Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 103 etnografski fi lm Elizabeta Koneska in Vladimir Bocev. Foto: Naško Križnar, oktober 2007 Drugi članki ali sestavki / 1.25 Naško Križnar MAKEDONSKI ETNOGRAFSKI FILM 10. oktober 2007 V okviru Etnoloških ve čerov je Delovna skupina za etnografski fi lm pri SED dne 10. oktobra 2007 pripravila celodnevno pro- jekcijo makedonskih etnografskih fi lmov. Prireditev spada v re- dni program SED, v spoznavanje tujih producentov in avtorjev etnografskih fi lmov kot dopolnilo vsakoletnemu mednarodnemu sre čanju Dnevi etnografskega fi lma. Z omenjenimi prireditvami želi Slovensko etnološko društvo postati osrednje mesto sre ča- vanja in izmenjavanja izkušenj na podro čju vizualne etnografi je v Sloveniji in v širšem prostoru. Ob tej priložnosti je SED izdalo zgibanko s programom, z urnikom in opisom predvajanih fi lmov ter s podatki o selektorjih. Filme sta izbrala muzejska svetnika Makedonskega muzeja mag. Elizabeta Koneska in mag. Vladimir Bocev. Elizabeta Ko- neska je specialistka za tradicionalne obrti in turške etni čne in verske skupnosti v Makedoniji. O obeh temah je posnela že ve č etnografskih fi lmov. Vladimir Bocev se ukvarja z rituali, ma- skami in s preoblikovanjem ritualnih praznovanj v zapuš čenih vaseh, o čemer izdeluje tudi vizualno dokumentacijo. Oba avtorja sta za svoje fi lme na festivalih etnografskega fi lma prejela ve č priznanj in nagrad. Za uvod sta makedonska gosta predstavila razvoj dokumentarne- ga in etnografskega fi lma v Makedoniji. O tem je Elizabeta Ko- neska pisala že v Glasniku SED (43/1,2, 2003). Zdaj smo nekatere od omenjenih fi lmov tudi videli. Najprej prve fi lmske posnetke bratov Manaki na Balkanu iz leta 1905 in dva klasi čna dokumentarna fi lma z etnografsko tematiko, Aca Pe- trovskega Azot (1954) in Velikono čne šege v Pore ču (1954). Pri obeh fi lmih je kot strokovna sodelavka pomagala Vera Kli čkova, legendarna osebnost makedonskega etnografskega fi lma. Tako posnetki bratov Manaki kot omenjena dokumentarna fi lma spo- minjata na razvoj etnografskega fi lma v Sloveniji. Tudi pri nas je Grossmann posnel prve fi lmske metre leta 1905 in tudi dokumen- tarni fi lmi na etnografske teme so se v času Nika Kureta snemali na podoben na čin kot v Makedoniji. Ve čino sodobnih fi lmov sta posnela omenjena kustosa. Njuni fi lmi prikazujejo tradicionalno kulturo Makedoncev in turške manjšine v Makedoniji ter kulturne transformacije podeželja, kot se odražajo v pustnih šegah in ljudskem verovanju. Poznavalci in laiki so v prikazanih fi lmih lahko spremljali razvoj metodologije etnografskega fi lma in primerjali tovrstni razvoj v Makedoniji s položajem v Sloveniji. Ugotovili so lahko veliko vzporednic in še ve č razli čnosti v postopkih in ciljih vizualne etnografi je v posamezni deželi. Sodobni makedonski etnografski fi lm, ki sta ga predstavila ko- lega iz Makedonije, nastaja na dva na čina. Prvi je sodelovanje raziskovalca s profesionalno fi lmsko ekipo. Tak na čin prakticira Elizabeta Koneska. Zato so v časih njeni fi lmi podobni televizij- skim dokumentarcem, čeprav zaradi dobre terenske raziskave vsebujejo etnološko razumevanje kulture. Vladimir Bocev razi- skuje in snema sam. Njegovi fi lmi so prava vizualna etnografi ja, ki odraža avtenti čen raziskoval čev pogled brez pretirane (beri: nepotrebne) uglajenosti javnega vizualnega medija. Projekcij se je udeležilo okoli 60 gledalcev, ki so imeli prilo- žnost po vsakem fi lmu diskutirati z avtorjema. Med gledalci je bilo veliko Makedoncev, žive čih v Ljubljani. Prireditve se je udeležil tudi ambasor Republike Makedonije Samuil Filipov- ski. O prireditvi so poro čali: Delo (10. 10. 2007), Ve černi dnevnik TVS1 (10. 10. 2007) in skopski Utrinski Vesnik (2. 10. 2007). Predstavljeni so bili naslednji fi lmi: Vilinska voda / Samovilska V oda Produkcija Makedonski muzej, 2001, režiser Vladimir Bocev. SVHS, Beta SP , 13 min. V oda ima pomembno vlogo v kultih in verovanjih makedonskih ljudi, ki verujejo, da je izvir življenja; življenje se v vodi za č- ne in kon ča. Film prikazuje še živa verovanja, ki jih v okolici studenca Vilinska voda v kumanovski vasi Zubovica na izviren na čin pripovedujejo kmetje. Omenjeni studenec mo čno vpliva na življenje kme čkega prebi- valstva v Zubovcih, pa tudi na drugih obmo čjih. Ljudje, ki pri- hajajo tja, verujejo, da jih umivanje z vodo zdravi ali brani pred uroki, ki vplivajo na njihovo zdravje. V o čeh ljudi je izvir svet in zdravilen ter spoštujejo vse z njim povezane tabuje. Okolica izvira in predmeti, ki jih tam puš čajo obiskovalci, ob čutek za etnografski fi lm Glasnik S.E.D. 47/3,4 2007 stran 104 svetost in spoštljivost še krepijo. Pastirski kamen / Govedar Kamen Produkcija Makedonski muzej, 2002, režiser Vladimir Bocev. SVHS, 13 min. Govedar Kamen je kultno mesto, kjer se vsako leto na jurjevo (Gjurgjovden), 5. in 6. maja, zbirajo žene, ki ne morejo zanositi. Splošno je razširjeno verovanje, da mo č kamna krepi rodnost in zagotavlja rojstvo otrok. Žene razli čnih verstev in narodnosti prihajajo, da bi poskusile sre čo, verujo č v mo č kamna. Današnja dogajanja na tem starem kultnem mestu odsevajo kultne aktiv- nosti sodobnega človeka. Film je zasedel tretjo mesto na Etno Eko Folk fi lm festival v Slatioari Valcei, Romunija, 2005. Prišli bomo spet drugo leto / V godina pak ke dojdeme Produkcija Makedonski muzej, 2003, režiser Vladimir Bocev. SVHS, 17 min. V vasi Papavica že ve č kot 20 let nih če ne živi, vendar se na dan sv. Konstantina in Helene v zapuš čeni vasi zberejo ljudje, ki so tam neko č bivali, in obeležijo nekdanje praznovanje. » Čeprav nimamo ve č vasi, praznujemo praznik, kot bi vas še živela,« pravi nekdanja prebivalka Papavice. V Makedoniji so zaradi intenzivnih migracij v mesta številne vasi zapuš čene. Nekdanji prebivalci še vedno mislijo na svoj rodni kraj, čeprav v njem ne živijo ve č. To potrjuje zbiranje za najve čji vaški praznik, ko se obvezno zberejo vsi nekdanji pre- bivalci. Iz tega sklepamo, da tudi razseljene vaške skupnosti še vedno skušajo prepre čiti svoj dokon čen propad, čeprav ponovno druženje traja samo dva dni na leto. Djolomani / Djolomari Produkcija Makedonski muzej, 1998, režiser Vladimir Bocev. SVHS, 9 min. No č med 13. in 14. januarjem, novo leto po julijanskem kole- darju, praznujejo v vasi Begnište v okolici Tikveša. Glavni ritu- alni dogodek izvaja skupina mask Djolomani. Grand Prix, Festival etnološkega fi lma v Beogradu, 1999. Prilepski Človek – Medved / Prilepski me čkari Produkcija Makro S fi lm, 2006, režija Sonja Jovanovska Rizov- ska. DV, 28 min. Prilepski človek – medved in sprevod mask odkrivata lokal- no identiteto Prilep čanov. Film kaže prizadevanje ljudi, da bi se v času pustovanja (Pokladi) držali tradicije in pokazali, da je človek – medved simbol Prilepa. Film sledi življenju ljudi, odnosom med generacijami in spoloma, politi čnim oviram in prepovedim in veri v ohranjanje ritualne povorke kot edinega na čina, da bi iz mesta pregnali zlo in živeli normalno življenje. Ljudje – medvedi in njihov sprevod so edini primer v Make- doniji, ko mlajša generacija ohranja tradicijo, jo sprejema in z velikim spoštovanjem in veseljem nadaljuje. Nagrada za etnološki fi lm na Festivalu etnološkega fi lma v Be o g r a d u , 20 0 6 . Adak / Zavet / Prisega Produkcija Idea Plus, 2003, raziskava in režija Elizabeta Ko- neska. Beta SP, 43 min. V jugovzhodnem delu Makedonije živi turška etni čna skupnost Yürük, nekdaj nomadsko pleme, ki se je priselilo na Balkan iz Anatolije ob koncu 14. in sredi 16. stoletja. Yürüki so naselili planinske dele obmo čja Radovis-Štip in so še vedno izjemno zaprta etni čna skupnost. Šega »adak« – prisega vsemogo čne- mu, je v bistvu poroka male deklice, obi čaj, ki ga prakticirajo v tej tradicionalni skupnosti. Mir za vse / Mir na site Produkcija Focus, 2007, Raziskava in režija Elizabeta Kone- ska. DV, 26 min. V svetiš ču H'd'r baba, cerkvi sv. Nikolaja v Makedonskem Bro- du, danes molijo ortodoksni kristjani in muslimani (Bektaši, Halveti, Suni). Vsi se strinjajo, da svetiš če pripada vsem in si ga lahko enakopravno delijo. Zvok kladiva / Zvukot na čekanot Produkcija Makedonski muzej, 2000, raziskava in režija Eliza- beta Koneska. SVHS, 18 min. Film prikazuje celotno tehnologijo obdelave tradicionalne ba- krene posode – gum. Izdeluje jo Pero Marin, zadnji kazandjija (kotlar) iz Ohrida in eden zadnjih mojstrov kotlarjev v Make- doniji. Nagrada za najboljšo kamero na Festivalu etnološkega fi lma v Beogradu, 2000. Vlak v Martolce / Vozot za Martolci Produkcija Makedonski muzej, 2004, režiser Vladimir Bocev. 15 min. Kot v številnih drugih makedonskih vaseh tudi v Martolcih, vasi v osrednjem delu Makedonije, živijo samo še stari ljudje. Mladi so vas zapustili zaradi ekonomskega neravnotežja med vasjo in mestom, vendar po odhodu niso prekinili vezi z rodnim krajem. Čeprav že desetletja živijo ve č sto kilometrov stran, se 13. in 14. januarja zberejo v vasi in izvedejo ritual z maskami Vasili čarji. Po julijanskem koledarju je 14. januar novoletni praznik, ime- novan tudi Vasilica, ker časti krš čansko sv. Vasilijo. Takrat se zdi, kot da se je čas v vasi ustavil, saj je vse tako kot takrat, ko so prebivalci zapustili vas. To je priložnost za obisk staršev, ki so ostali v vasi, za medsebojna sre čanja, za doživljanje veselja in ohranjanje tradicije in s tem za ustvarjanje nove tradicije. Film je prejel nagrado Premio Museo degli Usi e Costumi della Gente Trentina, Trento fi lm festival, Italija, 2006. Datum prejema članka v uredništvo: 4. 11. 2007.