44
zorenje Boga Očeta v nebesih bodisi v Erbežnikovi sliki, bodisi v Rojčevi filistrsko-človeški besedi vse kaj drugega kot pa transcendentalna poezija sanjske igre pri Maelerlincku i. dr., kdo bi kaj več od Rojca pričakoval, če je enkrat videl njegov trans-parentsko - dekorativni nagib in ki tudi pozna . hvalevredno, a nesistematično šolano Erbežnikovo hotenje. Zato pa visi človek ob besedi in sliki teh »sanj« ves čas v občutju očitnega diletantstva in se vrhu tega vedno zopet boji nezavedno zapisanih trivialnosti kakor n. pr. o materi, ki je angelčke dajala nebesom in si vzgojila tudi dva ministra (str. 51 si.). Glasbene točke je priredil prof. Marko B a j u k. Igra je bila uprizorjena v Ljubljani na Ljudskem odru. Uprizoritev se bo kot pripravno prigodniška bržčas ponavljala. Da bi kdo igro prevajal, kakor si pisatelj menda obeta (str. 125), dvomim.
Dr. I. Pregelj.
Otroški oder. Igrice za mladino otroških in ljudskih šol. Drugi, predelani na-t i s. Sestavila Marica Gregoričeva (Stepančičeva). V Ljubljani, 1920. Izdala, založila in natisnila »Učiteljska tiskarna«. — Gregoričeva (ne Gregorčičeva str. 6) je ustregla dejanskim potrebam s svojim »otroškim odrom«, kakor priča predelani U) ponatis izdaje iz leta 1910. Pet daljših prozaičnih otroških iger je nadomestila Gregoričeva v novem ponatisu s krajšimi dra-matiziranimi deklamovankami, ki so oblikovno in vsebinsl^ silna neznatnost. Novi »oder« šteje torej devet kratkih prizorov poleg treh igric daljšega obsega (Čista vest, Sneguljčica, Pepelka). Lep je samo IIi, prizor v Sneguljčiči. Hvaležna komika v »Kaznovanem saljivcu« je samo nakazana. Grajali je treba slovenščino: se zate č e k omari 6, s cvenkajočimi žepi 53, se vstavi oddaljena 53, enako jaz oblačila 70, z g u b 1 a pest 74. Zgled prozodične spretnosti pa je kitica: Tam nekje cvrči — poredni grilček — tukaj zešumi   —   krtičev   rilček 32.   O,   France
Levstik!                                   ^    ,   ^        ,-
Dr. I. Pregelj
Rudolf Dobovišek: Rodoljub iz Amerike.  Veseloigra  s  petjem v treh de-
janjih. Pevske točke uglasbil Ciril Pregelj. 1920.
Da se je neznatno dilelantsko delce natisnilo, se ne čudim. Saj ga je založil pisatelj sam. Iz katerih in kakih snovnosti našega »polpreteklega« čitalništva je zrastla Doboviškova igra, ni važno. Sodim, da pisatelj pozna kulise et religua iz osebnih neprogramnih odnošajev do odra, kjer je morda celo sam že režisiral dve, tri igrice iz Talijine zbirke. Z erotično omlednostjo prizorov tete a lete v skrajno slabotni odvisnosti je hotel D. posiliti nekaj efekt-nosti za obzorje in okus sentimentalnih kmetiških služkinj v slov. malem mestu. Pa če bi cenjeni rodoljubni pisatelj le slutil, kaj je dovfip, humor, situacijska in besedna komika. Pa ne sluti prav nič in me je razveselil le z neradovoljnimi šalami slov-niškega in pravopisnega značaja: uglazbrl, z vratami, z Ljubljane, za loviti, recite, bo-lana i. p. Zakaj je natisnjeno Pregljevo ime v naslovu, ne vem. V knjigi .kompozicijskih prilog ni. Tudi to se ni zdelo za-lagatelju važno, kdo je tiskal in kje se je knjiga tiskala. Dovoljenje za uprizoritev dajejo v Celju.                                Dr  I   P
Cika Jova - Z m a j : Kalamandarija. Za našo deco poslovenil Alojz Gradnik. V Ljubljani, 1921. Izdala Tiskovna zadruga. — Priljubljena zbirka "otroških pesmi velikega Jovanoviča bo v prevodu dobrodošel dar tudi slovenski mladini. Vsebinsko zaslužijo te pesmi celo v prevodu častno mesto ob najboljšem slovenskem mladinskem slovstvu, ob Levstiku. Prevod je ponekod naglasno prisiljen (zato gladim tvoje lice), nejasen (Tam bo Tanka izza b a n -k a), ne domač (... take sanje, ki sem snoči jih dobil a). Nenaravna se mi zdi raba otroške govorice v uvodnih verzih: S pisane police naša Mila klice. Blagogiasje Gradnikove besede seveda ni popolno in to tembolj občutimo, odkar poje v nas sladko cicibanstvo Zupančičevo,    rj   r n
UMETNOST.
XX. umetnostna razstava v Jakopičevem paviljonu.   Češko - jugoslovanska   grafika.
Propagator grafične  umetnosti  med  luoo-