Izhaja
vsak četrtek; ako je ta dan praznik, dan poprej.
Dopisi naj se izvolijo fran-kovati.
Rokopisi se ne vračajo.
Za inserate se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat.
Velja:
zaceloleto4 krone (2 gld.)
Denar naj se pošilja pod napisom :
II pravili št vo ,sMira44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Leto XXIII.
V Celovcu, 28. januarja 1904.
Štev. 4.
Slovenci, svoj jezik spoštujmo!
Bojni glas, glasan in resen, se razlega po naši Koroški. Vsi, ki še čutijo slovenski, vsi, ki se zavedajo še, da jih je rodila slovenska mati, ki je govorila prve besede ž njimi v milem jeziku slovenskem, vsi ti stopajo pod bojni prapor in za-ntevajo skupno in odiočno: Pravico našemu narodu, pravico jeziku našemu! Mi nočemo nikomur ničesar ugrabiti, kakor so ugrabili drugi nam že marsikaj, in nočemo zavratno ogoljufati nikogar, mi zahtevamo le, kar gre našemu narodu po božjih in posvetnih postavah: Pravico!
A če hočemo doseči vspeh v tem boju, če hočemo priboriti pravico našemu jeziku v šolah in uradih, je potrebno pred vsem eno: Bodimo pravični mi sami svojemu maternemu jeziku !
Obračamo se v teh resnih časih na vse sloje našega nàroda, kličoč jim : Bodite pravični Slovenci sami svojemu materinemu jeziku! Obračamo se pred vsem na duhovščino, na duševne voditelje našega ljudstva po deželi. In resno besedo jim govorimo danes: Proč z nemškutarjenjem v zasebnem in javnem življenju !
Spominjam se, kako je tožil nekoč mlad duhovnik, ki je prišel poln navdušenja iz bogoslovja, a je našel zunaj le razočaranje. „Dokler sedimo v farovžu“ — je menil — še govorimo slovenski, a brž ko pridemo ven, v družbo, v gostilno, pa že vsak nemškutari.“ Ali ni to sramota? Kako naj zahtevamo od kmeta, da govori vsepovsod slovenski, Če ne govorimo mi, njegovi voditelji. Ne! Kjer ni neizogibno potrebno, ne besedice nemški! Kjer je več duhovnikov skupaj, oziroma kjer se shajajo večkrat, se naj določi, da plača vsak, ki izgovori nemško besedo, vsaj 1 vinar za velikovško šolo. — Isto velja za uradovanje!
Obračamo se nadalje na kmetsko ljudstvo. Kmet mora stati za nami in z nami, sicer je ves boj zastonj ! Slovenski kmetje ! dajte pravico svojemu materinemu jeziku v uradih in v pro-dajalnicah. Uradniki so zavoljo vas tukaj, vi jih plačate s svojim trudom in s svojimi žulji. Zato pač smete in zato morate zahtevati, če je kaj ponosa v vas, da znajo vaš jezik, da govorijo z vami po slovenski, da se vedejo z vami dostojno, oicei se pritožite. Tudi nemška drevesa ne rastó v nebo! Govorite slovenski v gostilnah, v trgovinah. Vsi h ljudje živijo od vas, zato naj go-voiijo z vami v našem jeziku. Ne zahajajte ni-°ii v gostilnice, ne v prodajalnice, kjer nočejo go-vonti z vami slovenski. In ne ponižajte se vin0!1 •tak° globo.ko> da bi sami zahte-zaušnice^ P0nemSkb S tem dajate sami sebi
o vas se obračamo nadalje, slovenski fantje n ekleta. Prisezite si: Nikoli nemške besede, jer je ni neizogibno potreba. Nikoli nemške besede med seboj doma, ne v mestu, ko zaidete tja.
aj je to — doma so Slovenci in Slovenke, ako st-i , ?erkvb 7 .frg> v mesto, pa žlabudra nemški Ali ne uvidite, kako poniževalno, kako sra-mo no je to za vas? Ali ljubite tako svoje matere, ki so govorile z vami prve besede v slovenskem jeziku, prve molitve? Ali plujete na vaše matere, ali onečaščate tako spomin na nje? Ne nikoli nemške besede v trgovini, slovenski fant’ slovensko dekle, nikoli ne v gostilnici — sicer dekle, ki kaj drži na se, v gostilnico itak ne bo šla, posebno sama nikoli. To kaže slabo oliko, slab značaj!
Slovenci, dajte sami pravico svojemu jeziku, potem bodo vam jo morali dati tudi drugi. Prekrasen jezik govorimo. Spominjam se mladega Nemca, Tirolca, ki se je učil slovenski. Ves navdušen je bil za naš jezik. „Vedno bi govoril slo-venski“ — mi je zatrjeval večkrat — „tako mil, tako mehak je ta jezik." Bral sem pred kratkem potopis slovitega Švicarja Baumbergerja. Pripo-veduje, kako je poslušal v Ljubljani govoriti, neko gostilničarko z njeno mlado hčerko. Govorici tega dekleta se ni mogel načuditi. Ves navdušen vzklika:
„To je muzika, v resnici muzika!" Slovenska dekleta, čujte!
In čemu bi naj govorili nemški? Ali meni kdo, da je to imenitno, „nobel“? Smešno! Zakaj bi bila ravno nemščina nobel? Saj jo govori po nemških krajih tudi vsak hlapec in vsak potep. Je v tem kaj imenitnega ? In kar ni imenitno na Zgornjem Koroškem, to naj bo na Spodnjem? Slovenci, ne varajte sami sebe, ne lažite sami sebi! Spoštujmo svoj jezik, ker je prekrasen. Dajmo mu ono čast in ono pravico, ki jo zahtevamo od drugih, in tudi naši nasprotniki, bodo mu morali dati pravico! Kdor ima ušesa, da sliši, naj posluša! M.
O naši šoli.
Sv. Jakob v Rožu.
Dne 17. t. m. je prejel krajni šolski svet sledeče obvestilo:
^Krajnemu šolskemu svetu v Št. Jakobu v Božu !
C. kr. ministerstvo za uk in bogočastje prizivu občine Št. Jakob v Rožu proti odloku c. kr. deželnega šolskega sveta z dné 17. junija 1903, št. 1275, v zadevi razdelitve petrazredne ljudske šole s slovenskim učnim jezikom v Št. Jakobu v Rožu v slovensko-nemški in slovenski oddelek n i ugodilo, ker ta, edino le jezikovne uprave imenovane šole tikajoča se odredba, vsled katere občina nima ni-kakih večjih stroškov, odgovarja šolski občini, kakor je dokazano, res nahajočim se učnim potrebam ljudstva.
O tem obvestilo vsled ukaza c. kr. deželnega šolskega sveta z dné 12. januarja 1904, št. 57.
C. kr. okrajni šolski svet.
Predsednik: Schuster."
Kaj vse tiči v tem odloku?
i.
Najkrutejše nasilstvo nasproti nam Slovencem !
Nasilstvo je razdelitev Št. Jakobske šole radi tega, ker je čisto proti volji prebivalstva. Ljudstvo hoče imeti enotno šolo, ker se boji slabih posledic razdeljene šole. Še tisti, ki so se podpisali, ki so prosili in glasovali za utrakvistično šolo, so nasprotni temu, da bi se šola raztrgala v dve šoli. Še le ta teden mi je eden izmed zagovornikov utrakvistične šole rekel : gospod, tega pa ne ; trgati šole pa ne pustite; storite vse, da se šola ne razdeli, če treba, povejte s prižnice in pojasnite ljudem, kaj se pravi šolo razdeliti, da se vsi potegnejo za enotno šolo. Ko sem mu rekel: ja, zakaj pa ste se podpisali? mi je odgovoril: le za utrakvistično šolo sem se podpisal, nikdar pa za razdelitev šole. In vendar se je mož podpisal za razdelitev šole, četudi nevedoma!
Na protestnem shodu na novega leta dan
1.	1901. je precej nad sto opravičenih, domačih starišev in posestnikov podpisalo ugovor proti razdelitvi šole glaseč se: „Zavsem prostovoljno in po svojem prepričanju izjavljamo spodaj podpisani, da najodločneje ugovarjamo:
2.	proti temu, da bi se Št. Jakobska petraz-redna šola razdelila v dve šoli, marveč hočemo, da tudi zanaprej ostane enotna petrazrednica"...........
Strah pred razdelitvijo šole, ni prazen; to pričajo dogodki med našimi šolarji že sedaj, ko se je samo le raznesel glas, da b o šola razdeljena.
„Sedel sem z dekletjo, ki hodi v četrti razred v šolo, pri peči, tako pripoveduje nek oče. Kar me dekle pogleda in reče: atej, kaj pa smo mi? — Kaj pa bi imeli biti, pravim na to. — Atej, ti in ti . . . otroci so nas danes zmirjali za Slovence; zdaj ste jo pa dobili vi Slovenci po hrbtu, so rekali; mi Nemci smo zmagali in šola je naša ..."
Nek drug oče mi je pravil to-le : „Kake dva ali tri dni po oni soboti, ko se je razglasilo, da je šola padla, prileti moj fant ves ugnan domu in pripoveduje: atej, danes smo se pa tako tepli, da
je bil strah. — Kaj pa imate, zarežim nad fantom, da ne znate iti mirno domu? Gnile sosedovi so prišli nad me in še nad druge in so nas začeli zmirjati, da smo bindišarji; pa smo se jim postavili in smo se začeli pretepavati. . . .“ Prav ima dopisnik iz Št. Janža, ko pravi: „Takoje sedaj, ko je še ena šola; kako bo potem, če se uresniči, da bo raztrgana, si lahko mislimo.4
Taka šola naj bi šolarjem bistrila um in naj bi jim blažila srce, šola, ki že po svoji uravnavi seje jezo in sovraštvo? Ni mogoče! In šolske oblasti so to dobro vedele : c. kr. deželni šolski svet ima skušnje pri šmihelski in globaški isto tako razdeljeni šoli. Tudi učno ministerstvo je o tem poučeno ; občina Št. Jakob je namreč v vseh svojih prizivih na ministerstvo poudarjala, da se odločno piotivi vsakej razdelitvi šole, ker bi „razdeljena šola bila trajen povod neprestanim prepirom med prebivalci in celo med šolarji — in ker žalostne skušnje s šolami v Šmihelu in Globasnici tako razdelitev šole spričujejo kot pedagogično nesmisel, ki se ne more dalj časa vzdržati. —
A vse zastonj : oni, ki bi v prvi vrsti morali skrbeti zato, da od šole odstranijo vse, kar obtožuje ali celo zabranjuje uspešno delovanje šole — oni so šolo žrtvovali namenom, ki so nasilni in krivični; šola naj služi ne v pouk in v blagor ndroda, ampak v njegov pogin! Tužna nam majka !	(Dalje sledi.)
Odgovor c. kr. kmetijski
družbi v Celovcu.
Osrednji odbor kmetijske družbe v Celovcu se je v svoji seji dné 9. januarja t. 1. pečal tudi s poročilom, ki ga je prinesel „Mir“ o mojem govoru na shodu slovenskih zaupnikov. Enoglasno je ta odbor sklenil resolucijo: „Na raznih slovenskih shodih, vzlasti na shodu zaupnikov v Celovcu, se je od prefekta V. P. brez določenih podatkov izrazil sum, da kmetijska družba podpor ne razdeljuje objektivno (nepristransko), in da jih ne rabi izključno za namene, za katere so podpore določene".
Osrednji odbor se čuti vsled tega razžaljenega ter mi očita, da ljudi ščuvam, brez da bi navajal dejstev, in da družbo obrekujem pred ljudmi, ki ne poznajo razmer in mi vse slepo verjamejo.
Osrednji odbor kmetijske družbe je s to resolucijo zašel popolnoma na napčno pot; gospodje se mi res smilijo, ako je njihova razburjenost bila tolika, kolika se vidi iz resolucije. Jaz kmetijske družbe nisem obrekoval in ne sumničil; kajti jaz nisem rekel, da ona ne deli podpor objektivno in nisem rekel, da denarja ne rabi namenu primerno. Gospodje so menda tedaj slabo spali in še slabše se jim je sanjalo.
Da pa odbor c. kr. kmetijske družbe meni nekaj očita, kar ne more dokazati : „Na raznih slovenskih shodih?" Kje pa? In ljudje, ki razmer ne poznajo, ter meni slepo verjamejo? Ali so to naši zaupniki ? S takimi izrazi in izjavami se c. kr. kmetijska družba podaja na tla, kamor ona ne sme. Iz vsake besede zrcali se politična strast. Ko bi gospodom politika ne bila tako vkoreninjena v srcu, oni bi ne delali takih neumestnih in neutemeljenih resolucij brez pravega povoda iu vzroka. Kar sem jaz na zaupnem shodu rekel, bilo je vse kaj drugega !	Val. Podgorc, vikar.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Odbor družbe sv. Mohorja v Celovcu stopa zopet pred Slovence in Slovenke s prijaznim vabilom, naj v čim največjem številu pristopijo naši družbi. — Važen je čas, ko se širom slovenske domovine pa tudi izven nje nabirajo udje, da pristopajo k Mohorjevi družbi, ko se vabijo stari družbeniki, naj ostanejo družbi zvesti tudi zanaprej, ko se poživljajo oni, ki še niso naši družbeniki, naj se pridružijo mogočnemu krdelu, ki se vsako leto v

u
proslavo in korist slovenstva zbira pod zastavo sv. Mohorja in Fortunata!
Prosimo čč. gg. poverjenike, naj Sim preje dovršijo svoje sicer težavno, a toliko hvalevredno in koristno delo nabiranja družbenih udov, vse ude pa prosimo, naj ne le samo pravočasno vplačajo svoj donesek, da s tem olajšajo delo poverjenikom, marveč vsakdo naj se tudi potrudi, da Mohorjevi družbi pridobi novih članov.
Plačilo za sedanje prispevke in raznoteri trud sprejme sleherni Mohorjan jeseni, ko se razpošiljajo družbene knjige. Odbor se nadeja, da bo letošnji naš književni dar zadovoljil vsakega Mohorjana tako gledé vsebine kakor oblike. Že Koledar za 1. 1904. je obširneje označil knjige, ki jih prejme naši člani za letošnje leto, in ki so te-le :
1.	„Zg'odl>e sv. pisma.” XI. snopič. Spisal dr. Janez Ev. Krek. — Teh zgodb Slovencem na novo priporočati ia hvaliti ni treba. Hvalijo in priporočajo se same ! Zato poskrbite z obilnim pristopom k Mohorjevi družbi, da bode tudi ta snopič v čim naj večjem številu romal med Slovence!
2.	„Lurška mati božja.44 Šmarnice in molitvenik. Spisal Janez Godec. — Šmarnična pobožnost se je zelo priljubila Slovencem in radi segajo po knjigah šmarnične vsebine. Letos praznuje katoliški svet 50-letaico, odkar se je proglasila verska resnica o neomadeževanem spočetju Device Marije. Molitvenik, dodan šmarnicam obsega razne pobožnosti, molitve za razne potrebe itd., tako da upamo, da bo i ta knjiga imela veliko privlačno silo pri nabiranju udov.
3.	,,Slovenski fantje v Bosni in Heree-vini 1878.44 Spisal Jernej pl. Andrej k a. — Ob 25-letnici bosenske zasedbe je gosp. pl. Andrejka, c. in kr. ritmojster cesarske straže na Dunaju, napisal lepo knjigo, ki bo drag spomin onim, ki so se 1. 1878. udeleževali bojev na našem slovanskem jugu, a zelo zanimiva in podučna vsem bralcem. Knjiga je okrašena z mnogimi, večinoma izvirnimi podobami, risbami itd., ki bodo gotovo vzbudile splošno zanimanje. Letos izide prvi del, drugi sledi prihodnje leto!
4.	„Lisica Zvitorepka.44 Učitelj Jos. Brinar je zbral živalske pravljice o lisici-zvitorepki v celotno knjigo, ki je namenjena v prvi vrsti odrastli mladini, a bode ugajala tudi drugim bralcem.
5.	„Bodi svoje sreče kovač44, je naslov knjigi župnika Jurija Trunk-a, kije zbral obilico naukov prav za vsakdanje življenje, učeč, kako najdemo pot do časne sreče.
6.	Koledar za 1. 1905. bode po možnosti zopet raznovrsten in zanimiv.
To je torej letošnji naš književni dar. Knjige bodo gotovo zadovoljile vsakogar in zato iskreno vabimo, da se čim največ udov vpiše v družbo.
Nabiralne pole z denarjem naj se odboru dopošiljajo do dné 5. marca. Mnogo truda, sitnostij in nepotrebnih troškov povzročajo nam tisti, ki nam ne dopošljejo ob pravem času udnine !
Posamezne ude in take kraje, ki nimajo 15 udov, pa prijazno opozarjamo, da morajo po družbenih pravilih letnini (2 kroni) dodati še 40 vinarjev za upravne stroške, namreč za zavoj, spremnico s kolekom, delo itd. Seveda morajo potem poštnino, ki znaša veliko več, še sami plačati.
Mili Bog naj blagoslovi naše delo in geslo za Mohorjevo družbo bodi: „Ne nazaj in navzdol, marveč vselej naprej in navzgor!"
V Celovcu, dné 26. prosinca 1903.
Odbor.
Dopisi,
Za „N;iro«lno šolo“ v Velikovcu so darovali: gosp. dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku na Kranjskem, namesto venca na krsto svoje umrle svakinje Terezije Kraut 20 K. Po slavni zmagi pri občinski volitvi v Globasnici pri Žlokarju v Štebnu zbrani narodni boritelji 12 K. V Goselni-vasi pri Dobrlivasi dné 28. grudna 1903 zbrani kolavdatorji 14 K. Lovro Serajnik, nadučitelj v Prihovi na Štajerskem, 2 K. Lovrenc Iskra, kolar v Mostiču, 2 K. Dr. M. Schmier-maul v Rajhenburgu 6 K. Neimenovan v Škocijanu 8 K. Neimenovan rodoljub 4 K. Neimenovana dobrotnica v Šentjanžu v Rožni dolini 1 K, Jožef Kraut, mlinar na Bistrici nad Pliberkom, 1 K. Jožef Jernej p. d. Tičej na Ricinju pri Velikovcu 1 K. Vkup 71 K. Lepa hvala! Živeli nasledniki!
Dobrlavas. (Volilcem v premislek.) Dragi volilci! Mislite si dva mlada posestnika, ki sta prejela dve jednaki posestvi, vendar tako, da je prvo posestvo zadolženo za 14.000 kron, drugo pa samo za 1800 kron. Kateri izmed posestnikov bo lažje gospodaril? Gotovo oni, ki ima manj dolga. — Vidite ravno tako je pri naši občini. Ko je prišla občina v slovenske roke, je bilo dolga 14.000 kron; ko so jo pred tremi leti liberalci dobili, je bilo samo 1800 kron dolga. Sami premislite, ali ni bilo gospodarstvo pod slovenskim županom izvrstno, ko se je poplačalo 12.200 kron dolga, katerega so liberalci napravili. Sedaj se pa liberalci hvalijo, kako dobro znajo gospodariti. To pa zna tudi vsak neumen gospodar, ako mu kdo drugi dolgove poplača. Da je toraj občinska novica sedaj
manjša, s tem se pač ne smejo ponašati liberalci, ampak hvala gre le slovenskemu županstvu, pod katerim so se dolgovi poplačali. — Da so liberalci slabi gospodarji z občinskim blagom, to so pokazali pri popravljanju mosta in pota proti Bukovju. Kmetje bi bili prevzeli vožnjo več kot polovico boljši kup, pa je niso dobili. Volilci, morda se vam vendar odprejo oči; morda spoznate, da vam mečejo vaši nasprotniki le pesek v oči. -— Volitve se bližajo! Kako so nekateri liberalni kmeti pri neki vdovi kupovali vole, vam bomo povedali, če bodo še kje poskusili svojo — smolo. V Štebnu je zlorabljal neki „uemškia kmet, ki pa samo slovensko zna, dobrotljivost, katero je naš g. zdravnik nekemu kmetu-voiiicu skazal, za agitacijo —- to ni lepo. — Slovenski kmeti volilci! Poglejte si dobro dne 4. februarja one gostilničarje, posebno pa one trgovce, ki bodo proti glasovali; ne prestopite več njihovega praga in nosite svoj denar rajši onim, ki se volitve ne bodo udeležili, ti vsaj niso vaši odkriti nasprotniki. Kmetje, pridite k volitvi vsi in zmaga bo vaša!
Pìiberk. V soboto, dne 23. prosinca je bil naš novi okrajni glavar dr. Klebel iz Velikovca v Pliberku, kjer so se mu vsi župani in šolski vodje predstavili.
Šmihel pri Pliberku. („Zahvala.“) „ŠuIfe-rajnu” na „ljubo“ moramo „žalibog<t izjaviti, da naša šola od njega ni sprejela nobene podpore. Pač pa je že pred dolgimi leti nekdo utihotapil nektere knjige, ki dišijo po „šulferajnu“. — Želeli bi samo, da bi gospodje pri „šulferajnu“ svoje Judeževe groše za-naprej na nemške šole pošiljali, ker tam je v obče večja potrebščina, mi pa bomo svoje slovenske otroke tudi brez podpor, ki jih ima nemški „šu!ferajn“ dostikrat samo na papirju, izredili. L. Kušej 1. r,, načelnik šolskega sveta.
črneče. („Schulverein.“) Proti izkazu nepotrebnega „Schulvereina“ izjavljam, da naša šola od njega ničesar ni sprejela in da sploh upanja ni, da bi „Schulverein“ pri nas kdaj mogel svojih ju-deževih grošev zapraviti. Krajnega šolskega sveta načelnik:	Jožef Kurteu.
Spodnji Dravograd. (Obsodba.) Dné 14.januarja je bil obsojen pri okrajnem sodišča v Šent-Pavlu znani posilinemec Jan. Werdnigg p. d. Po-držan iz Spodnjega Dravograda na 50 kroa globe ter povrnitev sodnijskih stroškov, ker je v svoji gostobesednosti po krivem očital načelništvu posojilnice v Spodnjem Dravogradu, da skrbi le za se, ne pa za blagor kmetom. To je isti mož, ki je nekdaj predlagal, naj posojilnica dovoli podporo nemškemu „šulferajnu“, ki pri volitvah tako rad ruje zoper vse, kar ne trobi v nemčurski rog, ki je tudi pri tej obravnavi zahteval, naj se vrši v blaženi nemščini. In tega junaka volili so letos celo narodnjaki v odbor za cenilno komisijo osebnega dohodninskega davka.
Radiše. (Volitev.) Dné 19. decembra 1903. smo imeli za radiško občino volitev občinskih odbornikov. Kakor bi mogel vsak spoznati, je le slučaj bil, da smo se od naše stranke v precejšnjem številu udeležili, misleč, da zmagamo popolnoma, ali precej smo se varali, ker dobili smo le 7 odbornikov. Na komando nekega Stoisserja, kakor se sliši, rodom Laha, ki v Celovcu stanuje in ki ima v Strančicah neko posestvo, prišla je, in to letos prvikrat, cela truma volilcev za III. razred iz Žrelca, Rikarjevasi, Št. Petra, Limerč in še iz Celovca, da hi mu pomagali na občinski sedež. Prinesli so velik zaboj pooblastil, iskali hlapce, da bi mogli pooblastila razdeliti ; še čuda, da jih deklam niso dali. Prebrisani fant A. O. iz Ž. je volil za svojo mater in niti vedel ni, kako se ona piše, ker na pooblastilu je imel ime M., med tem ko se njegova mati piše 0. Tudi naš slavni občinski sluga se je krepko svojih držal. Iz mize, pri kateri je sedela volilna komisija, je jemal volilne listke in nosil je nasprotnikom; in še le njegov kisel obraz, ko so potegnili iz srečkanja v prvem razredu ime našega župnika! In akoravno stanuje v drugi občini, dosegel je vendar to visoko čast, da je smel s pooblastilom tudi voliti. No, in akoravno je, kakor se sliši, Stoisser precej mesa in piva svojim volicem kupil in jim tudi nekaj žganja privoščil, ostal je le vendar v II. razredu na cedilu in je moral čakati, da se ga je usmilil prvi razred in mu pomagal do časti odbornika. Žrelski volilci pa so svojo zahvalo s tim pokazali, da so po končani volitvi zavriskali Stoisserju „Heil Stoisser". V drugem razredu so bili izvoljeni le našinci. Na volilce iz Žrelca seveda nismo bili pripravljeni, in bili bi še lahko zmagali, ko bi bili naši bolj složno volili, ker šlo je samo za dva glasa. — Volitev župana so naredili nasprotniki v nedeljo dné 10. januarja in sicer ob 11. uri dopoludne, misleč, na ta način najložeje dosežemo svoj cilj, ker ob 9. uri je božja služba, in od cerkve do občinske pisarne je po zimi 2. uri hoda, gotovo župnik in J. P., ki je ob enem organist in mežnar, ne bota mogla kot odbornika priti do naznanjenega Časa in se volitve udeležila ne bosta, mi pa vganemo po svojem. Tudi naznanilo volitve za župana so dobili našinci še-le v so-
boto dné 9. januarja t. 1. opoldne, nekateri še-le zvečer. Kje so razsvitljeni Strančičani in Zabrdani tisto nedeljo pri božji službi bili, ne vemo ali jim je Stoisser pridigoval ali ne, tudi to nam je neznano, ali je Stoisser zopet kaj „žegaane vode” oskrbel ali ne. Ob 11. uri, kakor je bilo napovedano, stali smo vsi na volilnem bojišču. Žalibog je eden od odbornikov, ki v našem okraju v naši fari živi in od katerega je bilo pričakovati, da bo z nami volil, odpadel in volil z nasprotniki. Morebiti se je bal, da bi mu njegovo ženko Uršiko nazaj ne vzeli — pa naj se nič ne boji, saj jo ima privezano. Trikrat smo volili, ker je imela naša stranka 6 glasov, nasprotna stranka tudi 6. Prišlo je do žrebanja in srečo so imeli nasprotniki. Izvoljen je bil županom Valentin Vigočnik p. d. Seat v Žabrdi. In to vam je čuden mož! Pred tremi leti je bil tudi izvoljen za župana; čez eno leto si izmisli, da ni za županski sedež več, dobil je celo od nekega zdravnika spričevalo onemoglosti in biti je morala nova volitev. In zdajci se je zopet počutil tako močnega, zdravega in krepkega za županski sedež, da si je sam sebi tudi glas dati blagovolil. Mi mu le svetujemo, da si tisto spričevalo od zdravnika dobro ohrani, da si prihrani kakšno kronco za novo spričevalo, ker mogoče je, da si stvar zopet premisli, nesposobnega se občuti in županstvo zopet odloži. Gospoda Stoisserju pa svetujemo, da skoz te tri leta nekaj petakov za pivo prihrani, ker zagotovimo ga, da se bomo po treh letih v veliko večjem številu pri volitvi videli, in trdno upamo, da bo potem komandi naših narodnih nasprotnikov gotovo odklenkalo.
Sele nad Borovljami. (Občinska volitev.) Kakor je „Mir“ že poročal, so pri občinskih volitvah v Selah Slovenci zmagali in sicer v drugem in tretjem razredu popolnoma, in deloma tudi v prvem razredu, akoravno so se nemčurji na vso moč trudili, da bi harem še nekoliko svojih podrepnikov v odbor spravili, pa se jim ni posrečilo. Ker so v prvih dveh razredih odločni slovenski korenjaki izvoljeni, potrebno je le v prvem razreda še nekaj omeniti. „Mir“ je v svojem prvem sporočilu o naših volitvah objavil, da je prvi razred v Selah ostal nemčurjem; to pa mislimo, da se ne more trditi, vsaj za sedaj nikakor ne. Voljenih je v prvem razredu štiri odbornikov, od katerih sta le dva znana nemčurja, namreč nemški nacijonalec L. Scheiflinger, nadučitelj v Selah, in znani gostilničar Janez Ogriz p. d. Terkel, ostala dvojica sta dosedaj vselej kot odločna Slovenca nastopila, namreč mladi obrtnik in gostilničar v Selah, Janez Užnik, in veleposestnik, kmet Janez Piskernik p. d. Kališnik. Zatorej se nikakor ne moremo sprijazniti z mislijo, da bi ta dva dosedaj tako odločna Slovenca nakrat se prelevila ter postala odpadnika. Ker vas menda nemčurji držijo za svoje, zahteva vaše slovensko poštenje, da se očitno potom „Mira” izjavita, kaj sta.
Sele nad Borovljami. (Volitev župana.) V nedeljo dné 17. prosinca izvolil je novi odbor svoje predstojništvo. Za župana je izvoljen odločen Slovenec, Šimen Pristovnik p. d. Hus, kmet v Selah. Kot svetovalca sta izvoljena Janez Užnik p. d. Gregic, gostilničar, in vrli narodnjak Jožef Oraže, p. d. Spodnji Jug, kmet v Selah. Novemu odboru želimo srečen vspeh ter kličemo polni zaupanja: „Vrli slovenski možje, borite se neustrašeno za svete pravice materinega našega jezika, ter pokažite, da se častna slovenska trobojnica v Selah ne bode nikdar nemškim agitatorjem in domačim nàrodnim izdajalcem uklonila. V to ime: Bog daj srečo!
Škofiče. (Posojilnica.) Naša slovenska posojilnica je imela v svojem drugem upravnem letu 1903 sledeči promet: Sprejemki: Obresti posojil 2500 K 06 vin.; hranilnih vlog 28.155 K 60 vin.; vrnjenih posojil 2675 K ; novih deležev 180 K ; raznih dohodkov 114 K 10 vin.; gotovine ob koncu 1. 1902. 1063 K 86 vin. Vkup 34.688 K. 62 vin. Izdatki: Izplačana posojila 26.490 K; vzdignjene hranilnične vloge 6846 K; vzdignjene obresti 589 kron 25 vin. ; razni stroški in inventar 390 K 45 vin. Vkup 34.315 K 60 vin. Ostane gotovine ob koncu leta 372 K 92 vin. Celega prometa v letu 1903. je: 69.004 K 32 vin. Udov šteje posojilnica 119.
Logavas. V naši župniji je bilo v minulem letu rojenih 8 zakonskih, 4 nezakonskih otrok, vkup 12; umrlo je 13 odraščenih iu 7 otrok, poročenih 4 parov. — V Škofičah je bilo rojenih 28 otrok, 19 zakonskih, 9 nezakonskih; umrlo je 22 oseb, 15 odraslih, 7 otrokj poročenih je bilo 8 parov.
Št. Jakob v Rožu. (Naši nemčurčki) sedaj brusijo pete ter nabirajo podpise, s katerimi se ministru hočejo zahvaliti za razdelitev šole. Najbolj leta „ta smolnati Francelj”, kateremu se je Hribernica posebej zahvalila, da je prevzel posel njenega sina Korlna. To je isti Francelj, ki je bil v zadevi naše šole na Dunaju in se je povsod predstavljal kot „der Postmeister von St. Jakob”, kar pa on seve ni (! !). Čudimo se tudi mlademu Knezu, da je postal tako gibčnih nog in da ima toliko
prostega časa. Pač vsi čutijo, da so šolo dobili nenaravnim potom ; zato jih je tako strah, da bi jim je pravica nazadnje le ne iztrgala še iz nemčurskih krempeljčkov. — Št. Jakobčani pozor in ne podpisujte zahvale za raztrgano šolo. Celo šolo moramo imeti, ne pa razkosano! Ali ne veste, da raztrgana obleka ne velja?
Vrba. (Pogovor z blagajnikom na postaji.) Dné 7. t. m. je zahteval neki Slovenec na omenjeni postaji vozni list za Celovec slovenski. Uradnik ga noče razumeti ; popotnik mirno še dvakrat ponovi svojo terjatev, toda zaman. Nato popotnik: „Hočem vam pomagati z nemščino, zahtevam vozni list v koroško glavno mesto, ki mu Slovenci pravimo Celovec." Uradnik ustreže, toda pristavi: „Zakaj zahtevate slovenski, ker znate nemški, jaz pa slovenski ne znam!" Popotnik: „Zato, ker imam pravico! Zakaj pa se nastavljajo Slovenci po nemških krajih, nam pa pošiljajo Nemce!" Uradnik: „Mi imamo tudi enega Slovenca tukaj, ki pa bi gotovo ne govoril slovenski, ker naš uradni jezik je nemški." Popotnik: „Kje pa stoji t°? § 19 je za celo državo. Uradni jezik naj je za vas v uradu, toda s strankami morate govoriti tudi slovenski, da se razumete. Vi ste zaradi nas tukaj, ne pa mi zaradi vas!" Uradnik: Dà, če pride kak kmet, ki nemški ne zna ; tako sem tudi danes zavrnil g. N. N. slovensko spisani tovorni list". (Gotovo se bo dotični gospod pritožil, kar bo storil tudi pisec teh vrstic.) Popotnik: „Niste imeli te pravice!" Uradnik: „Slovenščina ni državni jezik, kakor nemščina ali madjarščina". Popotnik: «Nemščina pri nas ni še državni jezik in tudi ne ';)0: § 19 pa pravi, da imajo vsi jeziki v Avstriji enake pravice". Uradnik: Avstrija je vendar nemška država". Popotnik: Ker je v Avstriji le 8 milijonov Nemcev in 16 milijonov Slovanov". Uradnik: „Toda Koroška je nemška". Popotnik: „Seveda, ker Slovenci tvorijo tretjino prebivalstva. Uradnik: «Pa vendar se slovenščina na Koroškem pri uradih ne rabi". Popotnik: „Dà, ker se nam godi krivica, sicer pa se je že tudi rabila in se bo še, to si bomo že izvojevali". — Ta pogovor se je vršil popolnoma mirno in dostojno. Iz vsega se vidi, kako popolnoma napačne sodbe imajo tujci o narodnostnih razmerah. Pa tudi ni čudno, ker so le bele vrane tisti, ki se povsod potegujejo za pravice svojega slovenskega jezika. Če bi vsakdo storil svojo dolžnost, kako hitro bi nemški uradniki sami spoznali, da se morajo ali učiti našega jezika, ali pa iskati službe v nemških krajih. Mi Slovenci smo iz lipovega lesa, zato z nami povsod pometajo.
St. Pavel ob Žili. (Izjava.) V „Miru“ od dné 31. decembra je bilo naznanjeno, da je bilo podpiranih od nemškega BSchulvereina" z „raznimi podporami" 78 šol, med njimi tudi šola v Št. Pavlu ob Žili. Izjavljam kot načelnik krajnega šolskega soveta te šole, da od omenjenega društva šola nobene podpore prejela ni. Vinko Jank, organist in načelnik šolskega soveta.
Novičar.
Ma Koroškem,
Poroka. V soboto dné 23. t. m. se je v C lovcu poročil g. dr. Rado Kušej, c. kr. avskultar z gdč. Rožico Legat-ovo, hčerko g. Vek. Legat poslovodje Mohorjeve tiskarne. Poroko je v cerk sv. Duha izvršil mil. g. stolni prošt Lamb. Eii spieler. Novoporočencema naše iskrene čestitk
Uni	• ^ernÌ£ P» končanem zasedan
delegacij odložiti svoj državnozborski mandat. Prai da ga k temu silijo zdravstveni in politični oziri vprašanje gledé celovškega kolodvora. Menda je : celo stvarjo precej — komedije.
Opozarjamo svoje bralce še posebej na d: nasnjo prilogo „Miru“, namreč na razglas podružnh ljubljanske kreditne banke v Celovcu, Kol dvorska cesta št. 27. Kakor razvidno iz razglas posreduje imenovana banka v najraznovrstnejši denarnih poslih. Dolžnost vsakega Slovenca je zat a se v potrebi obrača nànjo! Priporočamo jo pn posebno tudi našim slovenskim posojilnicam in hr: minicam.
Duliovske zadeve. Prestavljeni so gospodje * kaplan Pr. Lasser iz Pliberka v Tinje; kaplan a! Teul iz Tinj v Pliberk; kaplan J. Rešer iz Trga za provizorja v Kamering; provizor Fr. Neuwirter v Tifenu za kaplana v Trg. — V bolnišnici usmiljenih bratov v Št. Vidu ob Glini je dné 25. jan. umrl č. o. Teodozij Hellweger, starosta štajersko-kranjske kapucinske provincije, star 78 let. N. p. v m.!
„Stajerčeve“ laži. „Domovina“ piše: Svojo umazano, črno dušo pokazal je „Štajerc“ pri zadnjih občinskih volitvah na Koroškem. Ko so nekaj občin odvzeli Slovenci nemškutarjem, javkali so nemški listi bridko nad izgubo nemške posesti. Neki koroški dopisnik „Grazer Tagblatta" pisal je v tem listu o potrebi strogo nemško mislečih časnikov ter med temi imenoval in priporočal tudi
«Štajerca". Torej «Štajerca", ki pravi, da hoče mir med »sosečkima" nàrodoma, spoznali so naj-zagrizenejši Nemci za najsposobnejši list, da spravi slovenske občine v nemške roke! Znano je, da so pri zadnjih občinskih volitvah na Koroškem v nekaterih slovenskih občinah, kakor n. pr. v Rožeku, Žitarivasi itd., zmagali z različnimi zvijačami in nasilstvi Nemci. Vsi nemško-nacijonalni listi so slavili v dolgih člankih sijajno (?) zmago Nemcev nad ubogimi slovenskimi Korošci. In čujte in strmite! Tudi «Štajerc" pridružil se je tem slavilcem nemške zmage ter poslal v zadnjem listu koroškim nemškutarjem, ki so premagali Slovence, svoj «prisrčen naprednjaški pozdrav" ter jih imenoval «vrle koroške naprednjake". Ni se torej čuditi, ako kličejo nemški listi temu umazanemu nemškutar-skemu lističu: „Heil Štajerc!" Saj je znano, da «gliha vkup štriha". Zadnji čas pa je, da se tej „giftni kroti", pravemu volku v ovčji obleki, zamašijo usta enkrat za vselej. Sramota je, da izhaja v sredini slovenskega nàroda listič, ki blati v našem materinem jeziku naše najzaslužnejše može; sramota je, da se še najdejo Slovenci, ki podpirajo tako umazano nemškutarsko budalo, katero pošilja Nemcem, ki premagajo Slovence, pozdrave, doma pa se hlini, da je prijatelj slovenskega kmeta in da hoče «mir" med Bsosečkima“ nàrodoma! Poživljamo nujno vse naše somišljenike in sploh vso slovensko inteligenco, da delajo z vsemi močmi in z vsemi sredstvi na to, da ta nemškutarska «giftna krota" izgine za vselej s površja (ali pa: da poučijo kmeta in mu natanko pojasnijo zlobne nem-škutarske namene tega umazanega lističa).
Križem sveta..
Slovenske razglednice. Jugoslovansko dijaško umetniško društvo „Vesna“ na Dunaju se je prav lepo upeljalo v slovansko javnost. Izdalo je ravnokar umetniško izdelane razglednice, kojim so slike vzete iz domačega slovenskega življenja. Razglednic je šest vrst in sicer: 1. Slovenec in Hrvat; 2. slika k nàrodni pesmi: «Regiment po cesti gre" . . . (najlepša od vseh); 3. slika h «Krstu pri Savici" : če pa nam smrt naklonijo bogovi ... ;
4.	slovenska deklica z deviškim vencem; 6. slovenska deklica z belim predpasnikom. Cena ogled-nicam je 60 komadov 4’20 K, 600 komadov 36 K. Naročila naj se pošiljajo na naslov: «Vesna", dijaško umetniško društvo. Dunaj III. Rennweg št. 1.
„Knajpovec.“ Izhaja zadnji dan vsakega meseca v zvezkih, obsežnih 16 stranij. Glavni urednik J. Okic-Jereb, ravnatelj Knajpovega zdravilišča v Krapini. — Izdaja ga «Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. Letna naročnina 2 K. Spoštovalce umrlega župnika Kneippa in privržence naravnega življenja bo gotovo zanimala vest, da začne izhajati tudi v slovenskem jeziku časopis, ki bo razširjal nauke tega velikega človekoljuba. Urednik novemu listu bo naš rojak g. J. Okic-Jereb, ki je bil več let urednik nemških «Kneipp-Blatter" in je zdaj ravnatelj Kneippovega zdravilišča v Krapini. (On je tudi duša enakega hrvatskega lista.) Gosp. Okic je znan tudi Slovencem iz Koledarja družbe sv. Mohorja, v katerem je pričel svoje delo med rojaki ter ga hoče zdaj nadaljevati s posebnim listom. Njegovo ime je torej najboljše poroštvo, da bo list zares vreden svojega imena ter bo tako lahko veliko koristil slovenskemu nàrodu s svojimi nauki, slonečimi na naravnih pravilih in naravnih silah. Vse prijatelje Knajpovskih naukov vabimo k sodelovanju. Spise, dopise itd. je pošiljati uredniku v Krapino, — naročnino in oglase na uprav-ništvo lista v Gorico. Naslov: Upravništvo lista «Knajpovec" v Gorici.
Zanimiva razprava v Zagrebu. Dné 16. jan. je začela v Zagrebu zanimiva razprava proti doktorju Potočnjaku in socijalnemu demokratu Koraču. Dr. Potočnjak je obtožen, da je pisal proti bivšemu banu Khuenu naperjeno knjižico: «Kako se drži prosti lopov na banskoj stolici", v kateri je bilo povedano, kakor je Khuenov oskrbnik dolžil Khuena goljufije, pa bil pred poroto v Gjuru oproščen. Korač pa je tožen radi razširjevanja te knjižice. Obtožnica ne navaja nikakega pravega kaznjivega dejanja, marveč se naslanja le na domnevanja. Kot pisatelja one knjižice je naznačil dr. Potočnjaka tiskar Milič v Budimpešti. Milič je pa kasneje izjavil, da so vsi spisi Koračevi ne Potočnjakovi. Ali kar nakrat se je pojavil med akti rokopis Potočnjakov. Potočnjak in Korač sta bila 3 mesece v preiskovalnem zaporu, izpustil ju je novi ban, preiskava pa se je nadaljevala. Potočnjaka so preganjali kot uradnika, odvetnika in kot poslanca. Rekel je, da ni kriv ter da se je sprožila vsa stvar proti njemu le iz osebne mržnje grofa Khuena.
V Macedonijo ! Od vojnega ministerstva je prišel poziv, naj se zglasi, kdor hoče iti v Macedonijo k orožnikom. Oglasiti se smejo le oni, ki že najmanj eno leto služijo. Pri slovenskem 87. polku v Pulju se jih je oglasilo mnogo. Tudi v Celovcu se jih je več zglasilo. Slovenska hrabrost in pogum ter ljubav do svojih slovanskih trpin-
čenih bratov se je zopet zasvetila v jasni luči. Klobuke dol, vi oholi nasprotniki našega nàroda, pred majhnim pa čvrstim nàrodom, ki še v vojaški suknji ljubi svoj rod in svoje trpinčene brate. Dokler bo imela Avstrija še take sine, ni se ji treba bati pred nemškimi izdajicami in če še bo teh kot listja in trave.
Gospodarske stvari.
Kako krompir (repica) rodi.
V	Konigswalde (Češko) napravil je lani di-
rektor Fr. Fosh obširen poskus z raznimi vrstami krompirja. Na enakem, dobro gnojenem zemljišču sadil je vsake vrste krompirja 5 kilogramov in je pridelal: 1. Silesia 98 kgr., 2. Vesta 90, 3. Kriiger 83, 4. Ceres 67, 5. Cygnea 63, 6. Saxonia 61, 7. Opal 58, 8. Wohltman 55, 9. Maerker 53, 10. Juli 52, 11. Kippe 51,	12. Teutonia 47,
13. Abdul Hamid 46, 14. Viktoria Avgusta 44, 15. Galathea 43, 16. Siegfried 42, 17. Reichs-kanzler 40,	18. Imperator 40,	19. Montana 38,
20. De Wet 36, 21. Ub to date 30, 22. Sophie 27 kilogramov.
Nevarnost.
Poroča se, da v Nemčiji namerava konser-vativno-protestantska stranka Avstriji odpovedati trgovinsko pogodbo. In to iz tega vzroka, ker Avstrija ne more pravočasno sestaviti carinskih tarifov. Nemčija pa trdi, da pride v škodo, če teh tarifov ni. Nemška nova colnina se tudi ne more uveljaviti brez te odpovedi. Ce se v Nemčiji nova colnina uvede, predno se Avstrija z njo sporazume, potem preneha izvažanje naših pridelkov — živine, žita, slada, lesa in drugo. Če se ne snide kmalu državni zbor, in če se ta ne loti najbolj potrebnega dela, bo vzlasti avstrijsko kmetijstvo trpelo veliko škode. Pri tako nizkih žitnih cenah, se naš kmet danes tolaži, ker je živina draga, če bo pa še cena živine padla, kaj potem? Vzrok pa, da državni zbor ne more dela spraviti izpod rok, je radikalno nemštvo, ki stavi svoje pretirane nàrodne tirjatve vedno na prvo mesto, drugi nàrodi naj pa se jim in njihovi predrznosti uklanjajo.
Odpis zemljiškega davka pri škodah v gozdu.
Dosedanja postava dovoljuje odpis zemljiškega davka za gozde le v slučaju, da je bil gozd poškodovan po ognju ali snegu. V državnem zboru sta zdaj grof Sylva Tarouca in princ Schwarzen-berg stavila predlog, naj se zemljiški davek odpiše tudi tedaj, če je bil les poškodovan po toči ali po vodi. Predlog bodo kmetje, ki imajo veliko gozdov, pozdravili.
Naša trgovina.
V	preteklem letu ste Avstro-Ogerska država dobili blaga v vrednosti 1871 milijonov kron, prodali blaga za 2112 milijonov kron. Avstrijska trgovina je bila za 240 milijonov aktivna, t. j. toliko denarja je prišlo po trgovini v državo.
Kupilo se je: špecerijskega blaga za 48 milijonov kron, tobaka za 54, žita za 40, riža za 15, semen za 48, klalne živine za 39, konj za 5, jajc za 36, vina za 33, premoga za 100, bombaža za 193, tkanin bombaževih za 24, prediva za 50, volne za 115, tkanin volnatih za 63, svile za 48, svilenega blaga za 33, usnja za 44, železne rude za 4, bakra za 28, strojev za 47, instrumentov, ur, razno za 59 milijonov kron.
Prodalo se je: sladkorja v vrednosti za 160 milijonov kron, žita 95, slada 52, stročnine 22, semen 21, klalne živine 111, konj 51, jajc 105, kož 46, lesa 232, premoga 91, bombaževega blaga, 57, volne 32, volnatega blaga 52, svilnatega blaga 35, obleke 66, papirja 28, glažovine 51, železne rude 15, druge rude 37, strojev 18, instrumentov, ur, in razno v vrednosti za 67 milijonov kron.
Vinska trgovina z Laško: Iz Laške se je vina dobilo leta 1897. 1,400.000 hektolitrov, leta 1898. 1,500.000, 1. 1899 1,400.000, leta 1900. 1,002.000, leta 1901. 600.000, leta 1902. 600.000, leta 1903. 1,200.000 hektolitrov. Za vinogradnike bo dobro, da se to uvažanje omeji, in napravi nova trgovinska zveza z Laško, ki vinu ne bo dajala prostih mej.
Vabila.
'
^,1

Posojilnica v Slov. Plajbergu bo imela svoj letni občni zbor dné 31. januarja 1904 ob 3. uri popoldne pri Boštu v Slov. Plajbergu s sledečim vsporedom: 1. Volitev odbora. 2. Računsko poročilo. 3. Posamezni nasveti. Prijazno vabi vse zadružnike	odbor.
Posojilnica in hranilnica v Kazazah ima svoj redni občni zbor za drugo upravno leto na svečnico 2. svečana po popoldanski službi božji pri Ilgu v Kazazah s sledečim vsporedom: 1. Poročilo o letnem delovanju. 2. Poročilo o letnem računu. 3. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Hranilnica in posojilnica za Št. Lenart pri sedmih studencih in okolico napravi svoj redni letni občni zbor dné 2 februarja t. 1., to je na svečnico, ob 5. uri zvečer v gostilni pri Maj arču po sledečem vsporedu:
1.	Poročilo in odobravanje letnega računa. 2. Razdelitev
čistega dobička. 3. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 4'. Razni nasveti. K obilni udeležbi vabi uljudno vse ude	načelništvo.
Hranilnica in posojilnica v Žabnicah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima v nedeljo dné 14. februarja 1904 ob 3. uri popoludne svoj redni občni zbor v posojilnični pisarni v Žabnicah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje letnega računa. 3. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi
načelstvo.
Hranilnica in posojilnica v Zilski Bistrici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, bo imela svoj redni občni zbor na svečnico dné 2. februarja 1904 ob 3. uri popoludne pri Nežmanu v Zilski Bistrici s sledečim dnevnim redom:	1. Potrjenje letnega računa. 2. Razdelitev
čistega dobička. 3. Izvolitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika. 4. Razni nasveti. — Ako bi ob določeni uri ne bilo zastopanih zadostno število glavnih deležev, se bo eno uro pozneje brezpogojno sklepalo. — K polnoštevilni udeležbi vabi vse zadružnike	načelništvo.
Hranilnica in posojilnica v Št. Juriju oh Žili, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dné 7. svečana 1904 ob 3. uri popoludne v posojilnični pisarni v Št. Juriju. Dnevni red : 1. Poročilo načelstva. 2. Odobrenje računskega zaključka. 3. Volitev računskih pregledovalcev. 4. Slučajnosti. — K polnoštevilni udeležbi vabi	načelništvo.
Posojilnica v Galiciji ima na svečnico dné 2. svečana t. 1. ob 3. uri popoludne v svojih prostorih pri „Vogrinu“ v Galiciji svoj redni občni zbor s sledečim vspo-redom: 1. Poročilo tajnika in blagajnika ter odobravanje računa. 2. Volitev novega odbora. 3. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi vse ude	odbor.
Bekštanjska posojilnica. Kakor vsako leto, tako bo tudi letos imela Bekštanjska posojilnica, svoj občni z b o r na svečnico dné 2. februarja popoludne ob 3. uri pri Plažu v Ločah po sledečem redu: 1. Poročilo tajnikovo o delovanju posojilnice in odobrenje letnega zaključka.
2.	Razdelitev čistega dobička. 3. Volitev novega ravna-
teljstva na dve leti. 4. Razni nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi	ravnateljstvo.
Posojilnica pri Mariji na Žili ima v nedeljo dné 7. svečana t. 1. ob 3. uri popoludne v župnišču svoj občni zbor s sledečim vsporedom:	1. Poročilo o delovanju posojil-
nice. 2. Odobravanje računa. 3. Volitev novega odbora.
4.	Nasveti. K obilni udeležbi vabi	odbor.
Kršč. izobraževalno društvo „Kot“ v Št. Jakobu priredi
na svečnico dné 2. februarja 1904. ob 3. uri popoludne v ,Narodnem domu“ v Št. Jakobu letno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Nagovor. 4. Volitev odbora.
5.	Igra: „To je moja maksimaL 6. Tamburanje in petje. Kdor ima časa, naj le pride; se ne bo kesal!
Podpirajte družbo sy. Cirila in Metoda!
I^otei'ijskc številke od 23. januarja 1904. Trsi	24	32	72	17	46
Line	36	30	28	4	88
Krojaškega pomočnika
sprejme stalno v delo krojaški mojster Anton Klanenik na Suhi (Neuhaus). Pošta Lava-miind na Koroškem.
Kdor ijubi dobro čašico čaja. zahtevaj povsod najfinejši in najboljši čaj sveta	^ ». «A ----
NORA lEA
Napravljen iz najfinejših čajev Kitajskega, Indije in Cejlona. Pristno le v izvirnih zavojih. Zalogo razvidne iz lepakov.
INORA TEA IMPORT COMPANY, TRST.
Absolutno zajamčeno
IZZZZUZ pristno mašno vino
priporočal je ljubljanski knezoškofijski ordinarijat vč. duhovščini za nakup pri kmetijskem društvu (zadrugi) v Vipavi zato, ker je pod strogim nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej čisto belo vino od 42 do 50 kron za 100 litrov loko kolodvor Postojna. Rdeče hribovško namizno vino po 30 kron. — Vino je jako milega okusa, ker je napravljen po novem francoskem načinu. — Večje množine se zaračunijo nekoliko ceneje. — V zalogi so tudi finejša sortirana vina, kakor kraljevina po 50 K, pinela po 55 K, beli burgundec in laški rizling po 60 K ter stara buteljska vina, renski rizling in beli burgundec.
Egidij Jeglič, Selo,
v
pošta Žirovnica na Gorenjskem,
priporoča svojo veliko zalogo doma žganih pijač, kakor: Brinjevec, prve vrste, naturen ...	1	liter	K	2.40
Slivovee, star, prve vrste, naturen .	.	1	„	„	2-—
Tropinovec, star, prve vrste, naturen .	1	„	„	1’60
Kislcc (Sauerling) lanski, naturen .	1	„	„	I CO
Pošiljam od 1 litra naprej po pošti ali po železnici. Prosim, naj vsakdo poskusi in prepričal se bode, da prodajam le samo naturno in dobro blago.
gf Posestvo z gostilno
v Ležbah, fara Hodiše, novo sezidano, z 47 oralov sveta in dvema vrtičema s sadnim drevjem, je dober kup naprodaj, ali pa se more pod ugodnimi pogoji vzeti v zakup Več se izve pri „Prosenu44 v Hodišah pri Celovcu.
HHP Zdravje je najveeje Ibogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Osobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšnjejo prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike in male gliste ter vse od glist izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele radi tega manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobivajo se samo : Mesina lekarna, Zagrel», zato naj se naročujejo točno pod naslovom:
Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg štev. 73, poleg cerkve sv. Marka.
Denar se pošil a naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajsterica se ne pošilja. — Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto:
1 ducat (12 steklenic) 4 K, 2 ducata (24 steklenic) 8 K, 3 ducate (30 steklenic) 11 K, 4 ducate (48 steklenic) 14-60 K, 5 ducatov (60 steklenic) 17 K.
Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče jtu tiskati, zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Raratinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stepan Borčič, župnik; Ilija Mamič, opankar;|Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 73, poleg cerkve sv. Marka.
Ustanovljena 1. 1360.
JPHP* Zdravje je naj v ee j e l>ogasstvo!
Stroji za prirejanje krme.
Rezalnica za rezanico in krmo, s patentovanimi podlogami za mažo ; tečejo jako lahko in prihrani se moči do okrog 40°/0; rezalnica za repo in krompir (repico); mlini za rob-kanje in mečkanje; parnice za živinsko krmo, premakljive kotlaste štedilne peči z emajliranimi in neemajliranimi vložnimi kotli, stoječe ali premakljive, za kuhanje in parenje živinske krme, repice, za mnoge gospodarske namene itd.; nadalje: robkalnice za koruzo, čistilnice za žito, čistilne stroje trijerje, stiskalnice za seno in slamo, mlatilnice, gepeljne, železne pluge, valjarje, brane.
Najboljši sejalni stroji
,AGRIItOIiA“ brez preminjalnih koles za vsako seme, za hribe in ravnino.
Samo-delujoče, patentovane škropilnice za uničenje grenkuljice, škodljivcev na sadnem drevju in peronospere izdeluje in pošilja v najnovejši, priznano izvrstni sostavi
Ph. Mayfarth & Comp.
Tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par,
na Dunaju, II I, Taborstrasse 71.
Ilustrovani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo.
Dopisuje se tudi v slovenskem, jeziku.
Prodaja
Glavna zaloga
Vsaka res praktična gospodinja,
ki dobroto steklenine (emajlnih posod) sodi ne le po čisti zunanjosti barve, marveč po	:	edin0 le P° merodajni
izvirnih	Rudolf Brundala,	trajnosti, trpežnosti v uporabi in nizki ceni,
tovarniških cenah ;; trgovina z mešanim blagom. ,	ku^'e danes izklJučno le sivo P«stekleueuo (emajlirano)
vsled
predležečega tovar-, l	VJ*1 jo :
niškega cenika. Rajmund Zimmerl.
kupuje danes izključno ie sivo pojmcKioiiciio
secesijsko emajl-posodo za kuhanje
komanditne tvrdke P. Western, Požun-Ligetfalu.
Glavna zaloga
Žel. Ia:ii»1o :
Adolf Pribel,
trgovina z mešanim blagom.
C h’ilo :
M. Punzengruber,
trgovina z mešanim blagom.
Prodaja
po
izvirnih
tovarniških cenah
vsled
predležečega tovarniškega cenika.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
■J
Akcijski kapital K 1,000.000.
Kupuje in prodaja
vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunal- j nih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. |j
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Kolodvorska cesta št. 27.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme za vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Kskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. '
Centrala v Ljubljani. — Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga.
Promet s čeki in nakaznicami.
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.