http://www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si	tfidllik
ČETRTEK, 28. FEBRUAR 2013 / ŠTEVILKA 996, LETO XIX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
996
PIZZERIAV
NAPA ^
tel.: 05/ 6415140
s'mobil
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040410 743
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
PRODAJALEC
Pozabim okusi- 'f
- ■ y ,306,9.00 ®W//
ija Rivera AT.,Mf
4x639216
Torek, 5.3.2013 ob 19.00
Restavracija Rivera
rezenacije 041639 216
Kdo pa bo slovenski Beppe Grillo
Uspeh liste 5 zvezdic, ki jo pooseblja satirik Beppe Grillo je lahko presenečenje samo za politike in tiste novinarje, ki ne zmorejo pogleda čez politični vsakdan. Ljudje so z njim dejansko le povedali tisto, česar po ustaljenih poteh niso mogli: Dovolj vas imamo, poberite se!
(Mef) Spominjam se začetka osemdesetih let, ko sem s takratnim urednikom agencije Alpe Adria, Bogdanom Samso, obiskoval predvolilna srečanja v zamejstvu in Bogo je, kot izvrsten poznavalec volilnih zakonitosti, dober mesec pred volitvami, skoraj do odstotka natančno izračunal volilne izide. Če bi to počel v ponedeljek pa bi se gotovo uštel. Bogo je bil namreč strankokrat. Strankokrati oziroma partitokrati so ljudje, ki verjamejo, da je parlamentarna demokracija idealna politična ureditev v kateri izvoljeni zastopniki ljudstva, uveljavljajo interes svojih strank oziroma lastni interes, ki ga uspejo umestiti kot interes njihove stranke. Rezultat takšnega sprevrženega ravnanja so glasovanja, kjer se od poslancev ali svetnikov neke stranke zahteva, da glasujejo tako kot so se zmenili v stranki. Tako daleč smo že, da se nam zdi glasovanje po diktatu stranke ali celo njenega vodje, nekaj povsem normalnega in smo vsi šokirani, ko kateri od poslancev, naprimer Matej Tonin iz Nove Slovenije, glasuje drugače kot so si zamislili v stranki.
Pa bi moralo biti vedno tako, saj ustava v 82. členu jasno pove, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Zanimivo je, da se ustavno sodišče še nikoli ni spotaknilo ob dejstvo, da naši poslanci, poslanske skupine in stranke ves čas zavestno kršijo ustavo, ko glasujejo po diktatu partije. In tisti, ki so morda ravnali po ustavi so celo morali zapustiti stranko in poslansko skupino..
Tako je tudi na občinski ravni, kjer se vnaprej ve, da bodo svetniki glasovali tako kot so se v stranki dogovorili, neglede na to, če bodo na seji morda slišali razlago ali predlog,
ki bi ga bilo vredno podpreti. In če strankarska disciplina ni dovolj se poseže po trših metodah, tudi takšnih, ki lahko ogrožajo eksistenco drugače mislečega. Če ne verjamete vprašajte tiste svetnike in člane političnih strank, ki so zadnje čase dobili službo ali pogoje za delo, kot zahvalo za njihovo strankarsko disciplino in lojalnost.
Sprevržena pravila strankokracije smo sprejeli kot od boga dana.
Zato se koalicijske stranke niti spogledajo ne, ko dobijo javno pojasnilo, da je nekdo sprejet v službo zato, ker je prijatelj tistega ki zaposluje. Še opoziciji se zdi to samoumevno. Pa ni. Vprašajte Klemenčiča.
Zato se je zgodil Beppe Grillo in se dogaja tudi slovenska vstaja. Zato si stranke v resnici ne želijo volitev, saj vedo, da se jim lahko zgodi Italija in razpad sistema. In se bo. Vprašanje je le, kdo bo slovenski Beppe Grillo.
MANDRAC JE LAHKO LEPO DARILO
Še vedno je čas za lepo in praktično darilo vašim najbližnjim. Naročite jih na Mandrač in darilo bodo prejeli vsak četrtek.
^ j IJvA^SI	KO 1 IZ IV Zavrtite 040 211 434/05 64 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
WWW.NAKUPI.NET
Opozorilo
Zato, ker si od Mefa sin boš zdaj dobil le opomin, če pa redar te tukaj dobi, ti dobra kazen sledi.
Zdaj je taka razlika nastala, ker so redarji občina, mi parkiriščniki pa Komunala. A tudi opomini niso kar tako, če ga ne vzameš resno bo hudo. Prvič je opozorilo, drugič je svarilo, tretjič že redarje kličem, potem te čaka opravek s hudičem.
Še 4 številke do 1000
Naslovnica Mandrača št. 4 iz marca leta 1991 (objavljena je na 7. strani) vsebinsko ne prinaša nič lepega in dobrega z izjemo rezultatov plebiscita o samostojni in neodvisni Sloveniji, ki smo jo Izolani izglasovali z več kot 85 odstotki.
O oblikovanju pa smo raje tiho.
Izjava tedna:
So rekli, da se mudi pa sem delal tudi ponoči, potem jih kličem in mi povejo, da so na smučanju v Avstriji. Saj je vendar čas počitnic in ne čas dela.
Matjaž Garzaroli, upokojeni arhitekt
ti vvimM 2
Četrtek, 28. februar 2013, št. 996
Stran za ogrevanje---------------------------------------------------------------
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle.
Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
AZERBAJDŽAN, NAŠA DEŽELA
Velika napaka Alenke Bratušek je, da ni plavolaska. Kaj bi šele takrat o njej pisali raznorazni toaletoidi v katerih objavljajo vse kar pove, misli, hoče veliki Vodja, ki svoj politični labodji spev (pa s (m) o mu vrnili njegov novinarski labodji spev) končuje z gostoljubjem velikega državnika Kamaladina Hejdarova, azer-bajdžanskega super ministra za izredne razmere.
To enostavno pomeni, da, neglede na bližnjo zamenjavo oblasti, ne misli na predajo oblasti. Njegovi zadnji dnevi me osebno spominjajo na leto 1968, ko je v reško pristanišče vplula trgovska ladja na kateri so bili sovjetski športniki, ki so se vračali iz Havane, kjer so bili na nekem športnem tekmovanju. Tako je povedano. Od športnih rekvizitov so imeli kalašnjikove, makarove in podobne reči, čeprav na Kubi ni šlo za strelsko tekmovanje. Iz Reke so z vlakom odpotovali proti Moskvi, a se spotoma ustavili v Pragi istočasno, ko je iz Moskve priletelo letalo z bratskimi vojaki, ki so zavzeli in blokirali praško letališče, ter prevzeli kontrolo letenja. Športniki so bili juriš-ni odred in predhodnica intervencije pet realsocialističnih držav na Češkoslovaško republiko. Briljantna logistika.
Aktualni obisk ministra za izredne razmere Azerbejdžana, ki kontrolira, komandira, upravlja, nadzoruje in uporablja lastne paravojaške in policijske enote, državne blagovne rezerve, požarno varnost in še dvajset podobnih služb, ki se ukvarjajo s kontrolo, nadzorovanjem in zapiranjem državljanov, me spominja na te dogodke iz leta 68. Vodja ima kontrolo nad vsemi varnostno, obveščevalnimi službami, delom pravosodnega aparata in ga bo uporabil. Če ne ta dan ali teden, pa naslednji dan, teden ali mesec. Če bo na prostosti.
Ne verjamem, da se bo izselil v Azerbajdžan. Prej ga bo tukaj naredil. Za to pa ima in moč in sredstva in poslušnike. In vse to bo uporabil iz nemoči. Nemoči, da bi priznal poraz. Ker on ne pozna in prizna demokracije. Samo moč. In moč mu lahko vzamejo samo ljudje podobni Jonu Gnarru, danes županu Reykjavika, nekdanjemu taksistu, punkerju, komiku, zdravljenem mentalnemu bolniku, ki je, tri leta nazaj iz čiste zajebancije, da se naredi norca iz »resne politike« in politikov, ustanovil Najboljšo stranko, zmagal na volitvah in meščanom voščil Božič z masko Dartha Vadera.
Ali pa uspeh Beppeja Grilla na italijanskih volitvah. »Odprli bomo parlament kot konzervo sardin! Epoha parlamentarne, predstavniške demokracije je končana! Naredili bomo rusvaj! Če ne danes, pa jutri! Čez eno leto. Ampak, zakaj ne danes«? In lačni, brezposle-ni, odrinjeni so ga poslušali in mu ploskali. Na Margeri, predsobi Benetk. In je najmočnejša stranka v parlamentu, kar pomeni, da je možno. Klasični, predstavniški demokraciji je izstekel rok trajanja. Najmanj slabem od vseh političnih sistemov tudi. Da je slab, smo vedeli že prej, da je najmanj slab, nismo več gotovi.
Diagnoza je v tistem famoznem stavku, ki se vse bolj pogosto sliši: »Sploh ne vem koga naj volim«. Nimaš glasovati za koga, nimaš glasovati proti komu. Ker so zmeraj izvoljeni isti. Na volitve grej o bedni odstotki volilcev, v glavnem registrirani člani strank in ožji družinski člani potencialnih kandidatov. Preverite številke.
Kolumna je novinarska zvrst s katero avtor izraža svoja osebna stališča in mnenja, ki so včasih lahko tudi stališča in mnenja uredništva.
• e e e • • •••••••••••••••••
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO.
Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Sporočila iz občinske hiše
V občinski hiši so menda včasih nezadovoljni s pisanjem Mandrača, ker jih premalo hvalimo, oni pa se tako trudijo. No ja, morda je tudi to res, ampak, ne moremo se otresti občutka, da se včasih radi tudi preveč pohvalijo oziroma se pohvalijo z dejanji, ki bi morala biti običajna ope-rativa občinske oblasti. Med takšne dosežke sodi sanacija mostu (po naše mostička, brvi), ki se sicer ne more primerjati z beograjsko Gazelo ali ljubljanskim mesarskim in Fabijanijevim mostom, je pa neke vrste delovna zmaga. Da jim ne bi kvarili zadovoljstva ob tem dosežku objavljamo sporočilo v celoti, zastavljamo le vprašanje: Komu uspe z avtomobilom voziti 10 km na uro?
Nov most in ureditev prometa v Kraški
Prejšnji torek je v dvorani občinskega sveta potekala predstavitev projekta prometne ureditve Kraške ulice v Izoli. Stanovalci so se strinjali s predlogom občine, da se po zaključeni sanaciji mostu čez hudournik med Prešernovo cesto in Kraško ulico Kraška ulica spremeni v enosmerno ulico, kjer bo pomet potekal v smeri od Bazoviške ulice proti Prešernovi cesti.
Izvajalec del sanacije mostu, podjetje Inmat d.o.o. Malija je zgradil betonski most čez hudournik z varovalno ograjo, Komunala Izola pa bo v naslednjih dneh izvedla preplastitev cestnih priključkov do omenjenega mostu in asfaltiranje samega mostu. V soglasju s krajani bo v kratkem sledila tudi sprememba prometnega režima na Kraški ulici. Ta bo spremenjena v enosmerno ulico, kjer bo možno bočno parkiranje. Ulica bo označena kot cona umirjenega prometa, kjer je najvišja dovoljena hitrost vozil 10 kilometrov na uro.
Odpadki niso smeti
Javno podjetje Komunala Izola obvešča občane in občanke, da te dni na terenu izvajajo anketiranje, s katerim želijo preveriti zadovoljstvo strank s komunalnimi storitvami.
Tisoč anketnih vprašalnikov z naslovom Odpadki niso smeti bo Komunala Izola razdelila med občane in v vse izolske osnovne šole. Primarni namen reševanja anketnih vprašalnikov med osnovnošolci je spoznavanje področja ravnanja z odpadki, odlaganja odpadkov in njihove ponovne uporabe. Z odgovori na enajst kratkih vprašanj bo javno podjetje pridobilo povratno informacijo zadovoljstva uporabnikov o izvajanju komunalnih storitev. Cilj ankete, ki je anonimna, je zagotavljati najvišje standarde komunalnih storitev, zato Komunala vse občane vabi, da izrazijo mnenje in podajo svoje predloge.

MANJŠA
HIŠNA POPRAVILA
in VZDRŽEVALNA DELA
Lauriano Stefanič s.p.
mob : 041/703-927
Občina Izola
Nekoč pa je bilo vse naše
Alojz Zorko, občinski svetnik stranke Izola je naša je pred časom občinskim strokovnim službam zastavil svetniško pobudo v zvezi z lastništvom parcel na območju zazidalnega načrta Marina. Na zadnji seji občinskega sveta je prejel izčrpen odgovor iz katerega je moč razbrati, da je velik del nekdaj družbene lastnine postal zasebna last, skoraj vse parcele pa so pod hipoteko.
Lastniki zemljišč ZN Marina
Iz odgovora strokovnih služb je moč ugotoviti, da so lastniki zemljišč, ki jih marina potrebuje za gradnjo svoje infrastrukture: Občina Izola, Konstruktor Invest d.o.o., Marinvest, inženiring, investicije in turizem d.o.o., Delfin hotel ZDUS, MAR-SPORT d.o.o. JK Burja in Jože Bolje.
Županu Občine Izola in strokovnim službam, zadolženim za premoženjsko pravne zadeve na Občini Izola, je dal naslednjo pobudo:
»Strokovne službe Občine naj pripravijo celovit seznam zemljišč, potrebnih za gradnjo objektov Marine Izola in spremljajoče infrastrukture, začasno predanih ali prodanih investitorjem, vse v okviru ZN Marina Izola za obdobje od začetka priprav na gradnjo in čas gradnje marine Izola.«
V odgovoru na svetniško pobudo so občinske strokovne službe zbrale podatke o lastništvu parcel po pogodbah o prenosu zemljišč, sklenjenih med
Občino Izola in Marinvest Izola in sicer gre za 4. vrste parcel.
1.	Parcele, ki so predmet pravde za vrnitev v posest ter pravde za plačilo uporabnine
2.	Parcele iz pogodbe o odplačnem prenosu, sklenjene med Občino Izola in Marinvest Izola z dne 18/5-1990
3.	Parcele iz pogodbe o odplačnem prenosu pravice uporabe - za gradnjo infrastrukturnih objektov, sklenjene med Občino Izola in Marinvest Izola z dne 4.12-1991 in 29.11.1991 (Opomba: gradnja objektov na gradbenih parcelah, določenih z ZN Marina, št. 43,44 in 45) ter
4.	parcele iz Aneksa št. 1 k pogodbi o odplačnem prenosu pravice uporabe - za gradnjo infrastrukturnih objektov z dne 3.6.1993 (Opomba: v naravi nasutja v morje - novozgrajeni pomoli in valobrani)
Popolna zmeda
Da so lastniška razmerja skrajno zapletena in obremenjenost zemljišč s hipotekami res velika, smo vedeli že nekaj časa, odgovor pa je razkril še nekaj neznank, kar pa ne pomeni, da zdaj kaj bolj razumemo, kaj se je med gradnjo zares dogajalo. Jasno je predvsem to, da je investitor s hipotekami na občinska zemljišča, seveda v skladu s pogodbo, ki jo je imel z občino Izola, zagotavljal denar za gradnjo marine in da je do določenih zemljišč prišel tako, da je gradil komunalno infrastrukturo, ki pa je v veliki meri služila marini. Zanimivi so tudi podatki o tem, koliko hipotek je vpisanih na posamezna zemljišča ki so sodila ali še sodijo v sklop ZN Marina.
Izstopajo predvsem hipoteke na zemljišča ki jih ima, na območju IPA 8 v lasti mariborski Konstruktor, ki pa je trenutno v stečaju, tako da so zemljišča v lasti Gorenjske banke.
Za 10 milijonov hipotek
Samo na parcelah, ki so v lasti Konstruktorja sta vknjiženi 2 hipoteki: prva je v višini 5.200.000,00 EUR z datumom dospelosti 25.03.2008, v korist družbe Marinvest d.o.o. pri Gorenjski banki iz Kranja. Druga hipoteka pa je v vrednosti 4.498.546,00 EUR. Za družbo Marinvest nepremičnine d.o.o. so leta 2008 vknjižili skupno hipoteko prav tako pri Gorenjski banki iz Kranja.
Pri pregledovanju posameznih parcel na občinskem pregledovalniku prostorskih podatkov smo ugotavljali, da nekatere parcele, predvsem tiste iz trikotnika nad hotelom Delfin (IPA8) manjkajo na seznamu, ki so ga posredovale strokovne službe. Zakaj teh parcel ni v odgovoru smo vprašali in dobili dolg a ne povsem zadovoljiv odgovor. Sporočili so nam, da zazidalni načrt Marina območja urejanja deli v več notranjih ureditvenih območij, od teh je kot območje Marine opredeljeno območje »D« - kompleks pristanišča za jahte Marina Izola. Območje Marine (območje »D«) je opredeljeno tudi v grafičnem delu zazidalnega načrta kot območje, kjer je predvidena gradnja objektov za potrebe Marine s spremljajočo infrastrukturo.
Ker se svetniška pobuda nanaša na »zemljišča, potrebna za gradnjo objektov Marine in spremljajoče infrastrukture«, so v odgovoru nanjo navedena le tiste parcele, ki so znotraj z ZN opredeljenega območja »D« - kompleks pristanišča za jahte Marina Izola. Konkretna parcela po kateri ste spraševali pa leži izven območja »D«.
To je seveda res, vendar so izven tega območja tudi vse sosednje parcele, ki pa so vseeno našle svoje mesto v odgovoru strokovnih služb.
Res pa je, da je območje dobesedno razkosano na množico manjših in večjih parcel in je veliko dela z ugotavljanjem lastništva in obremenjenosti vsakega kosa zemljišča. Vsekakor pa je več parcel kot je lastnikov teh parcel, saj se nekateri ponavljajo, ob mariborskem Konstruktorju, ki to niti ni več, je tu seveda še Občina pa Marinvest in podjetja, katerih lastniki so že vsa leta povezani z izolsko marino.
Nekoč pa je bilo vse to naše.
D.M.
Kaj pa bodo galebi jedli?
Drugi dan zasedanja Sveta za kmetijstvo in ribištvo so ministri po dolgotrajnih nočnih pogajanjih dosegli dogovor o najpomembnejši politični prioriteti reforme Skupne ribiške politike (SRP), uveljavitvi obveznosti popolnega iztovora vsega ulova. S tem novim ukrepom namerava EU pomembno zmanjšati zavržke rib. Evropa dejansko zahteva od ribičev, da ne odvržejo v morje vseh tistih rib, ki jih ne bodo mogli prodati oziroma da se delež takšnih rib čimbolj zmanjša, oziroma jih oddajo v predelavo.
Slovenija je v pogajanjih o uveljavitvi obveznosti popolnega iztovora uspela pridobiti v besedilo uredbe možnost uporabe de minimis izjeme za primere, ko bi izvajanje popolnega iztovora povzročilo ribičem nesorazmerno visoke stroške. Obveznost popolnega iztovora se bo začela izvajati za male pelagične vrste po celotni EU že s 1.1.2014. Za ostale vrste v Sredozemlju, za katere so predpisane minimalne velikosti iztovarjanja, pa bo obveznost začela veljati eno leto kasneje od prvotno predvidenega, in sicer šele leta 2017.
Glede de minimis izjeme je bil sprejet dogovor, da bo neželeni ulov dovoljeno vrniti v morje, če bo ta predstavljal do skupno devet namesto prvotno predlaganih pet odstotkov celotnega letnega ulova posamezne vrste rib v prvih dveh letih ter osem odstotkov v tretjem in četrtem letu. V petem letu se bo ta delež znižal na sedem odstotkov in na tej ravni tudi ostal. V izjemo bodo vključena vsa ribolovna orodja, katerih neželeni ulov bo manjši od določenega deleža glede na celotni skupni ulov tega orodja. Delež neželenega ulova za posamezen tip ribolovnih orodij bo določen naknadno v večletnih oz. posebnih načrtih za popolni iztovor.
Razkrivanja
Zakaj sploh gradimo hitro cesto
Že ves čas gradnje hitre ceste Izola - Lucija je slišati tudi pripombe, zakaj sploh potrebujemo to prometnico, če bomo istočasno gradili tudi hitro cesto Šmarje - Dragonja po kateri bo šla večina prometa iz notranjosti Slovenije in Italije na Hrvaško. Izkopan material bo končal tudi v Izoli.
Čeprav se je nekaj časa zdelo, da z omenjeno prometnico ne bo nič, je zdaj jasno, da DARS d.d. pripravlja plansko in projektno dokumentacijo za ureditev nove hitre ceste na odseku Koper - Dragonja.
Na podlagi projektnih rešitev je bil izdelan izračun količin izkopanega materiala ter analiza možnih lokacij za odlaganje materiala v območju gradnje hitre ceste. Ugotovljeno je bilo, da bo na trasi izkopanega cca. 2.583.377 m3 materiala. Glede na geološke raziskave terena so to pretežno fliš, deluvij in aluvialni nanosi. Viškov materiala tako ne bo mogoče v celoti uporabiti za nasipe cest in izravnave terena, poraba tega materiala bo bistveno manjša, kot je bilo to predvideno v Študiji variant. Višek tako ostaja 1.039.791 m3 preperine fliša in 381.930 m3 rodovitnega dela tal, ki ju bo potrebno bodisi trajno odložiti, bodisi kako drugače uporabiti ali predelati. Zato mora DARS poiskati prostorsko in okoljsko sprejemljive, ekonomsko učinkovite in celovite načine ravnanja z viški zemeljskega izkopa, ki bo nastal ob izgradnji HC na odseku Koper - Dragonja.
Predlagajo različne oblike uporabe tega odvečnega materiala med drugim tudi kot zapolnjevanje tal, pri čemer predlagajo tudi dve lokaciji na Šaredu, obe v bližini Grbcev, oziroma kot način izboljšanje stanja kmetijskih in drugih zemljišč. Kot primerna območja za nasipavanje oz. rekultivacijo so identificirali dve večji območji eno od teh je tudi v okolici Bare-dov V obeh primerih gre za slabša ter delno opuščena kmetijska zemljišča.
Glede na to, da je Občina Izola sodelovala že pri dajanju mnenj na samo traso hitre ceste je podala tudi dopolnilne smernice in v primerih deponiranja materiala na območju občine Izola je zaradi dovoza materiala do lokacij deponiranja treba predhodno predvideti ureditev vseh cest, ki bodo uporabljene kot transportne poti tako, da bodo omogočale normalen dvosmeren promet srečevanja vozil.
Vse predvidene dostopne poti in ostale prometne površine do lokacij deponiranja je treba zajeti v območje DPN in jih urediti pred pričetkom prevozov. Izvedba dostopnih poti se predvidi v asfaltni izvedbi za nosilnost, ki jo je potrebno zagotoviti zaradi prevozov materiala. Po dokončanju prevozov izkopnega materiala in uporabi cest je treba ceste sanirati in povrniti v izboljšano stanje.
Na vsa nasutja je potrebno navoziti sloja rodovitne zemlje in humusa v debelini min. 50 -70 cm.
Na lokacijah novo deponiranega materiala je potrebno predvideti in izvesti zasaditev avtohtonih drevesnih vrst in zatravitev terena.
Bo DARS gradil za golf?
Na lokaciji predvidene predlagane rekultivacije terena z nadvišanjem terena na lokaciji Baredi je skladno z osnutkom OPN predvidena ureditev zelenih površin za rekreacijo in šport oziroma ureditev terena za golf igrišča z vso potrebno infrastrukturo.
Na lokaciji predvidene predlagane rekultivacije terena z nadvišanjem terena na lokaciji Baredi 2 je skladno z osnutkom OPN predvidena ureditev turističnih nastanitvenih kapacitet s spremljajočo turistično infrastrukturo in prenočitvenimi kapacitetami. Poseganje DARS-a na območje Baredov, ki je z OPN predvideno za turistične nastanitvene kapacitete s spremljajočo turistično infrastrukturo in prenočitvenimi kapacitetami, ni možno.
In tako smo izvedeli, da ideja o ureditvi golf igrišča s spremljajočimi turistično stanovanjskimi kapacitetami očitno še ni odšlo v zgodovino ampak je celo v osnutku Občinskega prostorskega načrta, ki pa je trenutno še vedno javnosti povsem neznan.
Ob tem velja še enkrat spomniti, da bo bodoča hitra cesta Šmarje - Dragonja bistveno razbremenila hitro cesto Izola - Lucija, tako da se res postavlja vprašanje smiselnosti gradnje velikega tunela med Jagodjem in Lucijo in gradnja tega dela hitre ceste sploh,	ur
Stavbna pravica namesto prodaje zemljišč
Včeraj je Občina Izola priredila srečanje z gospodarstveniki, ki delujejo predvsem na področju proizvodne dejavnosti v Izoli. Na srečanju je župan predstavil območje nove industrijske cone na vzhodnem delu Izole in aktivnosti, ki jih je Občina Izola uvedla z namenom spodbujanja gospodarstva. Občina bo v kratkem izdala tudi predstavitveni katalog izolskih podjetij, ki bo namenjen predvsem promociji v tujini.
Ukrepi za spodbujanje gospodarstva
Občina je v lanskem letu znižala višino komunalnega prispevka za nove poslovne gradnje za dobrih 50 % v primerjavi s prejšnjimi obdobji, z letom 2011 je začela obračunavati nižje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za odprte površine poslovnih dejavnosti, kot so nepokrita skladišča, interna parkirišča in manipulativne površine. Med ukrepe za spodbujanje gospodarstva lahko štejemo tudi znižanje najemnin zunanjih javnih površin za opravljanje pridobitne dejavnosti.
Nova cona za nova delovna mesta
Občinski svet je septembra lani v drugem branju sprejel občinski podrobni prostorski načrt in program opremljanja za vzhodno območje industrijske cone v Izoli. Območje, ki obsega slabih sedem hektarjev površine, zajema obstoječe proizvodne hale in površine v lasti Stavbenika ter še nepozidane površine južno in vzhodno od kompleksa Mehano do obalne ceste in priključka Izola iz hitre ceste Koper - Izola. Načrtovane prostorske ureditve in pozidava bodo pomenile zaokrožitev obstoječe industrijske pozidave ter prenovo dela naselja na območju novega vstopa v mesto Izola ob podaljšku Industrijske ceste (kompleks Stavbenik).
Na območju vzhodne industrijske cone načrtujejo gradnjo objektov in ureditev površin za njihovo nemoteno delovanje, skupne zelene in prometne površine, gradnjo okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture ter vodnogospodarske ureditve na območju hudournikov Me-hanotehnika I in II. Zasnova industrijske cone bo omogočala fleksibilno prilagajanje prostorskim potrebam bodočih investitorjev. Predlagane sklope zemljišč in objekte je namreč med seboj možno združevati v večje komplekse ali notranje členiti na manjše enote.
Na območju so dopustne dejavnosti skladno z opredeljeno namensko rabo prostora. Dovoljena je gradnja objektov in ureditev za proizvodnjo, trgovino, skladiščne, servisne, poslovne in storitvene dejavnosti ter gradnja infrastrukturnih objektov in naprav. Umeščanje stanovanjskih objektov in turističnih dejavnosti pa na tem območju ni možno. »Želja je, da v industrijsko
cono privabimo take podjetnike, ki bodo v Izoli razvijali predvsem proizvodno in storitveno dejavnost, ki bosta prinesli nova delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in ne bosta obremenjevali okolja,« načrte občine pojasnjuje župan Igor Kolenc in dodaja, da na tem območju ne vidi prostora za gradnjo trgovskih centrov. Po mnenju župana moramo v Izolo privabiti nova delovna mesta, I—zato se občina nagiba k temu, da zaintere-■ siranim podjetjem, ki bi v novi coni gradi-I la nove obrate in zaposlila zadostno število Izolanov, ponudi roko sodelovanja tem, da F11	jim zemljišč ne proda, ampak na njih podeli
dolgoročno stavbno pravico, szj • občina Izola

Šared bo večji od Kort
V začetku februarja je v zadružnem domu v Kortah potekala generalka javne razgrnitve Lokacijskega načrta Šared. Prisotni so bili vsi, razen krajanov, katere pa so vseeno zastopali predstavniki, ki zadnja leta iščejo kompromise, da bi na koncu bili vendarle vsi zadovoljni. Pa bomo?
Pred nekaj tedni je v zadružnem domu v Kortah potekala neformalna predstavitev Lokacijskega načrta Šared, o kateri sicer ni bila obveščena niti javnost, niti mediji.
V	resnici je šlo za nekoliko razširjen usklajevalni sestanek med projektanti, občinskimi strokovnimi službami in predstavniki Šaredinov.
Lokacijski načrt Šared je v pripravi že od začetka tisočletja.
V	tem času je bilo slišati veliko pripomb krajanov, prišla je kriza, nepremičninski trg je padel na „skoraj“ realna tla, spremenila se je zakonodaja in zamenjali so se trije župani. Vseeno pa je vendarle počasi opaziti luč na koncu tunela, saj do tiste prave, 60 dnevne javne razgrnitve, ki je predvidena junija letos, manjka le še nekaj mesecev. Čas je torej, da akterji pridejo še do zadnjih sporazumov in kompromisov. Marko Marancin, eden od predstavnikov Šaredinov nam je povedal, da je šlo za nekakšno ..generalko" pred uradno javno obravnavo, ki je bila menda kar uspešna. ..Vsekakor smo zadovoljni, da so projektanti upoštevali naše pripombe, predvsem okoli tega, da je bila cesta nekoliko preširoka, kot tudi na samo gostoto naselja", je povedal Marancin. Kot je bilo slišati tudi na zadnji, 17 redni seji občinskega sveta, gradnja naj ne bi presegala P+l, oziroma izjemoma P+2. ..Višina objektov je za nas zelo pomembna. Tudi v primerih, ko gre za objekt P+2, bi pritličje bilo vkopano.
V	vsakem primeru si želimo, da ob pogledu na Šared ne bi noben objekt posebej izstopal, hiše
pa bi bile videti enonadstropne, z mansardo. Gradnja objektov pa naj bi bila stopničasta, po koronah, tako da bi vsak imel svoj razgled. Vsekakor si ne želimo naselja, kot je Nocturno na Markovcu. “
Naj novejši načrt predvideva od 2000 do 3000 stanovalcev, kar je sicer dolgoročno. To pa bi pomenilo, da bi Šared s časom postal večje naselje, ta pa zahtevajo kaj več, kot samo stanovanja. ..Zadovoljni smo, ker so med našimi pripombami upoštevali tudi umestitev večnamenskega objekta, pa nekaj poslovnih prostorov. To se nam zdi izrednega pomena za nadaljni razvoj Šareda.
Ne izključujemo pa niti oddelka za vrtec, a to bo seveda odvisno od tega, kako se bo naselje razvijalo."
Komu bo Šared namenjen?
Verjetno je ravno slednje tudi eno glavnih vprašanj, tako krajanov, kot ostalih Izolanov. Komu je širitev Šareda sploh namenjena? Domačinom, novim domačinom ali „vikendašem“? Na to vprašanje je seveda skoraj nemogoče odgovoriti, odvisno pa bo seveda tudi od cene nepremičnin. Destvo pa je, kot je ptor-dil tudi Marancin, da neprofitna stanovanja pač niso pričakovana. A ravno zato, da cena stanovanj ne bi bila previsoka in tako
težko dosegljiva domačinom je bilo potrebno priti do kompromisa glede gostote poseljenosti. ..Preprosto povedano, manj bo stanovanj, dražji bodo komunalni prispevki. Kot je povedal župan, gre za torto, ki si jo nato razdelimo. Več bo kosov, cenejši ti kosi bodo. “
In če se bodo v stanovanja vselili večinoma ljudje, ki bodo tam tudi živeli in tako postali domačini, bo potreba po kakšnem oddelku vrtca verjetno nujna, saj bo s časom Šared postal naj večje izolsko naselje. Če pa se bodo vselili večinoma vikendaši, pa bo stvar seveda drugačna. Kakorkoli, za staroselce bi se kakovost življenja morala povečati v vsakem primeru, saj bodo končno vsi obstoječi objekti dobili priključke na kanalizacijo, pravi Marancin.
Kako so v resnici krajani zadovoljni s projektom bo jasno junija, Marko Marancin pa vseeno pravi, da večjih pripomb zaenkrat vseeno ni bilo. Je pa jasno, da prav vsak ne bo dosegel svojega. Pripombe seveda pričakujejo, je za konec omenil Marancin, in prav vsakemu ne bodo mogli priti nasproti. A nekaj se vendarle premika.
Kdaj lahko pričakujemo pozidavo?
Vseeno pa velja omeniti, da gre v primeru Lokacijskega načrta Šared za dolgoročni načrt, saj, kot pravi Marancin, gre za zgodbo, ki se bo odvijala dvajset, ali pa tudi trideset let. Zato tisti, ki ste se morda ustrašili, da bi kar nenadoma nastali objekti po celotni “fasadi” izolskega hriba si lahko oddahnete. Vsaj za nekaj časa. Je pa dejstvo, da se Izola mora nekam širiti, sicer bi se zaradi povpraševanja in ponudbe res utegnilo zgoditi, da ne samo Šared, temveč bi celotno mesto postalo mesto vikendašev. am
Vgzabliem^
,7 Qystre /	men tiča ti
deli tria
Jedi od štajona 15,™-
♦	Pizdonkola z jajci / žuca
• Minestrca siz zelja eno kamperja
•	Naklda / kakušji žgvacet
• Pinca
Torek, 5.3. 2013 ob 19.00
Restavracija Rivera (Srednja šola Izola) Ulica Prekomorskih brigad 7 / rezervacije 041 639 216
Pogled od strani
Univerza naj vrne zemljišča
Na eni izmed zadnjih seji občinskega sveta je bilo slišati pobudo svetnik Izola je naša Alojza Zorka, naj strokovne službe pregledajo pogodbo med Občino in Univerzo na Primorskem s katero je Občina Izola leta 2006 Univerzi podarila zemljišče v Livadah. Namen seveda ni samo pregled, temveč ukrepanje.
Svetnik UN Alojz Zorko je na redni seji dne 29.11.2012 podal pobudo, s katero je pozval župana in občinske strokovne službe, naj vendarle pregledajo dokumentacijo oddaje
10.000	kvadratnih metrov Livad Univerzi na Primorskem. Naj spomnimo, da je tedanja županja Breda Pečan darovala veliko zemljišče Univerzi z namenom, da ta zgradi študentski kampus. Od tega pa danes stoji le en sam stolpič, pa še ta še vedno ni uporaben.
Pobuda svetnika se je glasila: “Župana Občine Izola predlagamo, da pristopi k podrobnemu pregledu in reviziji pogodbe o oddaji (darilu) stavbnih zemljišč univerzi na Primorskem (UP) za potrebe izgradnje Kampusa. Problematiko naj uvrsti v obravnavo občinskemu svetu na eno izmed rednih sej. Strokovne službe naj pripravijo gradivo povezano z darilno pogodbo, oprostitve plačila komunalnega prispevka ter vso dokumentacijo, ki je povezana s soglasji občine za potrebe izgradnje Kampusa. ’’
Iz Občinske uprave so odgovorili, da sta v letu 2006 “Občina in UP sklenili Pogodbo o brezplačnem prenosu zemljišč, na podlagi katerega je bilo univerzi brezplačno prenesenih 10.000m2 zemljišč za namen izvajanja dejavnosti izobraževanja in raziskav na področju naravoslovnih znanosti. Vrednost nepremičnin je takrat znašala 333.343.350,00 SIT oz. 1.391.017,00 EUR, vrednost komunalnega prispevka pa
215.495.500.00	SIT oz. 899.246,78 EUR. Brez soglasja Občine ne sme nepremičnno odtujiti ali obremeniti, prav tako ne spremeniti dejavnosti. Sprememba namembnosti ali sprememba namena uporabe brez soglasja občine ali poskus prodaje nepremičnine s strani Univerze ima za posledico uveljavitev odkupne pravice s strani občine.
Istega leta je občina v brezplačno last prenesla univerzi 99/100 od celote objekta na Drevoredu 1. maja 3 v Izoli, za namen izobraževanja na področju tujih jezikov - vložek Občine je znašal 99/100 oz. 142.776.537,19 SIT/595.795,93 EUR. Druga pogodbena stranka (Univerza) se je zavezala nepremičnino obnoviti, prav tako nositi vse stroške vzdrževanja, investiranja in upravljanja. Brez soglasja Občine ne sme nepremičnine odtujiti ali obremeniti, prav tako ne spremeniti dejavnosti.
Nadalje je bila v letu 2007 univerzi podeljena brezplačna stavbna pravica za dobo 99 let za univerzitetne programe, študentski dom, službena najemna stanovanja in vse ostalo, kar je dopustno po zazidalnem načrtu na 22.543,00 m2 občinskih
Anton Juriševič okreva
Po dolgi in hudi bolezni, ko nas je že resno skrbelo za njegovo življenje, se je zdravstveno stanje Antona Juriševiča - Tončka, med drugim tudi častnega občana občine Izola, popravilo do te mere, da so ga iz intenzivne nege premestili na bolniški oddelek.
Po sicer uspešni operaciji, ki so jo v bolnici opravili že pred novim letom se je zdravstveno stanje pacienta zelo poslabšalo, tako da so ga več kot mesec dni držali v umetni komi iz katere se je zbudil konec januarja. Medtem so zdravniki poskrbeli za odpravo vira zdravstvenih težav in zdaj je že v normalni zdravstveni oskrbi. Kot je povedal njegov prijatelj in sosed, Vlado Je-remič, ki gaje obiskal v bolnišnici, je resnično na poti okrevanja, vendar zaenkrat še ne more sporeje-mati obiskov.	ur
zemljišč. Imetnik stavbne pravice bo skladno z 9. členom pogodbe pred izdajo gradbenega dovoljenja poravnal komunalni prispevek. Pogodba v 5. členu vsebuje klavzulo o predčasnem prenehanju v primeru, da imetnik stavbne pravice v štirih letih od podpisa te pogodbe ne pridobi gradbenega dovoljenja za to območje.”
Pogodbo je v imenu Občine Izola dne 20.7.2006 podpisala takratna županja Breda Pečan, za UP pa nekdanja rektorica dr. Lucija Čok. Posebej zanimiv je ravno 5. člen, kjer je zapisano, da: “Imetnik stavbne pravice ima obvezo v dveh letih od podpisa te pogodbe izpeljati natečaj in v nadaljnih dveh letih pridobiti gradbeno dovoljenje za gradnjo za celo območje urejanja.
V	primeru, da imetnik stavbne pravice v štirih letih od podpisa te pogodbe ne pridobi dovoljenja za to območje, se to šteje za hujšo kršitev določil te pogodbe zaradi katerih preneha veljati ta pogodba. ” 10. člen pogodbe pa pravi, da: “Stavbna pravica preneha z dnem izteka časa, za katerega je bila podeljena, z dnem sporazumnega dogovora strank, v primeru drugih kršitev določil te pogodbe, za katere je to izrecno dogovorjeno.
V	primeru prenehanja stavbne pravice pred potekom časa za katerega je bila podeljena, je imetnik stavbne pravice dolžan izstaviti lastniku zemljišča zemljiškoknjižno dovolili za vknjižbo vseh bremen prostega objekta v last lastnika zemljišča. ”
Rešitev zgodbe bi morala biti preprosta: Univerza na Primorskem je dolžna vrniti Občini Izola zemljišča, ki jih je velikodušno dobila v dar, kot tudi objekt na Drevoredu 1. maja, ki v zadnjih sedmih letih ni bil kdove kako hudo vzdrževan, kaj šele obnovljen. Verjetno pa bo morala prvo potezo potegniti prav Občina. Nedvomno pa obstaja boljša rešitev za to območje, kot je sedanja, torej da se ga uporabi kot veliko parkirišče, ali pa “divjo” sprehajalno stezo.	AM
Reagiranja
“Nadzorniki bi morali več, kot le žugati”
Kot predsednik Nadzornega odbora Občine Izola se čutim dolžan odgovoriti na navedeni članek, saj se ob prebiranju besedila članka pojavijo dvomljive navedbe, ki niti približno v resnici niso bile tako navedene in predstavljene na seji Občinskega sveta Občine Izola.
Že v preteklem mandatu (2002 - 2006), ko sem bil imenovan za predsednika Nadzornega Odbora Občine Izola, sem poskrbel, da smo spoštovali zakone in statut in tudi vsa poročila so bila redno objavljena in posredovana vsem organom. Takega načela se tudi v tem mandatu držimo jaz in celotni Nadzorni odbor.
1.	Nadzorni odbor Občine Izola je v letu 2012 zaključil 7 poročil, ki so tudi javno objavljena na spletni strani Občine Izola, torej so dostopna vsem zainteresiranim občanom in ostalim, ki jih želijo prebrati.
2.	V zadevi “Garažna hiše za Pošto - Mabra, d.o.o.” je Nadzorni odbor ugotovil določene nepravilnosti, ki so izpisane v zaključnem poročilu, ki je javnega značaja, ter ob tem obvestilo župana. Občinski svet. Komisijo za preprečevanje korupcije in Kriminalistični urad Policijske uprave Koper. Nadzorni odbor »ni zadolžen«, da išče zaposleno osebo na Občini Izola, ki je bila zadolžena za zadevo in “spregledala napako”.
3.	Za nekatere postavke v pregledu “Javna naročila Občine Izola v obdobju 2009 do 2012” delovna komisija ni uspela izvesti celotnega nadzora nad Javnimi naročili, posebno za obdobje 2009 in 2010, ker so nekateri spisi na obravnavanju pri drugih inštitucijah (Komisija za preprečevanje korupcije, Policijska uprava Koper), zato bo delovna komisija nadaljnji pregled opravila, ko se navedeni spisi vrnejo na Občino Izola. Ob pregledu je delovna komisija ugotovila v nekaterih postavkah višje cene, kot veljajo na trgu, vendar so bile pri drugih postavkah cene ali v mejah normale ali nekoliko nižje, tako da končna ponudbena cena ni bistveno odstopala od “normalne tržne cene” oziroma cene, ki so bile v javnem razpisu tudi ponujene s strani več ponudnikov.
4.	Za poročanja Občinskemu svetu ali drugim pa res ne potrebujem pobude ali opozorila nekega svetnika ali podobno. Dokončna poročila so javnega značaja, kot sem že napisal in tudi objavljena na spletni strani Občine Izola.
5.	Nadzorni odbor je v prejšnjem mandatu (2002 - 2006), kot v sedanjem mandatu že nekajkrat odreagiral s pregledi na poslana opozorila in informacije naših občanov: Gradnja na Svetilniku, Pomožni pomoli v mandraču, Objekt na Svetilniku, Komunalni prispevki v občini Izola in še nekaj drugih opazk.
Kot predsednik Nadzornega odbora Občine Izola predlagam novinarju tednika Mandrač, da v bodoče izpisuje realne ali vsaj celotne objave in s tem ne zavaja enostransko občanov, saj s takim ravnanjem “spušča raven kakovosti” izpisanega na nivo časopisov rumenih strani.
mag. Darko Filiput predsednik Nadzornega odbora Občine Izola
Pojasnilo uredništva: Predsednik Nadzornega odbora Občine Izola, mag. Darko Filiput ima vso pravico zahtevati objavo popravka članka z zgornjim naslovom, ki je bil objavljen v prejšnji številki Mandrača, čeprav ni čisto jasno kaj popravlja, saj le ponavlja to, kar je bilo v članku napisano. Nova je le ocena o enostranskem zavajanju občanov, ki prej sodi na nivo časopisov rumenih strani. Pojasniti moramo, da je članek nastal na podlagi tonskega zapisa seje in če predsednik želi lahko objavimo dobesedni potek razprave ob tej točki dnevnega reda seje OS. Rumen namreč ni samo tisk.
£
Adriatic
nroonhadroibad.tl.btirr
assicurazioni s.p.a.
Januar 19
etol
Številka 4
GltAFFU
%
KrUlOARJlA'Dl PAPIRNICA UBRZRIA H CARTOLEK1A
VELIKO SREČE IN ZDRAVJA V NOVEM LETU. (Za denar pa bomo morali poskrbeti sami)
KAKO SMO GLASOVALI ?
Kdto stvari se ja zgodb v enem samem tednu dn ?Bi je plebiscil o samostojni h neodvem Sloveni, potem smo v skipčChi že razglasit rezultate glasovanja Id pred oblast n politične stranke postavljap jasno naloge. Na voljo majo šest mesecev časa dauresnčjjo ista kar odrtih vOSti po plebiscitu pričakujemo
Rezultati gjasovanp so zdaj zanmivi za pditene maternake in stratege, obalne občine pa so po izdh nekje blizu Jesenic in Ljutijane-Center
h kako je bto v naSi krajevn skupnosti ?
Ntolšče št 1 na sedežu KS Gtesovab je 1129 upravičencev ZA je Mo 987 oziroma 87.4 % vcIlcev PROTI...-IB oziroma 10.1 % volcev Nevelpvnh p trto 27 glasovne
VofšCe št. 2 nad staro pošto:
Glasovati je 1135 upravičencev ZA je Mo 980 ozroma 845 % vdicev PROTI—08 oziroma 12,1 % volcev Noveljavoh p Mo 37 glasovne
Na posebnem toKCu v Domu ipokopncev p glasovati 160 volr* upra^Cencev 66 jh p gtasovati ZA Irje so Mi PROTI, ena glasovnica p Ma neveljavna.
Povsod p glasovanja potekati brez zapletov in težav Čestitamo.1
NAGRADNA UGANKA !!
Gbde na uapeh prve nagradne uganke smo se odtočil, da vam zastavimo novo nagradno vprašanja Glasi se:
1.	Kakšne barve je ribiška ladja, ki je že pol leta neprenehoma privezana ob glavni ribiški pomol ?
2.	Kako se imenqe ta barka ?
3.	Kdo je njen lastnik ?
Odgovore pošljite na Krajevno skupnost do 15. januarja čakajo vas lepe nagrade.
KOLIKO JE SE DO DNA ?
Ob koncu bta p sicer v navadi da si zažefmo veko teph h predvsem obetavni! stvari vendar pa nas leta ki prieje ne nmdqa s posebnim optimizmom Saj ni da bi Mo treba obupali vnaprej vendar pa leto 1990 mreva v zares zaskrtipjoCem vzdušji Poglejmo kaj se dogaja okrog nas.
Ladpdehca 2 oktober p pred stečajem, saj komaj še pomrip. kdaj so imel zadnje odbokran žiro raCun. Novo vodstvo menda ni spre jato ponudbe tujega 'odrešitelp'. ki p predlagal naj za pomoč zastavic dok Povrhu vsega p dela prematoi delavcev preveč, vse glasnejša pa p tudi pvnosl v zahtevah za preselitev tovarne
O razmerah v Mehanu ni kaj novega povedati pa še tisto, kar bi lahko, bo goloto deležno nesprotnh popsni. Zalo povejmo samo to. da delavci namesto plač že nekaj časa prejemajo razne bone za prehrano. Kdo z njm plačupp stanarino h ebktrko ostaja neznanka
V	podobnem položaju p Oprema ki pa ima srečo, da p njen sosed in zgoraj omenjeni pač bolj na očeh n ostajap njhove težave nekdko v ozadjuNa kr alko Demotoejev meč visti tudi nad njm n njhovmi delavci
Novinec na tem seznamu p Obrtna zadruga Galeb Dolga Bta thi paradn konj izolskega gospodarstva se p znašel v velkih težavah predvsem zaradi neporavnath računov partnerjev iz južnh debv Jugoslavija Tako tudi sami ne morep normalno IBančno poslovati plače zamupp. nekatere svop račune pa plačujejo z gradbenm med er etan in Cimosovimi komb^ Smo priče povrdku v blagovno gospodarstvo ?
Kaj pa turizem ? Zagototro take krize Se n Ma Objekte Oddajap v najem zasebrikom (lastnin delavcem j turistov ni dela p vse manj in delavcev vse preveč
V	teh razmerah seveda tudi zasebnici še posebej trgovci niso ravno na konju. Kupna moč p pada in promet p vse manjši Izola p tako kot vsa Sbvenja h Jigosiavja na sprali ki peip navydol Bo nov dogovor o gospodarski poltki v JugosBvf in Slovenj ustavi ta padec ali moramo prej čisto na dno ? Pa pustimo to skrb za l januar. Zdaj p namreč sivestrovo
ZADNJA VEST - ZADNJA VEST
Obalna sanitarna inšpekeja je zaradi številnih pritožb občanov . v sodelovanju z ustrezno organizacio, izvedla meritve hrupa in emis| v ladjedelnici 2. oktober. Na osnovi rezultatov je odtočila, da mora ladSedetoica takoj prenehati s peskanjem med 22 in 6. uro, do 30. marca pa mora pripraviti sanacjski načrt za zmanjšanje emisij prašnh delcev.
Mladi pingpongaši državni prvaki!
Rokomet
Izolani poraženi
Jeruzalem Ormož - Istrabez plini Izola 32:22 (16:9)
IP Izola: Jurič 1, Jelovčan 3, Dolenc, Gorela, Božič 4, Čosič 4, Ti. Ponikvar, Koštric, Fidel 4, Smolnik 6, To. Ponikvar, Slobodnik, Kevič. Trener: Borut Hren. izolanom na gostovanjih ne gre in ne gre. Doslej so vnovčili le eno zmago na tujem parketu, saj so tokrat v Prlekiji ostali praznih rok. Enako je bilo tudi v lanski sezoni, s tem da letošnja še zdaleč ni končana in računamo, da bodo izolski rokometaši do konca prvenstva domov prinesli še precej točk. Proti Ormožu, ki je bil z enakim številom točk mesto za Izolo (zdaj je pred njo) je bilo pričakovati pozitiven izid in točke bi bile zelo dobrodošle. Tako pa je Izola po osmih krogih spremenila pozicijo na lestvici in zdrsnila na deseto mesto. Včeraj so se v zaostali tekmi naši pomerili s Trimom Trebnje, zadnje srečanje rednega dela prvenstva pa bo 9. marca doma s Celjem. Tokrat je »Čoso« nabral več mi-nutaže kot proti Svišu in prispeval tudi štiri zadetke. Tekma v uvodnih desetih minutah ni kazala na tak razplet. Ekipi sta bili enokovredni, kar se je poznalo tudi na izidu. Sledil je padec v igri Izole, saj so domači pri izidu 5:5 dosegli kar šest zadetkov zapored. Prleki so svoj naskok kljub boljši igri naših v napadu uspeli zadržati in ga ob polčasu še nekoliko povečati. Sedem golov prednosti so znali naši fantje tudi že znižati. Tudi tokrat so to poskušali, vendar jim ta naloga ni uspela, kot so si jo zamislili. Ormož je tudi v drugem delu dvakrat ponovil serijo zadetkov v izosko mrežo in tako prepričljivo prišel do novih točk, s katerimi si je z Izolo izmenjal mesto na lestvici.
Borut Hren: “Ob takem izidu bo najbrž zvenelo čudno, vendar nismo igrali tako slabo, kot bi sodili po izidu. Žal je tudi tokrat prišlo tistih »črnih deset minut« padca, kar je Ormož izkoristil. Doma smo psihično močnejši in upamo, da bomo proti Trimu uspešnejši.”
Naši rokometaši so tako (ne-upoštevaje sinočnjo tekmo s Trebnjim) deseti. Izola se bo v zadnjem krogu rednega dela prvenstva pomerila še s Celjem, že teden zatem pa se bo začelo tekmovanje v končnici prvenstva. Razpored je odvisen od doseženega mesta v rednem delu prvenstva, kar bo dokončno znano prihodnji teden.
Odbojka
Padla je tudi Škofja Loka
ŽOK Partizan Škofja Loka - Galeb grup Robotina 2:3 (23:25,19:25,25:19,25:22,8:15) Kot smo napovedali je bil dovo-boj tretje uvrščene Izole in škofjeloškega Partizana, ki zaseda mesto pod njo, precej hud. Izo-lanke so sicer prišle do zmage, a ni šlo zlahka, kot je bilo videti po prvih dveh nizih.
Oba so namrče dobile naše odbojkarice : prvega tesno, v drugem pa je bila pot do dvojnega vodstva v nizih nekoliko lažja. Tako se je Izoli nasmihal uspeh z 0:3, vendar se domačinke niso dale. V tretjem in četrtem so zaigrale bolje ter odločitev o zma-govalčcu prestavile v peti niz. V njem naša dekleta niso taktizirala in so zaigrala na polno ter pri-pričljivo dobile odločilni set.
Na lestvici tako ni sprememb: Izolanke so de naprej tretje (43), Žirovnica je druga (48), vodi pa kamniški Calcit Volleyball (49). V soboto zvečer si bodo izolske dekleta lahko po tekmi privoščila dober žur, saj prihaja v goste domžalska Vistra. Gre za kakovostno slabšo ekipo od Izole, tako da - vsaj na papirju, naša dekleta ne bi smela imeti pretežkega dela na poti do nove, šestnajste zmage.
Keguanje
Izolanom nikakor ne gre
Ko moraš je težko. To se je še enkrat več zgodilo izolanom na gostovanju v Trbovljah, saj so v razliki dveh dobrih lučajev izgubili 4 točke, kar je pomenilo zmago domačinov z 3286 : 3192 oziroma 7:1. Razliko v kegljih so si domačini priigrali že v prvem nastopu, kjer je mladinski reprezentant Narat zrušil za to kegljišče odličnih 615 kegljev. Koliko na tem kegljišču velja ta rezultat na pove to, da je točno 600 kegljev dosegel v letošnji sezoni samo še nekdanji Slovenski sedaj pa Makedonski reprezentant Sto-klas.
Rudar : Izola 7 : 1 (3286:3192)
Narat D. 615:553 Gorjup 1 : 0 Izgoršek 526:524 Širca 1 : 0 Jerman 536:521 Kneževič 1 : 0 Arnuš 503:529Konec 0 : 1 Narat I. 553:529 Pavlovič 1 : 0 Kos 553:536 Kumar 1 : 0
Lestvica LB liga moški:
I.	Gorica 27, 2. Radenska 22, 3. Pivka 18, 4. Škofja Loka 16, 5. Siliko 14, 6. Rudar 14, 7. Hidro 10, 8. Izola 10, 9. Fužinar 9, 10. Korotan 9 točk;
Izolanke na poti do napredovanja
Izolska dekleta nadaljujejo z igro, ki jim zagotavlja napredovanje. Tokrat se jim ni mogla upreti ekipa Slavije Štojs. Domačinke so slavile z 3314 :3009 oziroma 7:1. Tokat je z rezultatom izstopala Stegovčeva s 600 p. keglji. Dobro so ji asistirale še ostale domačinke.
Izola : Slavija 7 : 1 (3314 : 3009)
Stegovec 600:463 Hiršman 1 : 0 Ugrin 553:540 Kopač 1: 0 Černelič M. 536:530 Ravnikar 1: 0 Stankovič 529:486 Meke 1 : 0 Gregorič L. 529 :535 Cijuha 0 : 1 Mihelič 567:455 Strgar 1 : 0
Lestvica 2.liga zahod ženske:
L Izola 22, 2. Novo mesto 16, 3. Pivka 14,4. Kočevje 12, 5. Brest
II.	10, 6. Medvode 8, 7. Slavija 6, Trebnje II. brez točk;
V soboto, 02.03.2013 lige mirujejo. Na izolskem in litijskem kegljišču bo v soboto in nedeljo med 10 in 18 uro državno prvenstvo za mladince U-23. Izolski mladinci nastopajo v Izoli v Soboto ob 17. in 18. uri. Upravičeno pričakujemo dobre rezultate, saj je prva ekipa ekipni državni prvak! (Gorazd)
Nogomet
Mladi nogometaši obetajo
Po lanskih uspehih, ki smo jih v Mandraču že objavili so letos na prvem mestu zaključili jesenski del prvenstva na območju MNZ Koper. Jeseni so osvojili turnir v Sežani. Na turnirju smo imeli najboljšega strelca in igralca. To nagrado je osvojil igralec Martin Pečar, ki sodi v svoji kategoriji med najbolj perspektivne igralce v Sloveniji.
Med novoletnimi prazniki smo su udeležili dvoranskega turnirja v Škofijah- Festival malega nogometa, kjer smo osvojili tretje mesto. Ta vikend je sledil dvoranski turnir v Divači. Fantje so turnir suvereno osvojili s samimi zmagami. Spet smo imeli v ekipi najboljšega igralca in strelca. Omeniti moram še izjemen uspeh uvrstitev v polfinale državnega tekmovanja Rad igram nogomet, ki se bo odvijal
2.marca v Vipavi. Poleg domače ekipe bo sodelovala še ekipa Triglava iz Kranja in ekipa Bravo iz Ljubljane. Fantom želimo še veliko uspeha in podpore staršev s tribun.
Trener MNK IZOLA
Namizni tenis
Kadeti državni prvaki
V soboto in nedeljo je v Novem Mestu potekalo ekipno finale RS za kadete in kadetinje. Na prvenstvu je nastopilo osem najboljših ekip, ki so si pravico izborile na predhodnih kvalifikacijah. Prvenstvo je bilo zelo izenačeno, zlasti pri kadetih. Tukaj so potekali zelo izenačeni boji med prvimi štirimi ekipami. Tokrat so naši kadeti odigrali najbolje takrat, ko je bilo to najbolj pomembno in brez poraza povsem zasluženo osvojili državni naslov. Za ta velik uspeh gredo pohvale celotni ekipi. Erik Paulin je bil, kot državni reprezentant, pravi kapetan ekipe. Poleg odličnih nastopov je tudi stalno navijal za soigralce in jim, ob trenerju, tudi svetoval, kako naj igrajo. Michele Vigini se tudi ni pustil presenetiti proti slabšim in enakovrednim nasprotnikom in je tako vknjižil potrebne zmage. Seveda smo imeli prednost pred ostalimi tudi z Matejem Germekom. Matej je zmagal vse potrebne dvoboje. Zlast zanesljiv pa je kar trikrat bil, ko je pri skupnem rezultatu 4:4 pokazal, kar zmore in zmagal vse tri odločilne dvoboje.
Rezultati:
Arrigoni: Muta 5:2 Arrigoni: Mengeš 5:1 Arrigoni: Krka 5:4 Arrigoni: Hrastnik 5:4 Arrigoni: Kerna 5:4
Končni vrstni red:
1. Arrigoni, 2. Krka-Novo Mesto,
3.	Kerna - Puconci, 4. Hrastnik,
5.	Muta, 6. Tempo - Velenje, 7. Fužinar Interdiskont - Ravne na Koroškem, 8. Mengeš
Kadetinje četrte
Ugodno nas je presenetila tudi mlada ekipa kadetinj. Z osvojenim četrtim mestom smo odigrali nad pričakovanji in za dve mesti izboljšali lansko uvrstitev.
Moramo pa povedati, da smo tokrat imeli v ekipi veliko težav z virozami.
Ko smo mislili, da smo vendarle sestavili ekipo, je žal zbolela Kirn Fink.
Za ekipo so nastopile Katrina Sterchi, Lea Paulin in Minea Lju-cu. Vsem trem gredo čestitke za priakzano igro.
Rezultati:
Arrigoni: Kajuh 5:2 Arrigoni: Letrika 5:3 Arrigoni: Muta 1:5 Arrigoni : Mengeš 5:3 Arrigoni: Križe 1:5
Končni vrstni red:
1. Muta, 2. Mengeš, 3. Križe, 4. Arrigoni, 5. Logatec 2, 6. Logatec 1, 7. Kajuh - Ljubljana, 8. Letrika - Vrtojba
Ob koncu moramo povedati, da smo bili ob Muti edini klub, ki je na prvenstvu nastopil tako z moško, kot z žensko ekipo. Po doseženih rezultatih pa smo bili na letošnji tekmovalni sezoni najboljši.
Strelstvo
Izolske veteranke ponovno državne podprvakinje
V	Ljubljani je 23.2.2013 potekalo državno prvenstvo veteranov in veterank v streljanju z zračnim orožjem, ki sta se ga udeležili tudi ekipi iz Strelskega kluba Izola. V kategoriji Veterani nad 60 let - puška je bil Darij Ban posamezno na desetem, Ivan Božič na 27. ter Ivan Fidel na 36. mestu, ekipno pa so bili šesti. Ivan Božič je poleg tega s pištolo v kategoriji veterani nad 60 let dosegel odlično četrto mesto.
V	kategoriji veterank nad 40 let - puška je bila Dolores Šuštar sedma, Patricija Memon pa deveta, ekipno pa so se veselile drugega mesta.
Zapisala: dš
Reaktor
Razmišljanje mame rokometašice
Kratko obvestilo v prejšnjem Mandraču (številka 993) o ženskem rokometu, mi je dalo misliti, da nekdo želi ustvariti mnenje, da je nekaj narobe v klubu. Kot vemo, so klub prevzeli starši, ki želijo narediti nekaj za vse generacije deklet, ne samo za svoje hčerke. Sama nimam nobene funkcije, ampak sem samo mama in navijačica.
Tako negativno pisanje ne pomaga dekletom niti klubu, ampak kvečjemu ustvarja negativno klimo in trenja med dekleti in starši, kar le škoduje.
Naj pojasnim svoje mnenje. Vsi vemo, da je deklet premalo in to;
Letnik 1997 - kadetinj ni letos niti za ekipo, zato jim pomagajo mlajša dekleta,
letnik 1998 - starejše deklice A jih je dovolj,
letnik 1999 - starejše deklice B jih je samo 7 in igrajo s starejšimi dekleti oziroma so letos ime-
le turnirske tekme, kjer so jim pomagale deklice letnika 2001 in mlajše,
letnik 2000 - samo ena deklica, ki igra s starejšimi deklicami B in A in
letnik 2001 in mlajše - mlajše deklice B,
ob tem pa imamo samo eno vratarko, ki brani za letnik 1999 in 2001 in če se ona poškoduje ali zboli imamo prazen gol.
Glede na navedeno menim, da bi pisec lahko realno poročal o rezultatih brez omadeževanja nekaterih deklet in poveličevanja drugih in hkrati promoviral ženski izolski rokomet, da bi pridobili nove igralke in obdržali dosedanje, saj se je že nekaj deklet hotelo izpisati.
Ob tem se lahko samo zahvalim vodstvu ŽRK-ja, ki je do sedaj samo plačeval dolgove, ki skačejo iz omar, da je obdržal klub na gladini in da se trudi, da dekleta igrajo in trenirajo, namesto da bi posedale doma in bile na FB-ju.
DRUŠTVA SPOROČAJO
DRUŠTVO INVALIDOV OBČINE IZOLA Ohranjevanje zdravja v Termah Zreče
Člani in podporni člani, obveščamo vas, da bomo v ponedeljek
14.01.2013	pričeli z vpisovanjem za 7. dnevno ohranjevanje zdravja v Termah Zreče.
Odhod: 16.03.2013 / Prihod: 23.03.2013
Praznovanje Dneva žena
Člane Društva invalidov Izola obveščamo, da bomo v soboto
9.03.2013	praznovali dan žena ob prijetni glasbi in dobri hrani v Rivieri - gostinski šoli v Izoli s pričetkom ob 18:00 uri. Z vpisovanjem bomo pričeli v četrtek 07. 02. 2013. Vse ostale informacije boste dobili na sedežu društva.
Telovadba
Člane in podporne člane obveščamo, da smo ponovno pričeli s telovadbo vsak ponedeljek ob 10:30 uri. Vljudno vas vabimo k telovadbi!
Predsednik Dl Izola: Franc Poropat
DRUŠTVO BOLNIKOV Z OSTEOPOROZO
Društvo bolnikov z osteoporozo Izola vabi svoje redne in tudi nove članice k redni rekreativni vadbi (telovadbi).
Več nas bo, bolj prijetno bo !
Mesečni prispevek je 15 eur.
Informacije in prijave na tel. št.: 040/270 040 ali 05/641 45 63.
Zimski umik nordijske hoje na obali
Simonov zaliv: ponedeljek ob 16,00 četrtek in soboto ob 10,00 Bonifika: torek ob 17,00 ( osvetljeno ), Lucija: petek ob 10,00 Vsi udeležeci lahko izbirajo in kombinirajo več lokacij za vadbo.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV IZOLA
Društvo upokojencev Izola vabi vse ljubitelje cvetja na sejem ORTO-GIARDINO v Pordenone, v soboto 2. marca 2013. Cena prevoza bo ca 15,00 EUR, odvisno od števila udeležencev.
Informacije v DU na Plenčičevi 3, v pon. med 9. in 11. uro in sredo med 15. in 17. uro, ali po telefonu štev. 6419 737. Prijave zbiramo do 18.02.2013.
Predsednik: Alojz Pečan
SMEROKAZI
ČETRTEK 28. FEBRUAR 2012
NASTOPAJO: Dennis Novel, Fabio Sciancalepore, Caterina Bogataj, Luciano Volpi, Ruggero Torzullo, Gianfranco Collini, Gianfranco Pernisco, Silvano Delise, Gianna Matrone, Mariella Bandelli, Ciso Boliš, Maria Teresa Čelani, Alida Torzullo, Miria __________Levi, Perla Lanotte. / REŽISER LUCIANO VOLPI / Vstop prost_____________
Sobota 2.marec 2012
Kulturni dom Izola - ob 20.00 Gledališka skupina »Arniči di San Giovanni« iz Triesta predstavlja komedijo v tržaškem narečju
________FRUTI GARBI vstop prost_____________
Nedeua 3.MAREC 2012
Manziolijeva palača - ob 17.00
LEITMOTIV
glasbeno popoldne s skupino Shattered breath iz Milj.
Sodeluje: Kris Dassena. Koordinacija: Giulia Fonzari,
Ponedeljek 4.marec 2013
Gostilna Istra-Istria - ob 19.00
Večeri ob kcirriin.ll Tokratni gost bo Bogdan Gerk
Torek 5. marec 2013
Gledališče Koper utb 20.00
Dubravko Mihanovič ŽABA Kamerni teater 55, Sarajevo / Režiser Elmir Jukič Dramsko besedilo hrvaškega dramatika D. Mihanoviča, je kruta drama o vojnem veteranu Zeki, ki se bori s strahovi in neperspektivnostjo v sebi in okoli sebe. Čeprav je iz vojne prišel živ, ga je pekel, ki ga je preživel, za vedno zaznamoval. V sodelovanju z Gledališčem Koper, vam omogočamo rezervacije vstopnic (po ceni 15 eur) za ogled predstave. Rezervacije sprejemamo v galeriji Alga v Izoli od torka do petka med 10.00 in 12.00 ter od 17.00 do 19.00, sobota od 10.00 do 12.00, nede-__________________Ija, ponedeljek, zaprto. Tel., 05 641 84 39_____________
Četretek 7. MAREC 2013
Galerija Alga Izola - ob 19.00 otvoritev razstave Istrski pO^lcdi ANDREA VERDELAGO (It) olja na platnu z istrsko motiviko.
Metna knjižnica Izola ob 19.00 predavanje ^KdSlcrski« Zaklad,
prazgodovinska naselbina v zaledju Izole
Kaštehr nad Kortami, tako imenovani »Kašler«, predstavlja eno večjih prazgodovinskih naselbin na območju južne Primorske, ki je bila poseljena od neolitika (5.000 pred našim štetjem) do zgodnje antičnega obdobja (1.-2. stoletje). Leta 2010 je UP ZRS Inštitut za dediščino Sredozemlja na vrhu najdišča izkopal večjo sondo, v kateri so bili najdeni številni arheološki predmeti, med njimi tudi bronasta figurica psa. Predmeti pričajo o izjemnem pomenu naselbine v arheoloških obdobjih in o morebitnem obstoju prazgodovinskega svetiščnega prostora. Ob finančni pomoči Občine Izola nastaja arheološki park, Kaštelir - kulturno-rekreacijski park, v okviru katerega se na najdišču ciklično izvajajo raziskave, ki prinašajo novo arheološko in kulturno vsebino prebivalcem KS Korte in občine Izola. Predavala bo dr. Maša Sakara Sučevič, kustodinja za arheologijo v koprskem pokrajinskem _____________________muzeju. Vstop je prost.___________
Petek 8. marec 2013
Kulturni dom Izola - ob 18.00
TERRAFOLK, koncert (udarec na 8. marec - ob Dnevu žena)
Terrafolk so kritiki že primerjali z odličnim vinom, ki z vsakim letom zorenja samo pridobiva na polnosti okusa. Skupina bo zopet ponudila širna glasbena potovanja... Vstopnina: v predprodaji 13,00 eur na dan koncerta 15,00 eur
^ Manziolijeva palača - ob 19.00
ZENSKE IN VINO 2013
Tradicionalna prireditev ob 8. Marcu: koncert Gib, glasba, glas z Blažko Muller Pograjc - umetniška beseda, Ireno Kavčič - flavta in Anjo Gaberc - harfa. Večer, ki ga bo vodil Andrea Effe, bo nadaljeval z otvoritvijo razstave Fulvie Zudič »Ženske, grozdje in vino«, z dobrodelno dražbo vina »Le donne 2012« (izkupiček dražbe je namenjen Društvu za pomoč žrtvam kaznivih dejanj Beli obroč), z degustacijo vin in lokalnih dobrot in glasbeno spremljavo Claudia Chicca.
Sončna dvorana / ulica Giordana Bruna 6 (pri cerkvi Sv.Mavra).
Slike
Rok Kleva Ivančič
1.-3. marec Urnik: petek 16.00-18.00, sobota 10.00 - 12.00, nedelja 16.00-18.00
<30
INSUIA
GALERIJA * GAI I F KI A
JERONIMA KASTELIC
ANGELI REVOLUCIJE
Razstava bo na ogled do 6. marca 2013.
Galerija Al^a / fetarmirgi
razstava fotografij
REMIGIO
GRIŽONIČ
Vabimo vas na otvoritev razstave,
ISTRSKI POGLEDI
Andrea Verdelago
ki bo v četrtek, 7. marca ob 19.00 v galeriji Alga v Izoli, Kristanov trg 1
Mestna knjižnica Izola
•	Razstavljajo v mesecu januarju: risbe na temo otroške poezije Janka Kleibencetla razstavlja njegova vnukinja Katarma Kleibencetl, zbirka starin zbiratelja in ljubiteljskega etnologa Janeza Janežiča in fotografska razstava - Piran - ljubiteljske fotografinje Barbare Kožar iz Pirana.
•	Torkova pravljična ura - vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi - Vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstop je prost.
•	Sobotna joga smeha Vadba poteka vsako soboto od 10. do 11. ure v pravljični sobi .Vadbo vodi vaditeljica joge smeha Nataša Kitič. Udeležba je brezplačna! Prijavite se lahko tel.št.: 05)6631-282 ali na e-naslovu: HVPERLINK ‘'mailto:izola@borzaznanja.si” izola@borzaznanja.si
•	sobota, 2. marec 2013 ob 11:15: POGOVORNA SKUPINA ZA SAMSKE - vabimo vse samske osebe ne glede na starost (tudi razvezane, ovdovele..), ki se želijo pogovarjati o medosebnih odnosih, partnerstvu, prijateljstvu, o stiskah in smislu samskosti ter o iskanju primerne družbe zase, da se pridružijo pogovorni skupini za samske osebe.Srečanja so brezplačna. Zaželene so predhodne najave. Prijavite se lahko na tel.št.. (05)6631-282 ali na e-naslovu: veselje.info@gmail.com.
•	četrtek, 7. marec 2013 ob 19:00: »Kašlerski« zaklad, prazgodovinska naselbina v zaledju Izole - predavanje z naslovom »Kašlerski« zaklad, prazgodovinska naselbina v zaledju Izole. Kaštelir nad Kortami, tako imenovani »Kašler«, predstavlja eno večjih prazgodovinskih naselbin na območju južne Primorske, ki je bila poseljena od neolitika (5.000 pred našim štetjem) do zgodnje antičnega obdobja (1.-2. stoletje). Leta 2010 je UP ZRS Inštitut za dediščino Sredozemlja v sodelovanju z lastniki parcele na vrhu najdišča izkopal večjo sondo, v kateri so bili najdeni številni arheološki predmeti, med njimi tudi bronasta figurica psa. Predmeti pričajo o izjemnem pomenu naselbine v arheoloških obdobjih in o morebitnem obstoju prazgodovinskega svetiščnega prostora. Ob finančni pomoči Občine Izola nastaja arheološki park, Kaštelir - kulturno-rekreacijski park, v okviru katerega se na najdišču ciklično izvajajo raziskave, ki prinašajo novo arheološko in kulturno vsebino prebivalcem KS Korte in občine Izola. Predavateljica bo s seboj prinesla tudi nekaj najdb, ki si jih bodo lahko obiskovalci ogledali. Predavala bo dr. Maša Sakara Sučevič, kustodinja za arheologijo v koprskem pokrajinskem muzeju. Vstop je prost.
Kultura in prosveta
Revija Fontana ne sme umreti
Mestna knjižnica Izola je 5. februarja 2013 obiskovalce povabila na literarni večer v podporo Literarni reviji Fontana Koper.
V Mestni knjižnici Izola smo se za ta literarni večer odločili zato, ker želimo podpreti nadaljnji obstoj te revije, ki pomembno bogati naš istrski kulturni prostor in ker se ne strinjamo z današnjim mačehovskim odnosom politike do kulture, ki je vse bolj zapostavljena. Iz zgodovine vemo, da se je slovenski človek svoje narodne istovetnosti zavedel prav s pomočjo zapisane besede.
Ta ugotovitev velja tudi za primorskega človeka, ki je slovenski jezik v času raznarodovalne in asimilacijske politike fašizma ohranil zaradi delovanja narodno zavednih duhovnikov in drugih posameznikov. Pri tem velja omeniti posebno duhovnika in pesnika Alojza Kocjančiča, po katerem se imenuje celo prestižna Kocjančičeva nagrada za ustvarjalne in znanstvene dosežke posameznikov na področju istrske kulture. Revija Fontana izhaja že skoraj 30 let in je mnogim mladim piscem omogočila, da so se uveljavili. Revijo že od vsega začetka vodi glavni in odgovorni urednik Danilo Japelj, literarni urednik pa je Edelman Jurinčič. Med številnimi sodelavci je tudi sežanska prevajalka in pesnica Jolka Milič. Začetkov izhajanja revije Fontana se njen urednik Danilo Japelj takole spominja: »Nekateri sodelavci so pred mnogimi leti na Tomosu, takrat največjem delovnem kolektivu Slovenske Istre, zasejali seme bodoče literarne revije: ciklostirane strani, enobarvni kartonski ovitek v modrem tisku, tiskanje v stari Tomosovi tiskarni, ročno zlaganje in spenjanje listov celotne naklade 200 izvodov z organiziranjem popoldanske mladinske delovne akcije... Brez velikih sredstev in s polno malho dobre volje so izpolnjevali to svoje poslanstvo v veri, da počenjajo nekaj dobrega, nekaj koristnega za ves kolektiv in tudi širšo skupnost.«

Na Primorskem velja Fontana za ugledno literarno revijo. Njeni ustanovitelji so ji vsa ta leta namenjali veliko ljubezni, prostega časa in energije. Doslej je izšlo več kot 50 številk revije, poleg teh pa še 40 samostojnih pesniških in proznih del večinoma primorskih ustvarjalcev. V vseh letih obstoja je bilo natisnjenih okoli 30.000 izvodov revije.
Revija je z objavljanjem raznovrstnih esejističnih in leposlovnih besedil svoje bralce vseskozi usmerjala h kritičnemu razmišljanju o sodobnih dogajanjih in prispevala k bogatenju in osmišljanju njihovega vsakdana. Odmevi na revijo so bili od samega začetka različni: od navdušenih pohval do kritik. Nekateri so bili mnenja, da ni potrebe po še eni reviji za obravnavo tovrstne literature. Vendar so sodelujoči avtorji želeli bralcem predstaviti tudi svoj pogled na svet ter v pesmih izpovedati svoja čustva.
Na srečanju v izolski knjižnici sta urednika Fontane Danilo Japelj in Edelman Jurinčič predstavila težave, s katerimi se v zadnjem času srečuje ta literarna revija. Pesnik Edelman Jurinčič je takole strnil namen akcije: »Ta protestna akcija poteka, ker smo na razpisa Mestne občine Koper dobili tako minimalna sredstva, da je z njimi ogrožen obstoj revije.
Do sedaj je izšlo preko 50 številk. Takšne literarne revije v našem prostoru praktično ni. Občina je v prvih fazah financirala revijo s 1000 evri, lani pa smo pristali pri 300 evrih. Vsi udeleženci današnjega dogodka v izolski knjižnici pa želijo na nek način izraziti protest in solidarnost temu, kar se sedaj dogaja kulturi.«
Z branjem poezije in proze so na tem večeru svojo podporo reviji Fontana izrazili istrski literarni ustvarjalci Vera Vezovnik, Damjan Japelj, Patricija Sosič Kobal, Marija Koren in Danilo Japelj. Večer bi morali popestriti še glasbeniki izolske glasbene šole, vendar je njihov nastop zaradi bolezni odpadel.
V knjižnici smo zbirali tudi prostovoljne prispevke za nadaljnje izhajanje revije Fontana. Vsak darovalec si je lahko v zameno izbral katerekoli razpoložljivo številko revije.
Svojo podporo reviji so izrazili tudi Marjan Tomšič, dr. Marko Pavliha, Manca Košir, Olga Knez, Bojan Mevlja, Bert Pribac, Milan Gregorič, Silvo Fatur in mnogi drugi.	šp
Lean Klemenc, Istran iz ozadja
Gost ponedeljkovega večera ob kaminu v gostilni Istra je bil tokrat glasbenik in glasbeni producent Lean Klemenc, ki ga je glasbeno spremljal istrski godec Emil Zonta.
Lean Klemenc, nekateri ga poznajo kot mlajšega brata znanega glasbenega managerja, Čeda Klemenca, se je rodil leta 1953 v Kopru, a je otroštvo preživel v Pulju, saj je njegov oče tam služil kot vojaški oficir v pomorski vojaški enoti. Tistega najbolj razgibanega leta 1968 se je ponovno vrnil v Koper in že kot gimnazijec z znanjem igranja klavirja, začel igrati v različnih glasbenih skupinah. Vmes je nekaj časa živel tudi v ZDA.
Ko se je v osemdestih letih zgodil prodor elektronske glasbe, ki je bila pisana na kožo predvsem klaviaturistom je ta srečni trenutek tudi dobro izkoristil. Uredil si je svoj lastni Ustvaril si je svoj lastni glasbeni studio in začel producirati ter glasbeno pomagati tudi drugim glasbenikom. V tistem obdobju so ga povabili tudi k sodelovanju z otroškim festivalom »Voci nostre», ki ga še danes soustvarja. Tam je spoznal tudi soprogo Bruno Alessio, znano radijsko in televizijsko voditeljico, s katero deli življenje že 30 let.
Lean Klemenc je otrok rocka in seveda je bilo v to smer obrnjeno tudi njegovo ustvarjanje, pri petdesetih letih pa je začel iskati tudi lastne korenine in začel proučevati in odkrivati istrsko glasbo. Začel je sodelovati z Rudijem Bučarjem in normalno je, da je, tudi kot glasbeni producent na Radiu Koper, produciral njegovo prvo zgoščenko, kar mu je dalo dodaten izziv. Tako je skupaj s svojimi glasbenimi kolegi ustvaril znano skupino Calegaria, ki bo kmalu izdala svojo 3. zgoščenko.
Da je doma tudi v istrski ljudski glasbi je dokazal tudi v nekaj glasbenih vložkih, ki sta jih odpela in odigrala z Emilom Zonto, veteranom istrske ljudske godbe, ki je bil do upokojitve prav tako glasbeni producent na Radiu Koper in je, med drugim, produciral tudi pesmi Kameleonov in Faronov.
Lean je na ponedeljkovem srečanju ob kaminu obiskovalcem predstavil tudi dokaj neznan, vendar zelo zanimiv inštrument, t.i. nyc-kelharpo, to je nekakšna violina s klaviaturo. Ta severnjaški inštrument je uporabil tudi pri snemanju različnih pesmi, med drugim tudi čudoviti uspavanki »Farne le nine«, ki jo je na svojem najnovejšem albumu zapela Tinkara Kovač. Najbolj ga privlači misel, da bi ustvaril inštrument, ki bi kombiniral naravni in elektronski zvok. Naslednji ponedeljek bo gost večera ob kaminu pevec, harmonikar, humorist, zabavljač in občinski svetnik, Bogdan Gerk. Tokratni večer se bo začel ob 20.00 uri.
Fotografija
Vseslovenska foto vstaja
Obalne galerije Piran vabijo na ogled fotografske razstave z naslovom: Fotoreporterji med aktivnimi državljani na trgih in ulicah mest v Sloveniji od 2. novembra do 8, februarja letos, Gre za skupinsko razstavo fotografij, v sodelovanju s klubom Enooki v koprski galeriji Meduza, Otvoritev bo v petek, 8. marca 2013, ob 19.00
Razstava je rezultat odziva fotoreporterjev na odprto vabilo Obalnih galerij Piran in kluba Ennooki k sodelovanju na razstavi fotografij, ki kažejo demonstracije v mestih Slovenije od prve v Mariboru 2. novembra 2012 do danes. Posnetke je poslalo 38 fotoreporterjev. Med njimi je bilo za razstavo izbranih 141 del, s tem da so na razstavo vključeni vsi, ki so se vabilu odzvali.
Namen razstave je bil med številnimi fotoreporterskimi posnetki izbrati tiste, ki se bodo vpisali v zgodovino. Zanimala nas je simbolna moč dokumetarne reportažne fotografije in kompleksnost procesa, v katerem se realno in posamično transformirata v splošno in pomensko, ko fotografski dokument postane likovna podoba, ta pa več od tistega, kar je v realnem času videlo oko in so zaznali možgani. Ni nas zanimala umetniška fotografija, temveč reportažni zapis dogodkov, v katerem niso nezanemarljivi likovni jezik in vizualni učinki.
Mediji so spremljali možične in kontinuirane družbene proteste, ki so bili novost v politični poo-samosvojitveni zgodovini Slovenije, z intenzivnim poročanjem. Novost poročanja pa je bilo predvsem ažurno objavljanje posnetkov. Tako so fotografije poleg besed dogodke ne le dokumentirale, temveč so jih interpretirale.
Na tem mestu so nas zanimali posnetki družbenih protestov tistih fotografov, ki delajo za medije, torej imajo odprta vrata do objav in s tem do oblikovanja interpretacije o relnosti.
Zastavljena naloga ni bila lahka, kakor ugotavlja Ženja Leiler v spremnem besedilu zloženke. Za to sta vsaj dva objektivna razloga. Prvi je časovna distanca med dogodki in nalogo, drugi pa je dejstvo, da demonstacije niso bile enoznačni dogodek, temveč dogajanje, ki mu ni videti konca.
Brez dvoma pa lahko zaključimo, da se bodo demonstracije v Sloveniji vpisale v zgodovino vsaj z dvema podobama.
Dva razstavljalca ena tema
Remigio Grižonič in Igor Opassi sta redna udeleženca fotografskega ex-tempora v Novigradu, ki je po vsebini in izvedbi pravo doživetje za vse sodelujoče umetnike.
Organizatorji namreč pripravijo zgodbo in jo umestijo v njihove kulturno zgodovinske spomenike ki so hkrati turistične atrakcije. Lani so tako fotografe odpeljali v gradu Sanvinčenat oziroma gradu Grimani-Morosini di Sanvincenti, kamor so organizatorji pripeljali tudi manekenke in viteze v oklepih, tako da so ustvarjalci lahko ustvarjali fotografije iz katerih dejansko izžareva srednjeveška atmosfera.
Razstava obeh ustvarjalcev je tudi tokrat v galerijo Palače Manzioli privabila veliko število obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledali razstavljene fotografije obeh članov fotografske sekcije društva Besenghi degli Ughi, pa tudi po končani otvoritvi so še dolgo ostali v družbi obeh razstavljalcev in se še dolgo pogovarjali, tudi o tem, kako je zadnje čase Remigio skop raj overdose z razstavami. Istočano kot v Manzioli-jevi palači razstavlja namreč tudi v galeriji Alga.
Na razstavi bodo predstavljeni fotografski posnetki najrazličnejših plakatov, na katerih so lokalne izpeljanke na temo gotov si, in posnetki zombijevskih mask, drugačnih od tistih, ki jih nosijo na demonstracijah antiglobalisti širom sveta.
Razstavljalke in razstavljale!:
Uroš Abram, Aleksander Baumki-rher, Aleš Beno, Sašo Bizjak, Luka Cjuha, Matej Družnik, Jure Eržen, Jošt Franko, Miha Fras, Jaka Ga-sar, Luka Gorjup, Stanko Gruden, Irena Herak, Borut Krajnc, Tit Košir, Matej Leskovšek, Tomi Lombar, Borina Mišica, Igor Napast, Daniel Novakovič, Maj Pavček, Andrej Petelinšek, Tamino Petelinšek, Maja Pertič Gombač, Matej Povše, Matej Pušnik, Blaž Samec, Željko Stevanič, Tone Stojko, Roman Šipič, Igor Škafar, Nebojša Tejič, Marko Vanovšek, Bojan Velikonja, Voranc Vogel, Tomaž Zajelšnik, Matic Zorman, Šimen Zupančič	ur
Gajba krompirja
Minuli petek smo v Mestno knjižnico Izola, v okviru srečanj Borze znanja, povabili Natalijo Pavlin. Članica skupine Magičnost gibanja, ki se že več let ukvarja z gibalnimi in energijsko-dihalnimi tehnikami, nam je predstavila svoj prvenec s pomenljivim naslovom Gajba krompirja. Z avtorico se je pogovarjala Leticija Fortin.
Ne, ne gre za kmetijski priročnik, kot bi sprva marsikdo pomislil, ampak za utrinke s poti osebne rasti. Vsebina knjige predstavlja avtoričin pogled na življenje prek izbranih vsakodnevnih situacij, s katerimi se je do sedaj srečevala. Ne rešuje življenjskih problemov in ne podaja recepte, kako reševati težave, s katerimi se vsakodnevno soočamo skoraj vsi. V tekstu marsikaj ni navedeno, marsikaj ni opredeljeno, saj tudi ni namen, da bi bil to priročnik za instant razsvetljenje ali poduhovljenost. Kjerkoli knjigo odpremo, je tako prav in kot mora biti. Gre za izbor avtoričinih občutenj in življenjskih izkušenj, mestoma zbranih v posplošeno celoto, na trenutke pa povsem razdrobljenih z namenom prikaza banalnosti naših reakcij. Cilj je, da razširimo pojem vsakodnevnega sveta iz ponavljajoče se rutine... na širšo sliko našega življenja. Vsak posamezen dan prinaša ogromno priložnosti za spoznavanje sebe in skritih svetov v nas ali kot pravi avtorica: "Potreben je notranji premik, ki ga nihče ne vidi, razen mi sami, občutijo pa ga vsi okoli nas.”
In zakaj ravno Gajba krompirja? Ker je naše življenje kot gajba krompirja. V njej je polno krompirjev: malih krompirčkov, velikih krompirjev, nekaj že napol gnilih, pa starih, zgubanih in takih, ki že kalijo novo življenje. Tako se tudi v našem življenju skriva veliko različnih misli, čustev, odnosov in načinov delovanja. Knjiga na iskren in relativno zabaven način predstavi nov pogled na lastno življenje, kot da bi gledali na svojo gajbo krompirja. Ko sprevidimo, sprejmemo in opustimo naše omejujoče navade in okostenelo delovanje polno strahu, tedaj postane naše življenje čudovito in tako šele živimo tisto, kar smo.
V knjigi je nekje zapisano: "Na koncu je vse dobro. Če ni dobro, potem še ni konec.”
Prijazno vabljeni k prebiranju krompirčkov.	Milena Runko
Uredimo si izolski vrtni park!
Pred dnevi se je v Izoli zbrala skupina zainteresiranih občanov, ki jih zanima zamisel o ureditvi nekakšnih mestnih vrtov na miniranih območjih. Dejstvo je, daje marsikateri Izolan zaradi različnih gradenj ostal brez svojega vrtička in daje ideja o samooskrbi vse bolj prisotna med ljudmi.
Ideja, ki je pripeljala do tega prvega srečanja je pravzaprav zelo preprosta. Izola ima nekaj nepozidanih območij, ki danes služijo kot odlagališče različnih odpadkov, izkopane zemljine in so zagotovo v sramoto turistični Izoli. To velja za območje trikotnika nad hotelom Delfin pa še nekaj takšnih območij je. Na takem območju bi lahko uredili nekakšen maditeranski mestni vrt, ki bi, po eni strani olepšal videz mesta in bi lahko predstavljal tudi turistično atrakcijo, po drugi pa bi lahko bil prostor zbiranja in rekreiranja številnih Izolanov, ki jih zanima takšno trajnostno vrtnarjenje. Teoretične temelje projektu z naslovom Izolski vrtni park je pripravil Valter Piki, ki je povedal, da projekt lahko popularizira in prezentira severno mediteransko uporabno rastlinsto, ohranja in razvija avtohtone kulturne kraj inske elemente in parkovno kulturo ter povezuje hortikulturo s turizmom, kulinariko, šolstvom in s skrbjo za zdravo in ustvarjalno življenje meščanov.
Izolski urbani vrtni park temelji na ekološko - permakultur-nem načelu, smisel parka pa je doseči čim večjo energetsko samozadostnost; pridelava zelenjave, sadja, začimb in dišavnic za samooskrbo članov. Pridelke bi lahko uporabljali tudi v vege-terjanskem gostinskem lokalu za zunanje goste. Uporabijo se lokalni vodni viri za zalivanje in za sanitarne potrebe, seveda je v načrtu tudi kompostiranje, oziroma lastna priprava komposta Začetek projekta bi morali povezati z javnimi deli: Začetna ureditvena dela, čiščenje terena, ureditvena zemeljska dela, obnova nekaterih obstoječih objektov z uporabo izključno naravnih materialov, izdelava kamnitih suhozidnih vrtnih pregrad itd.
V sodelovanju s PINA centrom iz Kopra bi lahko kandidirali in pridobili evropska sredstva za izvedbo celotnega projekta. Park v končni fazi lahko nudi zaposlitev cca. 10 osebam.
Na območju je predvidena tudi ureditev večnamenskega prostora s sušilnico za sadje, zelišča, priprava presnih jedi in smuti-jev. Organizirali bi tudi ponud bo za zunanje obiskovalce. Temeljni program parka je samooskrba s pridelki za člane vrtne skupnosti in za že omenjeni vegetarianski gostinski objekt. Pomemben je tudi izobraževalni program (delavnice) s področja ekološkega, permakulturnega in biodinamičnega vrtnarstva, presne in vegeterjanske kulinarike, zeliščarstva, ter turistično gost inski program, vodeni ogledi parka, degustacijske prireditve s poudarkom na vegeterjanski in presni kulinariki, veganska kosila in večerje v kombinaciji s presnimi jedmi, sprostitveni programi, aromaterapija, joga in telovadba.
Na prvem sestanku so se dogovorili o ustanovitvi aktivne strokovne skupine, ki bi preverila zamišljeno ali poiskala drugo ustrezno lokacijo, potem bo treba postaviti pravila delovanja skupnosti vrtnega parka, glede članstva pa bi prednost imeli socialno šibkejši občani, brezposelni, mladi in upokojenci. ur
Datlji spet na razstavi
Zavod RS za varstvo narave, območna enota Piran, na ogled ponovno postavlja razstavo o morskih datljih z naslovom »NEVIDNE VEZI«. Razstava je del projekta »Morski datlji? Ne, hvala!« in ponuja pogled v svet morskih datljev. Skozi predstavitev morskih datljev in problema nabiranja, prodaje in uživanja teh prepovedanih školjk, nam odstira, kako človekove aktivnosti pod morsko gladino vplivajo na naše življenje na kopnem. Razstavo je pripravila Tina Trampuš, z oblikovalko Jano Vilman Proje, na ogled pa je v pritličju Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, od 22. februarja do 7. marca 2013.
Po zakonu v lasti Sklada, po Zemljiški knjigi pa občinsko
Zadnje čase smo v uredništvo dobili kar nekaj namigov večjih zakupnikov kmetijskih zemljišč, ki so potarnali, da ne morejo do dodatnih zemljišč, ker Občina Izola še ni prenesla vseh kmetijskih zemljišč na republiški Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, kot to narekuje zakon. Težava nastaja tudi takrat, ko se kdo od najemnikov odloči za obnovo trajnega nasada pa tega ne more storiti, ker Sklad pač ni lastnik zemljišča.
To pomeni, da so nekatera kmetijska zemljišča dejansko “izven zakona” in neuporabna, saj jih občina ne more dajati v zakup, čeprav je kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo. Sklad pa jih tudi ne more upravljati, ker občina še ni dokončala prenosa zemljišč in podpisala pripravljenih pogodb za takšne prenose.
Ob tem v treh istrskih občinah nimajo ravno najboljše ocene ravnanja-strokovnih delavcev Sklada, saj pravijo, da Sklad s svojim ravnanjem kmetijska zemljišča oddaja zakupnikom iz povsem drugih koncev države zgolj zato, ker izpolnjujejo formalne zakone, razen tega pa imajo občine s Skladom nenehne bitke, kadar je treba kmetijskemu zemljišču spremeniti namembnost zaradi drugega javnega interesa.
Kakorkoli že, ta kratko potegnejo tisti zakupniki, ki zaradi tega stanja ne morejo širiti svojih kmetijskih površin na zemljišča, ki so še vedno v občinski lasti, zato smo na Sklad povprašali, zakaj prihaja do teh zapletov . Od višje svetovalke Anke Stepinšek, smo dobili naslednje pojasnilo. Soglasja za obnovo trajnega nasada Sklad ne more izdati, ker zemljišča še niso prenesena z občine Izola na Sklad. Od 1.10.2012 dalje, pa Sklad tudi ne oddaja v zakup zemljišč, kjer Republiki Sloveniji formalno še ni priznana lastninska pravica, vendar pa Republiki Sloveniji (oz. Skladu kot upravljavcu) ta zemljišča pripadajo po zakonu. Po Zakonu o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije so morali namreč upravljavci kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov v družbeni lastnini, ki so bili vpisani v zemljiških knjigah po stanju na dan 11. 3. 1993, le ta prenesti v last Republike Slovenije in v upravljanje Skladu. Zakon pri tem žal ne omogoča direktnega vpisovanja lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije, pač pa se za vpis zahteva predložitev pogodbe o prenosu, ki jo morata podpisati bivši imetnik pravice uporabe oz. njen pravni naslednik in Sklad. Če ne pride do sporazumnega podpisa pogodbe, je zato še edina preostala pot za prepis lastninske pravice v korist Republike Slovenije, vložitev tožbe na podpis pogodbe, ki jo zoper bivšega imetnika pravice uporabe na predlog Sklada vloži Državno pravobranilstvo. Ti postopki pa lahko zaradi svoje zahtevnosti potekajo tudi več let, zato vam na vprašanje, kdaj bo prenos takih zemljišč opravljen, ne moremo odgovoriti.
Sklad bo tako z reševanjem vlog zakupnikov lahko nadaljeval, ko bo rešen tudi prenos zemljišč na Sklad. K temu dodajamo, da zakupnik zemljišč, ki Republiki Sloveniji pripadajo po zakonu, ne more vzeti v zakup od občine.
D.M.
ŽIVLJENJE
Parencana v druge roke
Muzej ozkotirne istrske železnice v ulici Alme Vivode 3, ki je pravzaprav edini izolski muzej, je že nekaj časa zaprt. Zdaj bo dobil novega upravljalna ki naj bi muzeju dal tudi nove vsebine.
Muzej ozkotirne železnice in zbirka modelov vlakov Muzej Parenzana predstavlja zgodovino, značilnosti in zanimivosti ozkotirne železnice Parenzane, ki je v začetku prejšnjega stoletja povezovala kraje od Trsta do Poreča, med drugim tudi Izolo. Prvi vlak je po tirnicah zapeljal 1. aprila 1902, zadnji vlak pa se je na pot odpravil 33 let kasneje zaradi precej neugodne in nerentabilne proge. Vendar Parenzana ostaja simbol povezovanja različnih narodov vseh slojev, muzej Parencane pa je, poleg velike makete s traso Parencane, ponujal tudi fotografsko gradivo in druge dokumente povezane s progo, ter eno najbogatejših zbirk modelov vlakov na svetu, last Izolana Josipa Miheliča.
Muzej je bil bolj ali manj ves čas prepuščen na milost in nemilost občinskega proračuna, turističnega združenja in dobre volje ter sposobnosti lastnika zbirke vlakcev, ki je muzej pač lahko urejal tako, kot je, brez denarja in vizije, sploh mogoče. Jeseni je muzej zaprl vrata, ponovno pa naj bi jih odprl čez mesec ali dva, saj je Občina Izola sklenila pogodbo o upravljanju muzeja z društvom za dediščino podeželja Histrion, ki ga vodi Srečko Gombač, sicer eden od soustvarjalcev muzeja Parencana. ur
Kaj vemo novega o raku
Zavod za zdravstveno varstvo Koper v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, UP Fakulteto za vede o zdravju, Onkološkim inštitutom Ljubljana, Državnim programom Svit, Državnim programom Zora, Slovenskim združenjem za boj proti raku dojk Europa Donna in Obalnim društvom za boj proti raku vabi na srečanje ob obeležitvi tedna boja proti raku, ki bo 5. marca 2013 ob 17.00 uri v sejni sobi rektorata Univerze na Primorskem, Titov trg 4, Koper (prvo nadstropje).
Letošnji teden boja proti raku, ki poteka od 4. do 10. marca 2013, pod geslom »Dejstva o raku-spoznajte resnico«, bomo obeležili s srečanjem namenjenim predstavitvi nekaterih dejstev in resnic o možnostih preprečevanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in rakavih obelenj, sodobnih pristopov k zdravljenju raka in obstoječih aktivnosti za boj proti raku v našem okolju.
Na srečanju bodo predstavljeni:
Program SVIT- Irena Debeljak, SVIT Državni program presejanja in zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki Neodzivnice presejalnega programa Zora so bolj ogrožene z rakom materničnega vratu - Urška Ivanuš, ZORA Državni program zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu
Nekateri novejši pristopi k zdravljenju raka - prof. dr. Maja Čemažar, Onkološki inštitut Ljubljana in Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju
Vloga in cilji Europa Donne - prim. Mojca Senčar, EUROPA DONNA Slovensko združenje za boj proti raku dojk
Vloga društva za boj proti raku v Obalno-kraški regiji - Jadranka Vrh Jer-mančič, Obalno društvo za boj proti raku.
Predavanjem bo sledila razprava in vodeni ogled napihljivega modela debelega črevesa (Program Svit).

center i
za vse, ki ljubimo življenje
"Joga je univerzalen ključ, ki odpira vse
ključavnice."	/Swami Satcitanandal
HATHA JOGA - začetni tečaj
(marec-junij)
Predstavitev v sredo 6.3.2013 ob 20.00 uri
Informacije in prijave na GSM 041/662-463
B-center • Obrtna ulica 11 • IZOLA • www.bcenter.si
In memoriam
Anton Pavlovčič
1929 - 2013
Odšel je Tone, tisti Tone, ki je kmalu po vojni prišel iz Ljubljane v Slovensko Istro in s svojim bogatim tehničnim znanjem, ki ga je dobil kot finomehanik in velik zaljubljenec v tehniko, še posebej v letalstvo, vendar se je moral, zaradi oči, odreči poklicu pilota. Ni pa se odrekel ljubezni do letal in letenja in če ne drugače je risal načrte letal in izdeloval modele letal, ki jih danes najdemo v muzeju letalstva pa tudi v zasebnih zbirkah njegovih prijateljev in sodelavcev.
S takšnim znanjem so ga tudi povabili v Izolo, saj je tukaj nastajala nova tovarna igrač, ki je imela že ime takšno, da ga je pritegnilo: Mehanotehnika. V Izolo je prišel zadnji dan leta 1955 in se zaposlil v prototipni delavnici, z znanjem modelarstva pa je bil zraven vedno, ko je nastajala kakšna nova, tehnološko bolj zapletena igrača, še posebej če je vozila, plula ali letela. Nenehno je iskal kaj novega in tudi ustvarjal, včasih tudi mimo navodil nadrejenih za kar si je včasih prislužil tudi kritike in opomine.
Življenje mu ni prizanašalo.Skoraj bi umrl v nesreči z motorjem. Čeprav je bil po rodu Tržačan je bil dolgo deležen pripomb, da je Ljubljančan, kjer je sicer odraščal. Spoznal je udbo in protiobveščevalno službo, na koncu pa so ugotovili, da ima prenizko izobrazbo in po sporu z novim direktorjem Mehana in sindikata, ki ga ni zaščitil je odšel iz tovarne in sindikata, zadela ga je možganska kap, vendar se ni dal. Tudi ko je bil v pokoju je še naprej risal načrte za revijo TIM po katerih so v številnih modelarskih krožkih nastajali modeli letal, pa tudi sam je doma še vedno rezljal, lepil in opremljal majhna in tudi zelo velika letala, takšna, ki jih je moral razstaviti, da jih je lahko odpeljal na razstavo ali srečanje modelarjev.
Anton Pavlovčič je bil nekoliko poseben, precej vase zaprt človek: natančen, včasih celo preveč, vztrajen, včasih celo preveč in zaljubljen v svoje delo, včasih celo preveč. In ker je bil tak ni imel veliko prijateljev, a tisti, ki jih je imel so ga poznali tudi kot blagega človeka, velikega prijatelja živali, spretnega pisca zgodb za otroke in odrasle, dobrega človeka. Zdravstvu in zdravnikom, ki so mu dvakrat rešili življenje, je ob slovesu daroval tudi samega sebe. Tega ne zmore vsak. Tone je bil takšen.	ur
Zahvala
Anton Pavlovčič
1929 -2013
Zapustil nas je dolgoletni delavec Mehanoteh-nike, ljubitelj letal in cenjen slovenski modelar, avtor množice načrtov za modele letal in plovil, prijatelj živali in član društva za dobrobit živali, pisec, aktiven občan, predvsem pa mož, oče in dedek.
Odšel je tudi kot darovalec Anatomskemu inštitutu na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Hvala vsem, ki ste ga razumeli, mu bili blizu in se ga boste spominjali.
Žena Marta in hčerka z družino Izola, februar 2013
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je mnogo prezgodaj, zaradi hude bolezni zapustila naša draga žena, mama, hči, sestra, tašča, nona, teta, svakinja,
Nevenka Bandelj roj. Povh
(24.09.1948- 17.02.2013)
Iskreno se zahvaljujemo osebju SB Izola, Dr.
Kompara, Dr. Jadranka Vrh Jermančič, 01 Ljubljana, prof. Dolenc, dr. Ardebili, osebni zdravnici Dr. Helena Fabris, Patronažni službi Izola, gospodu župniku Cirilu - Markovec za opravljen obred, govornici Nevi Mavrič, pevcem, trobentaču, vsem sorodnikom,bivšim sodelavcem, bivšim sošolcem, društvom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Tvoji naj dražji Šared, Izola, 20.02.2013
- Predzadnja
KRin/UNALIJE______________II MALI OGLASI I	Razno
Izginila je tenda
Občan je prijavil, da je nekdo izpred gostinskega lokala izvršil tatvino tende z belo konstrukcijo in bež platnom. Policisti so sprejeli kazensko ovadbo.
Žagali naj bi
Občan je sporočil, da naj bi mladostniki žagali ključavnico na prostoru, ki ga uporabljajo za prireditve. Policisti so na kraju izsledili štiri mladoletnike, pri pregledu objekta pa niso ugotovili poškodb.
Navtična kraja na kopnem
Obveščeni smo bili, da je vlomljeno v objekt podjetja v obrtni coni, iz katerega so ukradli plovilo z motorjem in dodatni izven-krmni motor. Policisti so opravili ogled kraja kaznivega dejanja in ugotovili, da so storilci v nočnem
času vlomili v prostore podjetja, od koder so izvršili tatvino treh izvenkrmnih motorjev znamk Honda 90, Suzuki 60 in Tohatsu 9,8 ccm, ter več ostalih delov za čolne, s tem pa podjetje oškodovali za približno 20.000 evrov.
Zagorelo je olje
Na PP Izola so poklicali iz restavracije in sporočili, da je prišlo v njihovi kuhinji do požara. Takoj so bili obveščeni gasilci PGB Koper, na kraj so odšli tudi policisti, ki so pričeli z evakuacijo stanovalcev in zavarovali okolico do pogasitve požara. Pri tem ni bilo poškodovanih oseb. Policisti so opravili ogled požarišča. Ugotovljeno je bilo, da je zagorelo olje na štedilniku. Na podlagi zbranih informacij in ugotovitev z ogleda bo sledil ustrezen ukrep.
To, daje Obala odlična destinacija za zimske priprave takorekoč vsakega športa, z izjemo smučanje, vemo. To, da se kolesarji, ko so v adrenalinskem naporu pretirano ne ozirajo na zakon o cestnem prometu, tudi vemo. Vseeno pa mislimo, da bi mladi kolesarji Save iz Kranja lahko upoštevali rdečo luč na najbolj prometni izolski cesti, ali pa se prometnici morda izognili. Ker videti je bilo kar nevarno.
Uko con bučo postaja vedno bolj popularna rubrika. Na uredništvu sicer težko spremljamo “gledanost” posameznih člankov, a dejstvo je, da se nam vsak teden oglaša vedno več bralcev, ki bi rubriki, ki s prstom pokaže, dodali vsebino.
Bralec nam je tako poslal fotografijo, na kateri je opaziti zanimiv način “open air” skladiščenja stare robe in to kar v neposredni bližini muzeja Parenzane.
No, že res, da je za nekatere lahko Parenzana le staro železo, a prav tako dobesedno gledati na polpreteklo zgodovino, se nam zdi nekoliko ponižujoče. Predvsem pa ne uspemo najti dodane turistične vrednosti v tej gmoti železja, gradbenega materiala in smeti. Nikakro ne, žal.
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Prodam dvosobno stanovanje 857,5m2) v centru Murske sobote, v pritličju, z pridobljenim gradbenim dovoljenjem za preureditev v poslovni proator. Lasten zavarovan parkirni prostor. cena 1.000 eur m2. tel 041 671 081
-	Prodam garsonjero v centru Izole - 040 199 749
KUPIMO
Hišo, del hiše ali stanovanja z vrtom v bližini doma Dva topola, kupim, tel.: 041 647 400
NAJAMEMO
-	Najamem enosobno stanovanje. Tel 070 530 781
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
ODDAMO
-	Odam 3 sobno stanovanje v Jagodju.Popolnoma obnovljeno,2 spalnici kuhinja, dnevna soba in kopalnica,shramba, pralnica, vrt, parkirno mesto je pred hišo. Stanovanje je opremljeno. Mesečna najemnina je 500 eurov .Vsi stroški so vključeni. Vseljivo 1. Marca, morda tudi prej .Po 15. uri sem dosegljiva na 041593819.
-	Oddamo garsonjero za daljše obdobje v Obrtni coni. 041 512 783
Vozila in plovila
-	Izvenkrmni motor Johnson 4 ugodno prodam (150 Eur). Tel. 040 211 434
-	Ugodno prodam avto - Škoda Felicia karavan 1.3, letnik 1996, prevoženih 198.000 Km, tehnični do junija 2013, zelene barve. Cena 280 Eur
tel. 040 984 263
-	Prodam nov E-SKUTER zelo ugodno tel. 040 563 542 ali 05 641 31 37
-	Prodam športno ribiško opremo- 040 199 749
-	Prodam 20 let stare oljke sorte belica, lokacija Šared nad izolo. Cena po dogovoru - 030 604 465
-	Prodam stekleno mizo dimenzij 90x90,raztegljivo na 180x90. Zgornja ploskev je iz kaljenega stekla,ogrodje kovinsko sive barve +6 kov.stolov sivo usnje.Cena 300 evrov. tel.041 936 005
-	Podarim elemente kuhinje. Tel 031 483 680
-	Odkupujem stare motorje, vespe in Tomos mopede, tel 041 234 570
-	Podarim dobro ohranjen jogi (90x200). Tel.: 041 679 743
-	Ugodno prodam brezhibno ohranjen sušilni stroj Candy (za 100 Eur). Tel.: 031 640 711
-	Hrastova drva (metrska) ugodno prodam. Tel.040 864 061.
Delo
-	Za hitro in strokovno lektoriranje diplomskih nalog in vseh ostalih besedil v slovenskem jeziku brž pokličite na 041 884 573
-	Gostilna Izola takoj zaposli natakarja in kuharja. Informacije: 041 345 605-
-	Iščem delo 051 726 857
-	Za hišna popravila (manjša mizarska in obnovitvena dela) lahko pokličete: 031 630 716
-	Mlajša upokojenka nudim kakršnokoli pomoč na domu. Tel.: 040 804 941
-	Nudim pomoč pri učenju italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za srednje in osnovne šole. Telefon 051 256 179
Selma Bižal s.p.
RAZLIČNA POMOČ NA DOMU -čiščenje, likanje, gospodinjstvo ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJSKIH STAVB - pometanje hodnikov, stopnišč, pomivanje oken, vrat itd.
DNEVNO ČIŠČENJE IN VZDRŽEVANJE STANOVANJ DNEVNA POMOČ OSTARELIM DNEVNO VARSTVO OTROK
Informacije na: 040 187 784
Uko con bučo jje, kto rečeno, v javni domeni. Tokrat nas je bralec opozoril na nenavadno zapiranje prehoda iz javne površine na drugo javno površino. Gre za prehod med teraso bifeja Royal in sosednjim zasebno zaprtim, a menda uradno kar javnim parkiriščem. Sicer gre menda za tipično slovensko zgodbo o sosedu, ki mu nikoli ni nič prav.
Bralec se je ob tem spraševal, kako bi lahko do frizerskega salona prišel invalid. In tokrat, kot kaže slika, menda ni šlo za retorično, ali pa teoretično vprašanje.
Sicer pa verjamemo, da se bo tudi ta težava lahko rešila s pogovorom.
v'u_v< 1 vv V'<::
S(°R,Ll tir ■ )fe
^V#"1
+ 386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 €-5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
..JANEZEK.JANEZCfv.. ŽE TKET7IČ 5EM TE UTE LA FR1 FK.EFI50VANJU... ČE BOS TAKO HAMLTEVAL „ B>6? KONČAL Y PARLAMENTU.„
& e l v e d e i e
HOTELS
/Vaj bo letošnji
Dan žena
nekaj posebnega!
V soboto 9. marca 2013
Vas vabimo v Restavracijo Kamin na Belvederju, kjer Vas bomo ob zvokih žive glasbe razvajali z odlično hrano in dobro kapljico!
Meniji 10,00€/osebo.
Rezervacije sprejemamo na tel. št.: 041 350 360
»Bliža se pomlad, naša terasa že vabi na vikend kosila!!«
In spet je padel sneg