PRILOGA NOVEMBER 1974 j
M
SKUPNOST
frCostCcr szdJC ffiufl&fcaao. tvvosle-froffie
PREDLOGI SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV 0 USTANAVLJANJU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE
GRADIVO ZA JAVNO RAZPRAVO
DELOVNI LJUDJE IN OBČANI!
Na podlagi ustavnega zakona zvezne in republiške ustave moramo do 31. decembra 1974 ustanoviti na ravni občine, mesta, regije in republike samoupravne interesne skupnosti. Z ustanavljanjem le-teh želimo zlasti podružbiti nekatere funkcije države in jih prenesti v sistem socialističnega samoupravljanja in odločanja.
Samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo delovni ljudje neposredno ali prek svojih samoupravnih organizacij in skupnosti, da bi zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in ingerese ter s temi potrebami in interesi usklajevali delo na posameznem področju, za katero ustanavljamo interesno skupnost.
Delavci in drugi delovni ljudje, ki na področju izobraževanja, znanosti, kulture, zdravstva in socialnega varstva po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje osegne in skupne potrebe in interese, ter delavci organizacij združenega dela, ki opravljajo dejavnosti na teh področjih, ustanavljajo samoupravne interesne skupnosti, v katerih uresničujejo svobodno menjavo dela, združujejo delo in sredstva ter enakopravno in skupno odločajo o opravljanju teh dejavnosti v skladu s skupnimi interesi, določajo politiko razvoja in pospeševanja teh dejavnosti in uresničujejo druge skupne interese. (Prvi odstavek 52. člena ustave SFRJ).
Ker se navedene samoupravne interesne skupnosti enakopravno vključujejo v skupščinski sistem, se oblikujejo po delegatskih načelih od temeljne delegacije prek konference d oskup-ščine samoupravne interesne skupnosti. Neposredne volitve delegatov bodo v dneh od 2. do 8. decembra 1974.
Samoupravne interesne skupnosti ustanavljamo na podlagi zakonov za posamezno interesno skupnost in na podlagi samoupravnih sporazumov.
Iniciativni odbori za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti v občini so pripravili PREDLOGE SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV, ki jih dajejo v javno razpravo v temeljne in druge organizacije združenega dela ter v krajevne in druge samoupravne skupnosti. Javna razprava o predlogih samoupravnih sporazumov bo tekla na zborih delovnih ljudi in občanov hkrati s kandidacijskimi konferencami v TOZD in KS v dneh od 8. do 20. novembra 1974. Objavili razpravi želimo opozoriti zlasti na pomembnost dogovarjanja o sporazumih in kandidiranju delegatov na kandidacijskih konferencah.
Pripombe, priporočila in predloge bo moč uskladiti v času od 20. do 25. novembra, zato prosimo, da jih pošljete iniciativnim odborom za ustanovitev SIS pri občinski skupščini.
Na že omenjenih zborih delovnih ljudi in občanov bo treba določiti tudi podpisnika samoupravnih sporazumov, ki naj bo eden za vse sporazume.
Podpisovanje samoupravnih sporazumov bo v dneh od 25. do 27. novembra 1974.
Na koncu pozivamo vse delovne ljudi in občane, da se navedenih nalog logijo z vso mero resnosti in odgovornosti, kajti le tako bomo lahko uspešno opravili ustanovitev in konstituiranje samoupravnih interesnih skupnosti.
OBČINSKA KONFERENCA SZDL LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Javne razprave v TOZD in krajevnih skupnostih bodo od 8. do 20. novembra 1974
v
ZX
Pripombe, priporočila in predloge pošljite iniciativnim odborom za ustanovitev SIS pri občinski skupščini Moste-Polje
x__________/
Z	"X
Podpisovanje
samoupravnih sporazumov bo v dneh od 25. do 27. novembra 1974
v---------------------------------
VSEBINA:	
Predlogi samoupravnih sporazumov o ustanovitvi so-	
moupravnlh interesnih skupnosti:	STRAN
- otroškega varstva	3
- vzgoje In Izobraževanja	5
- socialnega skrbstva	8
- zdravstva	11
- kulture	16
- zaposlovanja	22
- Invalidsko-pokojninskega zavarovanja	30
Neposredne volitve delegatov za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bodo v dneh od 2. do 8. decembra 1974
PREDLOG
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
Na podlagi drugega odstavka 8. člena zakona o družbenem varstvu otrok in o skupnosti otroškega varstva (Uradni list SRS št. 18/74) sklenejo delovni ljudje v združenem delu ter starši v krajevnih skupnostih na območju občine Ljubljana Moste-Polje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O DELOVNEM PODROČJU, ORGANIZACIJI IN NAČINU DELA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA LJUBLJANA MOSTE-POLJE
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok se združujejo delovni ljudje po temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter starši in drugi ljudje v krajevnih skupnostih, skupaj z delavci, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na področju otroškega varstva v občini Ljubljana Moste-Polje.
V tej skupnosti svobodno menjavajo svoje delo, solidarno in vzajemno združujejo sredstva, določajo delovne in razvojne programe družbenega varstva matere, otroka in družine ter obseg pravic in način njihovega uresničevanja.
2.	člen
Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva uresničuje in izvaja naloge s področja družbenega varstva otrok po sprejetem programu, družbenem dogovom in samoupravnem sporazumu.
Na podlagi tega programa pa se z družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom usklajujejo in urejajo družbenoekonomski in drugi odnosi v okviru samoupravnih interesnih skupnosti otroškega varstva (v nadaljnjem besedilu skupnost otroškega varstva).
3.	člen
Program skupnosti otroškega varstva izhaja iz analiz, stanja, možnosti in potreb otrok, njihovih staršev in potreb družbenega pomena.
Neposredni interes otroka ter interes delovnih ljudi in njihovih organizacij zastopajo pri oblikovanju programov delegati skupnosti otroškega varstva.
4.	člen
Skupnost otroškega varstva omogoča delovnim ljudem neposreden vpliv na programiranje in združevanje sredstev, samoupravno delovanje, izvajanje nalog in javnost dela.
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v skupnosti otroškega varstva preko svojih delegatov.
5.	člen
Zaradi usklajevanja politike na področju družbenega varstva otrok v SR Sloveniji ter izvajanja nalog, ki terjajo širšo solidarnost vseh delovnih ljudi, se skupnost otroškega varstva združuje v zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
6.	člen
Za uresničevanje določenih skupnih interesov, enotne politike in ukrepov za čimbolj skladen razvoj vzgojnovarstvene dejavnosti in pogojev za delo, za zagotavljanje solidarnosti, za opravljanje zadev skupnega pomena in usklajevanje drugih potreb ustanovijo samoupravne interesne skupnosti za otroško
varstvo s samoupravnim sporazumom Samoupravna interesna skupnost Ljubljana in Zveza skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
7.	člen
Samoupravna interesna skupnost za otroško varstvo Ljubljana Moste-Polje sodeluje v Samoupravni interesni skupnosti Ljubljana pri obravnavanju naslednjih skupnih zadev:
-	skrbi za združevanje sredstev na širši solidarnostni podlagi za uresničevanje nalog družbenega varstva otrok in za skladno rast materialne osnove družbenega varstva otrok na območju ljubljanskih občin;
-	usklajuje letne srednjeročne in dolgoročne programe razvoja vzgojnovarstvenih dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti za otroško varstvo občin Ljubljane;
-	določa enotne osnove meril za financiranje vzgojnovarstvene dejavnosti;
-	odloča o uporabi sredstev, ki jih za opravljanje skupnih zadev združuje v Zvezi skupnosti za otroško varstvo;
-	predlaga sprejem samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov s področja njenega delovanja;
-	odloča o kriterijih in sredstvih za dopolnilno in strokovno izobraževanje delavcev na področju varstva in vzgoje otrok in o štipendijski politiki;
-	dogovarja se o programski politiki, usmeritvi in financiranju dejavnosti, ki so skupnega pomena za vsestransko in enako družbeno vzgojo in varstvo otrok;
-	odloča o uporabi sredstev z dogovorom združene amortizacije osnovnih sredstev;
-	odloča o razdelitvi sredstev za investicijsko vzdrževanje;
-	odloča o sofinanciranju programa gradnje osnovnih šol in VVZ iz sredstev samoprispevka;
-	odloča o vseh ostalih skupnih zadevah, ki jih je sporazumno prenesla v Zvezo.
II.	DELOVNO PODROČJE
8.	člen
Skupnost otroškega varstva upošteva pri oblikovanju politike razvoja otroškega varstva in njenemu uresničevanju družbenih ciljev, ki so določeni z zakonom, družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi in tekočo ekonomsko politiko.
Združena sredstva je skupnost otroškega varstva dolžna smotrno in racionalno uporabljati.
Za uresničevanje družbenih nalog združujejo delovni ljudje po načelu vzajemnosti in solidarnosti potrebna sredstva ter določajo način in namembnost njihove uporabe.
9.	člen
Skupnost otroškega varstva:
— spremlja razmere, v katerih živi družina z otroki in pripravlja v interesu otrok predloge in ukrepe za izboljšanje teh razmer (denarne dajatve, dnevno varstvo otrok, davčna politika, stanovanjska politika - stanovanjske razmere in subvencioniranje, socialno skrbstvo):
Vrtec v Polju: kako prijetno tekne malica
y
3
Med poglavitne naloge samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva sodi tudi skrb za uresničevanje socialnih, vzgojnih smotrov na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok v vzgojno varstvenih zavodih.
—	spremlja program družbenega varstva m vzgoje otro v sodelovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, občinami, organizacijami in strokovnimi službami;
—	skrbi za uresničevanje socialističnih vzgojnih smotrov na področju vzgoje in varstva predšolskih otrok v Vzgojnovarstve-nih zavodih in v drugih oblikah organizirane družbene vzgoje in varstva;
—	skrbi za izravnavanje možnosti za vzgojo in varstvo predšolskih in osnovnošolskih otrok;
—	na podlagi sprejetega programa razvoja družbenega varstva in vzgoje otrok sprejema letni načrt uresničevanja nalog in oblik družbenega varstva in vzgoje otrok ter zagotavlja materialno osnovo za njihovo uresničevanje;
—	združuje sredstva po načelu in vzajemnosti in solidarnosti za uresničevanje sprejetega programa in skrbi za racionalno in smotrno gospodarjenje z. družbenimi sredstvi;
—	določa denarne dajatve otrokom v skladu z zakonom o družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega varstva in o združevanju sredstev za njihovo uresničitev;
—	določa okvirne kriterije za sprejem otrok v vzgojno-varstvni zavod ter poslovni čas vzgojnovarstvenega zavoda;
—	določa kriterije za cene storitvam vzgojnovarstvenega zavoda in višine prispevka staršev;
—	razvija razne oblike vzgojnovarstvene dejavnosti za dojenčke in predšolske otroke ter kriterije za vključitev otrok v te oblike otroškega varstva (vzgojnovarstveni zavod, varstvo v drugih družinah);
—	razvija posebne oblike varstva in vzgoje za razvojno telesno ali duševno motene otroke;
—	vzpodbuja združevanje občanov na področju krajevne skupnosti za pospeševanje razvoja otroškega varstva v skladu s specifičnimi potrebami otroškega varstva na tem področju, za prilagoditev oblik družbenega varstva otrok potrebam zaposlenih staršev in uveljavitev neposrednega odločanja občanov v krajevnih skupnostih;
—	zagotavlja racionalno porabo sredstev pri večanju vzgojno-varstvenih zmogljivosti;
—	skrbi za racionalno organizacijo vzgojnovarstvene dejavnosti na območju skupnosti otroškega varstva;
—	sodeluje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, zlasti s skupnostjo socialnega skrbstva, zdravstva, skupnostjo vzgoje in izobraževanja ter stanovanjskimi skupnostmi pri urejanju zadev skupnega interesa pomembnih za otroke in se z njimi sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev;
—	uresničujejo javnost dela.
HI. NAČIN SAMOUPRAVLJANJA
10.	člen
» Na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih v krajevnih skupnostih ter temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na področju otroškega varstva delovni ljudje in občani:
—	odločajo o sklepanju samoupravnih sporazumov,
-	sprejemajo program otroškega varstva,
-	odločajo o združevanju sredstev za uresničitev programa in o višini stopnje prispevkov za otroško varstvo,
-	obravnavajo poročilo o izvajanju sprejetega programa ter o delu skupnosti otroškega varstva ter daje soglasje,
-	delegirajo delegata v skupščino in predlagajo njihov odpoklic.
11.	člen
Skupnost otroškega varstva ima skupščino, ki je najvišji samoupravni organ.
Izvršilne naloge poveri skupščina izvršnemu odboru in drugim organom skupščine ter tajniku.
12.	člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva sestavljata dva zbora: zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delavcev združeni v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter. delegatov staršev in drugih delovnih ljudi organiziranih v krajevnih skupnostih: zbor ima dve tretjini delegatov;
-	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega dela in društvih na področju otroškega varstva. Zbor šteje eno tretjino delegatov.
13.	člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov.
Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delegatov vsakega izmed zborov skupščine.
Kadar je sklep sprejet samo na enem izmed zborov skupščine ali kadar je sprejet v različnem besedilu, se prične usklajevalni postopek med zboroma.
Četudi v usklajevalnem postopku med zboroma ni doseženo soglasje o vprašanjih, od katerih je bistveno odvisno delo skupnosti otroškega varstva, ki so določene v njene statutu, lahko skupščina družbenopolitične skupnosti na predlog svojega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
Sporna vprašanja, o katerih se ne odloča v prejšnjem odstavku, rešuje arbitraža v skkladu s postopkom, ki ga določa statut občine.
14.	člen
Skupščino samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva sestavljata dva zbora:
-	zbor uporabnikov in
-	zbor izvajalcev.
Zbor uporabnikov ima 42 delegatskih mest, v katerega delegirajo delegate:
-	delavci v TOZD in drugih OZD - 21
-	delovni ljudje in občani v KS - 19
-	delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost (kmetje) - 1
-	delovni ljudje, ki z osebnimi sredstvi ža delo opravljajo obrtno in podobno dejavnost (obrtniki in pri njih zaposleni delavci) - 1.
Zbor izvajalcev ima 28 delegatskih mest, v katerega delegirajo delegate:
-	TOZD in druge OZD, ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok — 20
-	društva, ki izvajajo program družbenega varstva 5
-	Skupščine samoupravnih interesnih skupnosti s področja:
a)	vzgoje in izobraževanja - 1
b)	socialnega skrbstva - 1
b) zdravstvenega varstva — 1
Mandat delegatov skupščine skupnosti otroškega varstva traja 4 leta.
Delegati skupščine so se dolžni posvetovati s svojimi organizacijami o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščine ter ji posredovati stališča svoje organizacije.
15.	člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva:
-	daje predlog programa družbenega varstva in vzgoje otrok v obravnavo delovnim ljudem in občanom ter ugotovi, da je program družbenega varstva in vzgoje otrok sprejet,
-	skrbi za uresničevanje družbenega programa,
-	predlaga ukrepe za izboljšanje razmer, v katerih živi mati oziroma družina z otroki,
-	določa kriterije za sprejem otrok v vzgojnovarstveni zavod ter določa kriterije za cene storitvam vzgojnovarstvenega zavoda in višine prispevkov staršev,
-	sklepa o povečanju zmogljivosti vzgojnovarstvene dejavnosti in o pospeševanju razvoja posebnih oblik otroškega varstva za razvojno, duševno ali telesno motene otroke,
-	skrbi za racionalno organizacijo vzgojnovarstvenih dejavnosti in daje pobude ter predlaga sprejem predpisov, ki zadevajo interese otrok,
-	sprejema statut in druge splošne akte,
-	v skladu s samoupravnim sporazumom daje mnenje o pogojih za pravico do otroškega dodatka in višini denarnih dajatev otrokom,
-	sprejema finančni načrt,
-	sprejema zaključni račun in poročilo o delu skupnosti,
-	voli in odpokliče člane organov skupščine, predsednika in podpredsednika skupščine,
-	delegira delegate za sodelovanje pri delu v skupščini občine,
-	delegira delegate za skupščinsko zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije,
-	opravlja še druge naloge, določene z zakonom in statutom.
16.	člen
Skupščina ima izvršni odbor, ki šteje 9 članov. Člani so praviloma izvoljeni izmed delegatov obeh zborov.
Izvršni odbor:
-	izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe skupščine skupnosti otroškega varstva,
-	izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, programe in druge splošne akte skupščine skupnosti,
-	usmerja delo strokovne službe,
-	pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov,
-	opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti otroškega varstva za katere tako določa statut skupnosti.
17.	člen
Ker je družbeno varstvo otrok dejavnost posebnega družbenega pomena, so skupščine skupnosti otrooškega varstva in njeni izvršilni organi dolžni obveščati vse člane skupnosti, skupščino občine in družbenopolitične organizacije o uresničevanju programov in o porabi sredstev sklada skupnosti otroškega varstva.
18.	člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov se lahko občani v krajevni skupnosti in delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, ki izvajajo naloge družbenega varstva otrok v krajevni skupnosti organizirajo v enoto skupnosti otroškega varstva.
Enota skupnosti otroškega varstva ureja oblike družbenega varstva otrok, ki neposredno zadevajo območje, za katero je ustanovljena, zlasti letovanje otrok, varstvo otrok v drugih družinah, varstvo rejenčkov ter razne oblike občasnega varstva in vzgoje otrok in predlaga skupnsoti otroškega varstva, da v program družbenega varstva otrok vnese ukrepe, ki so dejanski odraz potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, zlasti v krajevnih skupnostih, ki so oddaljeni od obstoječih vzgojnovarstvenih zavodov.
IV.	SAMOUPRAVNA KONTROLA
19.	člen
Odbor samoupravnega nadzora šteje 9 stalnih članov, ki jih izvolijo že konstituirane delegacije:
-	v TOZD in drugih OZD - 3
-	v KS - 3
-	zbora izvajalcev — 3
Delegati odbora samoupravnega nadzora ne smejo biti člani skupščine. Mandatna doba delegatov odbora samoupravnega nadzora je 4 leta.
V
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga podpiše najmanj tričetrtina pooblaščenih podpisnikov članov skupnosti otroškega varstva in začne veljati, ko ga potrdi skupščina občine osmi dan po objavi v uradnem glasilu občine.
Ljubljana Moste-Polje, 15. 10. 1974
J J	INICIATIVNI ODBOR
ZA USTANOVITEV SIS OTROŠKEGA
VARSTVA
A
PREDLOG
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE

2.	osnutek 25. 10. 1974
Na podlagi 55. člena Ustave SRS (Ur. list št. 6/74) in ... člena zakona o vzgojnoizobraževalnih skupnostih sklenejo delovni ljudje v združenem delu, občani združeni v krajevnih skupnostih ter delavci, združeni v organizacijah združenega dela na področju osnovnega šolstva in v drugih oblikah vzgoje in izobraževanja, ki so pomembne za vzgojo in izobraževanje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
u ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje občine Ljubljana Moste-Polje.
I.	SPLOŠNA NAČELA
1.	člen
Delovni ljudje združeni v temeljnih organizacijah združenega dela in občani združeni v krajevnih skupnostih ter delavci združenih v organizacijah združenega dela na področju osnovnega šolstva in v drugih organizacijah združenega dela, ki so pomembne za vzgojo in izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: vzgojnoizobraževalni zavodi) ustanovijo vzgojno-izobraževalno skupnost (v nadaljnjem besedilu: skupnost) z namenom, da bi prek nje zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju osnovnega šolstva in v drugih oblikah vzgoje in izobraževanja. V skupnosti delovni ljudje združeni v temeljnih organizacijah združenega dela in občani združeni v krajevnih skupnostih uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci v vzgojnoizobraževalnih zavodih, enakopravno in sporazumno oblikujejo politiko razvoja osnovnega šolstva in drugih oblik vzgoje in izobraževanja, sprejemajo programe, združujejo sredstva ter opravljajo druge zadeve, ki izhajajo iz narave odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. Vzgojnoizobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje:
—	skrbi v sodelovanju z drugimi dejavniki za uresničevanje socialističnih vzgojnoizobraževalnih smotrov na področju osnovnega šolstva in v drugih oblikah organizirane družbene vzgoje in izobraževanja;
—	skrbi za izravnavanje pogojev za vzgojo in izobraževanje otrok;
—	zagotavlja pogoje za pridobivanje osnovne splošne izobrazbe z izobraževanjem ob delu tistim mladim in odraslim, ki niso v času obveznega šolanja uspešno končali osnovne šole;
—	razvija in krepi družbenoekonomske odnose na področju vzgoje in izobraževanja na načelih samoupravljanja in delitve po rezultatih dela;
Z"
—	sprejema programe razvoja osnovnega šolstva in drugih oblik vzgoje in izobraževanja ter zagotavlja materialno osnovo za njihovo uresničevanje;
-	oblikuje in uresničuje programe na področju za katerega je ustanovljena;
—	dogovarja se z drugimi skupnostmi in organizacijami pri oblikovanju in uresničevanju programov na področju dejavnosti za katero je ustanovljena;
-	skrbi za racionalno in smotrno gospodarjenje z vsemi sredstvi, ki sc združujejo za uresničevanje programov te dejavnosti;
uresničuje javnost dela.
3.	člen
Delovni ljudje na podlagi svojih samoupravnih odločitev združujejo po načelih vzajemnosti in solidarnosti potrebna sredstva za uresničevanje družbeno dogovorjenih programov vzgoj-noizobraževalne skupnosti.
4.	člen
Delovni ljudje v vzgojnoizobraževalnih zavodih uresničujejo program in s ceno za delo, dogovorjeno v skupnosti, pridobivajo dohodek ter si s tem zagotavljajo enak družbeno-ekonomski položaj z delovnimi ljudmi v drugih organizacijah združenega dela.
5.	člen
Vzgojnoizobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje ustanovljena s tem samoupravnim sporazumom, ima svoj statut, ki ga sprejme skupščina vzgojnoizobraževalne skupnosti. Statut prične veljati, ko da nanj soglasje skupščina občine Ljubljana Moste Polje.
6.	člen
Vzgojnoizobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje je pravna oseba. Skupnost predstavlja predsednik skupščine vzgoj-no-izobraževalne skupnosti Ljubljana Moste-Polje.
7.	člen
Skupne potrebe delovnih ljudi in organizacij združenega dela na področju osnovnega šolstva in v drugih oblikah vzgoje in izobraževanja, ki so širšega družbenega pomena, zadovoljujejo delovni ljudje preko vzgojnoizobraževalne skupnosti v soglasju z občinsko skupščino.
II. DELOVNO PODROČJE
8. člen
Izhodišča za oblikovanje politike in programov skupnosti so družbeno dogovorjeni cilji, zakonski predpisi, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi.
Naloge vzgojnoizobraževalne skupnosti so predvsem:
—	zagotavlja pogoje za uresničevanje vzgojnoizobraževalnih smotrov samoupravne socialistično angažirane šole;
—	skrbi za organizacijo in razvoj vzgojnoizobraževalnih dejavnosti;
—	skrbi za zagotavljanje sredstev za dejavnost in krepitev materialne osnove vzgoje in izobraževanja;
—	upravlja s temi sredstvi in odloča o merilih za njihovo delitev;
—	v sodelovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, občinskimi in mestno skupščino, izobraževalno skupnostjo Ljubljana, družbenimi organizacijami in strokovnimi ustanovami spremlja in načrtuje programe razvoja vzgoje in izobraževanja;
—	sodeluje z drugimi interesnimi skupnostmi, z organi družbenopolitičnih skupnosti, pedagoško službo, družbenimi organizacijami in društvi pri reševanju zadev, ki so skupnega pomena za vzgojo in izobraževanje;
—	razvija in utrjuje samoupravljanje na področju vzgoje in izobraževanja, z namenom, da pri oblikovanju in uresničevanju vzgojnoizobraževalne dejavnosti zagotovi vpliv in interes pedagoških delavcev in uporabnikov njihovih storitev.
III.	SAMOUPRAVLJANJE V SKUPNOSTI
9.	člen
Upravljanje skupnosti temelji na načelih samoupravljanja. Organi upravljanja skupnosti so:
—	skupščina vzgojnoizobraževalne skupnosti
—	izvršni odbor skupščine vzgojnoizobraževalne skupnosti
—	samoupravno razsodišče
—	odbor za samoupravni delavski nadzor.
10.	člen
Skupnost ima skupščino, ki jo sestavljata dva zbora:
zbor uporabnikov; sestavljajo ga delegati delavcev združenih v temeljnih organizacijah združenega dela in delegati občanov združenih v krajevnih skupnostih;
—	zbor izvajalcev; sestavljajo ga delegati delavcev iz vzgojnoizobraževalnih zavodov s področja delovanja skupnosti.
11.	člen
V	skupščino skupnosti izvolijo delegate:
—	delovni ljudje v združenem delu — 21
—	občani v krajevni skupnosti — 19
—	delovni ljudje v organizacijah združenega dela, ki opravljajo naloge na področju vzgoje in izobraževanja — 28
—	osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost - 2
Mandatno dobo, volitve, odpoklic in druga vprašanja ureja statut.
12.	člen
Delegati skupščine so se dolžni o vseh vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina, predhodno posvetovati z organizacijami, ki so jih delegirale, posredovati morajo stališča svoje organizacije skupščini, dolžni pa so tudi svojo organizacijo seznanjati s sklepi in stališči skupščine.
13.	člen
Skupščina skupnosti sprejme statut skupnosti in poslovnik o svojem delu.
14.	člen
Skupščina skupnosti dela na sejah. Oba zbora skupščine odločata in sklepata enakopravno.
V	primeru različnih stališč zborov se izvede postopek za usklajevanje, določen s poslovnikom skupščine.
15.	člen
Skupščina skupnosti:
—	sprejema statut skupnosti in druge splošne akte skupnosti;
—	obravnava in odloča o vprašanjih v zvezi z organizacijo in razvojem vzgojnoizobraževalnih dejavnosti na območju skupnosti;
—	obravnava pripombe, mnenja in priporočila ustanoviteljev, občinske skupščine, vzgojnoizobraževalne skupnosti Ljubljana, drugih samoupravnih interesnih skupnosti, organizacij in društev ter jih obvešča o svojih ukrepih in stališčih;
—	odloča o kratkoročnih in dolgoročnih programih razvoja vzgoje in izobraževanja;
—	sprejema program za financiranje vzgojnih in izobraževalnih dejavnosti;
—	odloča o uporabi in razdelitvi sredstev skupnosti;
—	sprejema merila za delitev sredstev skupnosti za dejavnost vzgojnoizobraževalnih zavodov v skladu z družbenimi dogovori, s samoupravnimi sporazumi, z zakonom in z drugimi predpisi;
—	odloča o združevanju svojih sredstev s sredstvi drugih vzgojnoizobraževalnih skupnosti za solidarnostno uresničevanje skupno dogovorjenih nalog;
—	daje občinski in mestni skupščini mnenja k razvojnim programom zavodov, ki opravljajo vzgojnoizobraževalne dejavnost;
—	daje pobude za usklajeno in usmerjeno delo vseh dejavnikov na področju vzgoje in izobraževanja;
—	v sodelovanju z občinskimi in mestno skupnostjo otroškega varstva, z vzgojnoizobraževalnimi skupnostmi občin v Ljubljani in z vzgojnoizobražcvalno skupnostjo Ljubljana, odloča o gospodarjenju s sredstvi samoprispevka za gradnjo šol in vzgojnovarstvenih zavodov (1972-1976);
-	ustanavlja posebna telesa za opravljanje določenih nalog;
-	voli delegacijo v vzgojnoizobraževalno skupnost Ljubljana in v izobraževano skupnost SR Slovenije;
-	razpravlja in odloča o zadevah, ki jih opravlja vzgojno-izobraževalna skupnost Ljubljana;
-	voh izvršni odbor skupščine skupnosti, predsednika skupščine skupnosti in njegovega namestnika;
-	voli samoupravno razsodišče.
16.	člen
Seja skupščine je sklepčna, če je navzočih več kot polovica delegatov vsakega posameznega zbora.
Skupščina odloča na seji praviloma z večino glasov navzočih delegatov v posameznem zboru.
Statut, programi, splošni akti, finančni načrt in zaključni račun so sprejeti, če je zanje glasovala najmanj 2/3 večina delegatov v posameznem zboru.
17.	člen
Izvršni odbor skupščine skupnosti šteje 11 članov.
Izvršni odbor skupščine je enodomen.
Člani izvršnega odbora morajo biti verificirani od vseh ustanoviteljev skupnosti.
Izvršni odbor skupščine skupnosti predstavlja predsednik izvršnega odbora, ki ga imenuje skupščina skupnosti.
18.	člen
Izvršni odbor skupščine skupnosti:
-	izvaja politiko in vse sklepe skupščine;
-	izvaja samoupravne sporazume in družbene dogovore, programe skupnosti ter druge splošne akte, ki jih je sprejela skupščina;
-	usklajuje delo posebnih teles;
-	pripravlja osnutke družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in drugih splošnih aktov in sklepov in jih predlaga v obravnavo in sprejem skupščini skupnosti;
-	za opravljanje posameznih nalog in za proučevanje stanja in razvoja na posameznih področjih ustanavlja komisije;
-	sklepa pogodbe z vzgojnoizobraževalnimi zavodi in z drugimi organizacijami, ki opravljajo naloge za potrebe skupnosti;
-	opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina skupnosti.
19.	člen
Seja izvršnega odbora skupščine skupnosti je sklepčna, če je navzoča več kot polovica njegovih članov. Odloča z večino glasov na seji navzočih članov.
20.	člen
Za sporazumno odpravo sporov med organi upravljanja skupnosti in med ustanovitelji se ustanovi samoupravno razsodišče. Samoupravno razsodišče izvoli skupščina skupnosti za vsak primer posebej.
Delo samoupravnega razsodišča se določi s poslovnikom, ki ga sprejme skupščina skupnosti.
21.	člen
Samoupravni delavski nadzor nad delom organov upravljanja in strokovnih služb uveljavljajo ustanovitelji skupnosti tudi preko svojega odbora za samoupravni delavski nadzor. Volijo ga delegacije v krajevnih skupnostih, v organizacijah združenega dela in delegacije v vzgojnoizobraževalnih zavodih iz vrst članov, ki niso delegati v vzgojnoizobraževalni skupnosti.
Odbor za samoupravni delavski nadzor šteje 9 delegatov, ki jih delegirajo;
-	delavci v temeljnih organizacijah združenega dela 3 delegate;
-	občani v krajevnih skupnostih 3 delegate;
-	delavci v vzgojnoizobraževalnih zavodih 3 delegate.
22.	člen
Mandatna doba članov odbora za samoupravni delavski nadzor traja 4 leta. Članu delavske kontrole preneha mandat pred potekom dobe v primeru, če ni več zaposlen v okviru volilne enote, ki ga je delegirala oziroma, če se je odselil iz občine, v katerih je skupnost ustanovljena.
Izredno hiter in dinamičen razvoj občine terja tudi pospešeno gradnjo novih sodobnih šol, kajti sedanja zmogljivost šolskega prostora v občini gre še komaj v štric s potrebami. Na posnetku vidimo notranjost nove šole v Zalogu zgrajene iz sredstev samoprispevka Ljubljančanov.
IV.	FINANCIRANJE SKUPNOSTI
23.	člen
Za uresničevanje nalog s svojega področja združuje skupnost sredstva:
-	iz prispevkov od brutto OD zbranih na podlagi družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, sklenjenih med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, občani v krajevnih skupnostih, občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in vzgojnoizobraževJno skupnostjo po doseženi uskladitvi v skupščini občine oziroma v vseh občinah na območju občin Ljubljane,
-	iz sredstev, kijih občani prostovoljno dajejo skupnosti,
-	iz sredstev samoprispevka,
-	iz solidarnostno združenih sredstev vzgojnoizobraževalnih skupnosti,
-	iz drugih virov s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, z zakonom ali odlokom družbeno-poli-tične skupnosti.
V.	PRISTOJNOSTI
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI LJUBLJANA
24.	člen
Za uresničevanje določenih skupnih interesov, enotne politike in ukrepov za čim bolj skladen razvoj vzgojnoizobraževalnih dejavnosti in pogojev za njihovo delo, za zagotavljanje solidarnosti, za opravljanje zadev skupnega pomena in usklajevanje drugih potreb ustanovijo vzgojnoizobraževalno skupnosti občin Ljubljane s samoupravnim sporazumom v vzgojnoizobraževalno skupnost Ljubljana.
25.	člen
Vzgojnoizobraževalna skupnost Ljubljana Moste-Polje opravlja preko svoje delegacije v vzgojnoizobraževalni skupnosti Ljubljana naslednje skupne zadeve:
-	usklajuje letne, srednjeročne in dolgoročne programe • razvoja vzgojnoizobraževalnih dejavnosti vzgojnoizobraževalnih skupnosti občin Ljubljane;
-	določa enotna merila in kriterije za financiranje vzgojnoizobraževalnih dejavnosti;
-	odloča o uporabi sredstev, ki jih za opravljanje skupnih zadev združuje v vzgojnoizobraževalni skupnosti Ljubljana;
-	predlaga sprejem samoupravnih sporazumov ter družbenih dogovorov s področja njenega delovanja;
-	odloča o kriterijih in sredstvih za dopolnilno in strokovno izobraževanje delavcev na področju vzgoje in izobraževanja in o štipendijski politiki za področje vzgoje in izobraževanja;
-	odloča o programski politiki, usmeritvi in financiranju zavodov, ki so skupnega pomena za vzgojnoizobraževalno delo na območju občin Ljubljane. Ti so: nižje glasbene šole, osnovna šola za izobraževanje odraslih pri DU Boris Kidrič, Vzgojna

posvetovalnica, Vzgojni zavod J. Levca, Dom Malči Belič, Pionirski dom — pedagoška skupina, DEC;
-	odloča o uporabi sredstev, z dogovorom združene amortizacije od osnovnih sredstev; .
-	odloča o razdelitvi sredstev za investicijsko vzdrževanje, ki jih združujejo vzgojnoizobraževalne skupnosti občin Ljubljane,
-	odloča o vseh ostalih skupnih zadevah, ki jih je sporazumno prenesla v vzgojnoizobraževalne skupnost Ljubljana.
26.	člen
V skupščino vzgojnoizobraževalne skupnosti Ljubljana izvolijo vzgojnoizobraževalne skupnosti občin Ljubljane 15 delegatov iz delegacij delavcev združenih v temeljne organizacije združenega dela, občanov združenih v krajevnih skupnostih in delovnih ljudi v organizacijah združenega dela, ki opravljajo naloge na področju vzgoje in izobraževanja.
VI.	JAVNOST DELA
27.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno. Skupnost in njeni organi so dolžni pravočasno obveščati javnost, tako o pripravi in sprejemu aktov kot tudi o izvrševanju nalog z njenega delovnega področja.
Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih ljudi in občanov, posebna poročila, interna glasila, občinska glasila in druga sredstva javnega obveščanja.
VII.	STROKOVNA SLUŽBA
28.	člen
Z namenom, da se zagotovi učinkovita in kvalitetna strokovna priprava gradiv, enotna metodologija pri reševanju skupnih zadev, kadrovska in finančna racionalizacija ustanavljajo vzgojnoizobraževalne skupnosti občin Ljubljane in vzgoj-no-izobraževalna skupnost Ljubljana skupno strokovno službo, ki sc samoupravno organizira v delovno skupnost.
29.	člen
Strokovna služba neposredno uresničuje zakone, družbene dogovore, samoupravne sporazume in druge akte, spremlja in proučuje Stanje in razvoj materialnih odnosov, zbira in analizira podatke, pomembne za delo skupnosti, pripravlja gradiva za seje skupščine in drugih organov skupnosti, strokovno opravlja vse finančne zadeve, pripravlja osnutke in sklepe aktov, ki jih sprejemajo organi skupnosti (finančni načrt, zaključni račun, program skupnosti itd.), in vsa druga finančna in administrativna opravila.
30.	člen
Razmerje med skupnostmi in delovno skupnostjo strokovne službe se uredi s pogodbo.
VIII.	PREHODNE DOLOČBE
31.	člen
Vzgojnoizobraževalna skupnost občine Ljubljana ... se mora konstituirati v skladu z ustavo SR Slovenije najpozneje do 31. decembra 1974.
32.	člen
Do konstituiranja skupnosti opravlja vse zadeve z njihovih področij temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana.
IX.	KONČNE DOLOČBE
33.	člen
Ta samoupravni sporazum velja z dnem, ko ga podpiše najmanj tričetrtine pooblaščenih predstavnikov ustanoviteljev, uporabljati pa se prične z oblikovanjem organov vzgojnoizobraževalne skupnosti.
Ljubljana, dne 25. 10. 1974.
OKVIRNI PROGRAM TEMELJNE SAMOUPRAVNE INTERESNE .SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA
Socialna problematika se pojavlja kot posledica neusklajenih ekonomskih, gospodarskih mehanizmov ter neskladnosti človekovih potreb in zmožnosti, pojavlja se v družinah, stanovanjskih okoliših in v temeljnih organizacijah združenega dela. Značilno za te probleme je, da jih ne morejo rešiti niti posamezniki sami niti njihove družine, pa tudi širša skupnost se pri reševanju teh problemov večkrat znajde pred nerazrešljivimi nalogami. Prav tako danes vse bolj zgublja težo mišljenje, da bi to problematiko lahko reševala sama strokovna služba. Edina teoretično in praktično utemeljena pot za reševanje socialne problematike je sodelovanje strokovne službe z družino, krajevno skupnostjo in temeljnimi organizacijami združenega dela, z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi; predvsem seveda z nosilcem problema samega.
Naloge v zvezi z izvajanjem socialnih dejavnosti je že dosedaj in bo tudi v bodoče opravljal zavod za socialno delo Ljubljana Moste-Polje, ki je pričel s svojim delovanjem 1. januarja 1962. V skupnost socialnega skrbstva pa pristopajo z delom svojih dejavnosti tudi organizacija RK, društvo prijateljev mladine, klubi zdravljenih alkoholikov in razna druga društva (društvo telesnih invalidov, društvo socialnih delavcev).
I.	POSREDNE OBLIKE DELOVANJA SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA
Interesna skupnost socialnega skrbstva bo morala koordinirati in sodelovati:
z delovnimi organizacijami (načrtovanje ukrepov za varstvo in pomoč socialno najbolj ogroženim kategorijam oseb), s krajevnimi skupnostmi (odkrivanju socialnih problemov, organizacija in dodeljevanje raznih oblik pomoči, načrtovanje preventivnih akcij),
—	z drugimi interesnimi skupnostmi (problematika otroškega varstva, usposabljanja duševno in telesno prizadetih otrok in invalidnih oseb, problematika ostarelih oseb, reševanje stanovanjskih problemov itd.).
Skupnost socialnega skrbstva bo morala nastopiti deloma kot organizator, predvsem pa kot pobudnik nekaterih družbeno nujnih dejavnosti v občini.
—	ustanavljanje in razvijanje delovanja klubov zdravljenih alkoholikov,
—	pomoč občanom, ki zaradi trenutne ali trajne onemoglosti ne morejo skrbeti zase,
—	delo z mladino v prostem času,
—	varstvo otrok in socialno ogroženih družin.
Analitično delo skupnosti socialnega skrbstva bo omejeno v
glavnem na operativne analize na podlagi evidentiranja socialnih pojavov v občini. Poglobljeno analitično službo pa bo potrebno organizirati na ravni mesta Ljubljane.
II.	NEPOSREDNE OBLIKE IZVAJANJA SOCIALNE DEJAVNOSTI
Izvajanje neposrednih oblik socialne dejavnosti je vezano predvsem na rodbinsko in kazensko pravo ter druge predpise. Pri reševanju te problematike se pretežno uporabljajo metode socialnega dela.
1.	Varstvo otrok in družine
Družina v današnjem času obojestranske zaposlitve ne zmore več opravljati vseh funkcij sama, posebno v primerih, ko se pojavljajo izjemne oblike vodenja - druge težave. Takrat ji mora priskočiti na pomoč družbena skupnost.

v
8
c
Posebne obravnave in družbene pomoči so predvsem potrebne:
-	nepopolne družine,
—	otroci v rejništvu in otroci, predvideni za posvojitev,
—	otroci z motnjami v duševnem in telesnem razvoju,
-	mladoletniki pod skrbništvom,
—	vedenjsko in osebnostno moteni otroci ter
-	mladoletni prestopniki.
2.	Varstvo odraslih
Odrasle osebe so deležne družbenega varstva takrat, kadar iz
takšne socialne težave, da potre-
—	osebe pod skrbništvom,
—	telesno in duševno prizadete osebe in
—	osebe z družbeno negativnim vedenjem.
Za realizacijo programa skupnosti socialnega skrbstva bodo v
letu 1975 potrebna naslednja sredstva:
1.	družbena denarna pomoč	1,019.200
2.	plačilo oskrbnin v vzgojnih in socialnih
zavodih ter rejniških družinah	3,408.600
3.	sredstva za delovanje socialno humanitarnih
organizacij in društev	592.280
4.	dejavnost skupnosti socialnega skrbstva in njenih organov ter centra za
socialno delo	1,603.000
5.	dejavnost skupnosti socialnega
skrbstva mesta Ljubljana	461.842
6.	investicije	500.000
skupaj	7,584.922
Prioritetne naloge samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1975 pa so:
1.	usklajevanje dejavnosti in sodelovanje z delovnimi organizacijami, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi in strokovnimi službami;
2.	sodelovanje pri sklenitvi družbenega dogovora z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva v Ljubljani in stanovanjskim skladom za upokojence o gradnji domov za upokojence v Ljubljani;
3.	sodelovanje pri sklenitvi družbenega dogovora o oblikovanju enotnih meril in kriterijev za dodeljevanje družbene denarne pomoči na območju ljubljanskih občin;
4.	preventivno in koordinativno delo pri skrbi za mlade v občini (organizacija prostega časa, mladinski klubi itd.);
5.	povečana skrb za invalidne osebe (ureditev varstva in pomoči, razširitev dejavnosti demonstracijskega eksperimentalnega centra za dnevno varstvo in delovno usposabljanje duševno prizadete mladine z internatsko oskrbo).

PREDLOG
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA . 0 USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA
OSNUTEK
11.	10. 1974
Na podlagi... člena zakona o socialnem skrbstvu sklenejo delovni ljudje v združenem delu in delovni ljudje iz krajevnih skupnosti skupaj z delavci iz organizacij socialnega skrbstva na območju občine Ljubljana Moste-Polje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o konstituiranju, o delovnem področju, organizaciji in načinu dela samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva
kakršnihkoli razlogov zaidejo' bujejo pomoč družbe.
Skrbi so deležne predvsem: — ostarele, onemogle osebe
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Za uresničevanje svojih osebnih in družbenih interesov za socialno skrbstvo se delovni ljudje iz organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij ter družbenopolitičnih organizacij in društev ter skupnosti in delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti povezujejo skupaj z delavci v organizacijah socialnega skrbstva v samoupravno interesno skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Moste-Polje, da v njej svobodno menjavajo svoje delo, solidarno združujejo sredstva, določijo delovne in razvojne programe socialnega skrbstva ter obseg pravic in način njihovega uresničevanja.
2.	člen
Samoupravna interesna skupnost za socialno skrbstvo uresničuje in izvaja naloge s področja socialnega skrbstva po sprejetem programu.
Za uresničitev programov socialnega skrbstva združujejo delovni ljudje potrebna sredstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti ter po načelu sorazmernostni prispevka z osebnim dohodkom delavcev oziroma ekonomsko močjo drugih zavezancev ter določajo načine uporabe sredstev.
3.	člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pravice in dolžnosti iz socialnega skrbstva neposredno v svojih organizacijah in v samoupravnih interesnih skupnostih socialnega skrbstva (skupnosti socialnega skrbstva) v nadaljnjem besedilu.
4.	člen
Za usklajevanje politike na področju socialnega skrbstva v SR Sloveniji ter za izvajanje tistih nalog, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi se skupnost socialnega skrbstva povezuje v samoupravno interesno skupnost za socialno skrbstvo mesta Ljubljane in v zvezo skupnosti za socialno skrbstvo SR Slovenije,
S ciljem usklajevanja politike na področju socialnega skrbstva v Ljubljani bo skupnost sodelovala z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva v ljubljanskih občinah in mestu Ljubljana ter se dogovarjala za izvedbo in financiranje skupno dogovorjenih nalog, kakor tudi obveznosti, ki izvirajo iz skupnih dogovorov.
5.	člen
V skupnostih socialnega skrbstva delovni ljudje uveljavljajo svoj interes pri programiranju, izvajanju nalog, samoupravnem načinu upravljanja, gospodarjenju z združenimi sredstvi, za javnost dela ter pri drugih medsebojnih razmerjih, pravicah, obveznostih in odgovornostih skupnostih socialnega skrbstva.
II.	NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA
6.	člen
Skupnost socialnega skrbstva upošteva pri oblikovanju politike razvoja in financiranju socialnega skrbstva splošne družbene potrebe in družbene cilje, ki so določeni z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi v občini, mestu ter republiki.
Združena sredstva je skupnost socialnega skrbstva dolžna smotrno in racionalno uporabljati.
. 7. člen
Delovni ljudje uresničujejo v skupnostih socialnega skrbstva v imenu družbene skupnosti na osnovi sprejete politike in finančnih načrtov zlasti tele naloge:
-	skrbijo za razvoj socialnega skrbstva in ga usklajujejo s splošnimi družbenimi potrebami na svojem območju in v ta namen sprejemajo letne načrte in programe razvoja socialnega skrbstva za svoje območje in v ta namen sprejemajo program razvoja socialnega skrbstva:
-	združujejo sredstva za uresničevanje nalog socialnega skrbstva po tem sporazumu, zakonu o socialnem skrbstvu in po drugih predpisih, ter za krepitev materialne osnove socialnega skrbstva;
-	organizirajo in razvijajo dejavnost za preprečevanje motenj, ki bi ogrožale razvoj posameznika, družin in skupin delovnih ljudi in občanov, ter izvajajo zato potrebne ukrepe;
y
9
ustanavljajo in organizirajo strokovno socialno službo (center za socialno delo in druge strokovne službe) za opravljanje opravil skupnosti socialnega skrbstva, zagotavljajo razvoj te službe ter skrbijo za strokovno izpopolnjevanje delavcev na področju socialnega skrbstva;
—	sprejemajo program razvoja socialnih zavodov, jih organizirajo ter skrbijo za njihov razvoj in delovanje;
—	spremljajo in proučujejo socialne probleme ter pojave na svojem območju in sodelujejo z organizacijami združenega dela, s krajevnimi skupnostmi in samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri oblikovanju ter izvajanju ukrepov z drugih področij socialne politike;
—	organizirajo v povezavi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, s krajevnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela, družbenopolitičnimi organizacijami in društvi ter prek sredstev javnega obveščanja, vzgojno-izobraževalne aktivnosti za uresničevanje ciljev socialnega skrbstva in za ustanavljanje ustreznega družbenega razpoloženja za reševanje socialnih problemov;
-	pospešujejo organiziranje prostovoljnega socialnega dela v krajevnih skupnostih in socialno-humanitarnih organizacijah in društvih;
-	skupnost socialnega skrbstva sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume za uresničitev programov socialnega skrbstva ter daje pobude in mnenja za sklepanje in uresničitev programov drugih samoupravnih interesnih skupnostih, ki so pomembni za socialno varstvo delovnih ljudi in občanov;
-	skupnost socialnega skrbstva opravlja javna pooblastila po predpisih o socialnem skrbstvu, družinskih razmerjih, usposabljanje otrok in mladostnikov, z motnjami vedenja in osebnosti oziroma v telesnem in duševnem razvoju, izvrševanja vzgojnih ukrepov ter po drugih predpisih, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva.
8.	člen
Delovni program in razvojni program skupnosti socialnega skrbstva izhaja iz analize potreb delovnih ljudi in občanov in možnosti družbe. Delegati skupnosti socialnega skrbstva zastopajo pn oblikovanju programov neposredni interes občanov, delovnih ljudi in njihovih organizacij, da se zagotovi njihova socialna varnost, vzajemnost in solidarnost in upoštevajo splošne družbene potrebe.
III.	SAMOUPRAVLJANJE
9.	člen
Za uresničitev ciljev in nalog skupnosti socialnega skrbstva člani skupnosti odločajo na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah, v krajevnih skupnostih, v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in društvih na področju socialnega skrbstva ter prek delegatov v skupščini skupnosti socialnega skrbstva.
10.	člen
Na zborih delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih, v samoupravnih organizacijah in skupnostih socialnega skrbstva delovni ljudje odločajo o programu socialnega skrbstva, o združevanju sredstev za njegovo uresničitev, o višini stopenj prispevkov za socialno skrbstvo, sklepajo o tem samoupravne sporazume ter obravnavajo poročilo o izvajanju sprejetega programa ter o delu skupnosti socialnega skrbstva.
11.	člen
Skupnost socialnega skrbstva ima skupščino.
Določene izvršilne naloge poveri skupščina izvršilnemu odboru, organu socialnega skrbstva za upravljanje javnih pooblastil in drugim organom skupščine ter tajniku oziroma direktorju centra za socialno delo.
12.	člen
Skupščina skupnosti socialnega skrbstva (v nadaljnjem besedilu: Skupščina) ima dva zbora:
-	zbor uporabnikov in
-	zbor izvajalcev.
13.	člen
Zbor uporabnikov ima 42 delegatskih mest, v katerega delegirajo delegate:
—	delavci v TOZD in drugih OZD — 21
—	delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti 17
—	delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost (kmetje) — 1
—	delovni ljudje, ki z osebnimi sredstvi za delo opravljajo obrtno in podobno dejavnost — (obrtniki in pri njih zaposleni delavci) 1
- organizacija zveze borcev — 1
—	organizacija telesnih in vojnih invalidov — 1
Zbor izvajalcev ima 15 delegatskih mest, v katerega delegirajo delegate:
Center za socialno delo — 11
—	Rdeči križ — 3
—	Klub zdravljenih alkoholikov 1
Mandat delegatov skupščine traja štiri leta.
Izvolitev in odpoklic delegatov se vrši na način in po postopku, ki ga sprejme občinska konferenca SZDL in občinski svet zveze sindikatov, upoštevati pa sc morajo določbe zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine (določenih) samoupravnih interesnih skupnosti in zakona o socialnem skrbstvu.
Za ustavnost in zakonitost svojega dela so delegati odgovorni organizacijam, ki sojih volile v skupščino skupnosti.
Delegati skupščine so sc dolžni posvetovati s svojimi delegacijami o vseli vprašanjih, o katerih razpravlja in sklepa skupščina, ter ji posredovati stališča svoje delegacije.
14.	člen
Vsak delegat v skupščini ima pravico dajati pobude za obravnavo vprašanj s področja dela skupščine, predlagati ustrezne rešitve, zastavljati vprašanja skupščini, izvršnemu odboru in tajniku skupnosti oziroma direktorju centra za socialno delo in dobiti nanje odgovore.
15.	člen
Skupščina skupnosti razpravlja in odloča enakopravno na skupnem zasedanju obeh zborov:
-	sprejema statut in druge splošne akte,
-	ugotovi sprejem programa razvoja socialnega skrbstva in skrbi za njegovo izvršitev,
-	sprejema programe in načrte dela, sprejema finančni načrt in zaključni račun,
-	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume,
-	sprejema poslovnik o svojem delu in delu njenih organov,
-	določa načela in merila za delitev in uporabo sredstev, s katerimi razpolaga,
-	odloča o združevanju sredstev skupnosti,
-	upravlja s sredstvi, ki pripadajo skupnosti,
-	obravnava problematiko socialnega skrbstva na svojem področju in območju,
-	daje pobudo za sodelovanje z drugimi skupnostmi socialnega skrbstva, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in organi o vprašanjih, ki so skupnega pomena,
-	obravnava pripombe, mnenja in priporočila skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij ter jih obvešča o svojih ukrepih in stališčih,
-	daje pobude za sprejem predpisov s področja socialnega skrbstva,
-	daje pobude in odloča o ustanavljanju centra za socialno delo ter socialnih zavodov, kakor tudi drugih organizacij, na področju socialnega skrbstva,
-	vodi in odpokliče člane organov skupščine ter predsednika in namestnika predsednika skupščine,
-	imenuje in razrešuje tajnika skupnosti oziroma direktorja centra za socialno delo ter člane občasnih teles,
-	voli delegacijo za skupščino družbenopolitične skupnosti,
-	voli delegate za skupščino zveze skupnosti po načelu enakopravne zastopanosti obeh zborov ter
-	opravlja še druge naloge določene z zakonom in drugimi predpisi ter statutom skupnosti.
<
r
16.	člen
Skupščina skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov.
Odločitev skupščine je sprejeta, če je sprejeta v obeh zborih v enakem besedilu in če je zanjo glasovalo večina delegatov vsakega izmed obeh zborov skupščine.
V primem, če ni doseženo soglasje, oba zbora izvolita skupno komisijo petih članov, da predloži ustrezno soglasno rešitev. Če do soglasne rešitve tudi v tem primeru ne pride, odloča o tem vprašanju ustrezen zbor skupščine občine. Sklep skupščine občine velja do sprejema ustrezne rešitve v skupščini skupnosti.
Skupščina občine začasno uredi tudi vprašanja, ki so bistvena za delo skupnosti socialnega skrbstva in če do rešitve ne pride v skupščini skupnosti. Taka vprašanja so:
—	program razvoja socialnega skrbstva,
—	finančni načrt,
—	določitev stopnje prispevkov za socialno skrbstvo, če do samoupravnega sporazuma ni prišlo,
—	določitev pogojev, kriterijev in meril za dodelitev družbenih denarnih pomoči in višino pomoči, če ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma.
17.	člen
Skupščina ima izvršni odbor, ki šteje devet članov in je praviloma izvoljen izmed delegatov obeh zborov.
Člani izvršnega odbora se volijo za dobo 4 let.
Izvršni odbor izvaja politiko in sprejema druge odločitve ter sklepe skupščine skupnosti:
—	izvaja družbene dogovore in samoupravne sporazume, programe in druge splošne akte skupnosti,
—	usmerja delo strokovne službe,
—	pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov in
—	opravlja druge naloge iz pristojnosti skupnosti, ki so določene z njenim statutom.
18.	člen
Skupščina skupnosti ima za opravljanje javnih pooblastil dva sveta:
—	svet za varstvo družine s komisijami
—	svet za varstvo odraslih s komisijami.
Sveta opravljata javna pooblastila in imata vsak po pet članov. Odločata po predpisih o socialnem skrbstvu, družinskih razmerjih, usposabljanju otrok in mladoletnikov z motnjami vedenja in osebnostmi oziroma v telesnem in duševnem razvoju, izvrševanju vzgojnih ukrepov ter po drugih predpisih, ki dajejo javna pooblastila organom socialnega skrbstva.
Predsednike in njihove namestnike, člane svetov in komisij voli skupščina izmed članov delegacij. Član sveta ali komisije je tudi strokovni delavec, ki je odgovoren za določeno področje dela sveta ali komisije, ni pa nujno, da je član delegacije.
Mandatna doba predsednikov in njihovih namestnikov ter članov svetov in njihovih komisij traja štiri leta.
19.	člen
Ker je socialno skrbstvo dejavnost posebnega družbenega pomena, so skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi dolžni obveščati vse člane skupnosti, skupščino občine in družbenopolitične organizacije o uresničevanju programov in o uporabi sredstev za socialno skrbstvo.
20.	člen
Skupnost je dolžna, da najmanj enkrat letno poroča skupščini občine o svojem delu, izvajanju politike, sklepov, priporočil in smernic na področju socialnega skrbstva in o porabi sredstev za socialno politiko oziroma skrbstvo.
Skupščina skupnosti in njeni organi obravnavajo priporočila in mnenja občinske skupščine ter obveščajo občinsko skupščino o sprejetih sklepih v tej zvezi.
Skupščina skupnosti odloča enakopravno s ostalimi zbori skupščine občine o tistih vprašanjih socialnega skrbstva in socialne politike, ki jih določa statut skupščine občine.
21.	člen
Odbor samoupravnega nadzora šteje 9 stalnih članov, ki jih izvolijo že konstituirane delegacije v
—	TOZD in drugih OZD - 3
—	KS - 3
—	zbora izvajalcev — 3
Mandatna doba je 4 leta.
Delegati odbora samoupravnega nadzora ne smejo biti člani skupščine.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
22.	člen
Prvo sejo skupščine skupnosti skliče iniciativni odbor, ki ga
je imenovala skupščina občine. Iniciativni odb
tuiranja.
or vodi delo skupščine do njenega konsti-
23.	člen
Sptemembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma lahko predlagajo člani skupnosti socialnega skrbstva.
24.	člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko ga podpiše najmanj 3/4 pooblaščenih podpisnikov, članov skupnosti socialnega skrbstva.
Samoupravni sporazum začne veljati 8 dan po objavi v uradnem glasilu občine oziroma v uradnem listu, potem ko gaje potrdila skupščina občine.
PREDSEDNIK
Iniciativnega odbora za ustanovitev skupnosti socialnega skrbstva prof. BERNARD STRITIH, 1. r.
PREDLOG
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZDRAVSTVA
Osnutek
25.	10. 1974
Na podlagi 58. člena ustave SR Slovenije in ... člena zakona o zdravstvenem varstvu (uradni list SRS, št....) delovni ljudje skupaj z delavci organizacij, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, sklenemo
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti kot občinske zdravstvene skupnosti na območje občipe
I.	TEMELJNA NAČELA
1.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje neposredno in prek svojih organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti kot uporabniki zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: uporabniki) ter delavci v organizacijah združenega dela zdravstvene dejavnosti in v drugih z zakonom pooblaščenih organizacijah združenega dela za opravljanje zdravstvenih dejavnosti kot izvajalci zdravstvenega varstva (v nadaljnjem besedilu: izvajalci) se združujemo v občinsko zdravstveno skupnost, da v uresničevanju svobodne menjave dela in z združevanjem sredstev po načelu vzajemnosti in solidarnosti zadovoljujemo svoje osebne in skupne potrebe s področja zdravstvenega varstva.
Skupnost je pravna oseba. Ime in sedež sta ...
Skupnost ima svoj pečat: ...
f
2.	člen
Z ustanovitvijo občinske zdravstvene skupnosti se hkrati zavezujemo na podlagi ustreznih samoupravnih sporazumov k združevanju naše občinske zdravstvene skupnosti z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regionalno zdravstveno skupnost ter nato neposredno in prek regionalnih zdravstvenih skupnosti v zvezo zdravstvenih skupnosti SR Slovenije zaradi uresničevanja skupnih interesov in nalog vse večjega izenačevanja v možnostih zdravstvenega varstva prebivalstva v občini, regiji in republiki ob rizični skupnosti za zagotavljanje enotnosti pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva.
3.	člen
Varianta za mestno območje:
Občinska zdravstvena skupnost, ki jo ustanavljamo, oblikuje že na podlagi tega samoupravnega sporazuma z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na območju mesta Ljubljane skupščino samoupravnili zdravstvenih skupnosti za to območje, ki jo sestavljajo delegati, kot jih delegirajo skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti.
Varianta za druga območja:
Občinska zdravstvena skupnost, ki jo ustanavljamo, se skladno s tem samoupravnim sporazumom povezuje z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi na širšem gravitacijskem oziroma gospodarsko zaokroženem območju zavoljo uresničevanja in usldajevanja skupnih ali stičnih interesov ob oblikovanju ustreznih skupnih interesnih organov po pogojih in na način, kot zahtevajo oblike siceršnjega medobčinskega sodelovanja in se natančneje opredelijo v statutu ali drugem splošnem aktu občinskih zdravstvenih skupnosti, ki se tako povezujejo.
4.	člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samoupravnih pravic in interesov imamo delavci in drugi delovni ljudje ter naše organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, ki sestavljajo to občinsko zdravstveno skupnost, pravico, da se organiziramo v enote za območje krajevnih skupnosti ali za posamezne večje in še zlasti sestavljene organizacije združenega dela. V taki enoti uresničujemo določene samoupravne pravice in interese v okvirih po tem samoupravnem
Tudi zdravstvena in zobozdravstvena služba delujeta v utesnjenih prostorih. Zdravstveni dom Moste je bil namreč grajen za potrebe pred desetimi leti.
sporazumu in statutu te občinske zdravstvene skupnosti ter statutu krajevne skupnosti oziroma samoupravnem sporazumu o združevanju in statutu zadevne organizacije združenega dela skladno z nalogami in načinom dela, ki jih opredeli samoupravni sporazum o ustanovitvi take enote.
5.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v tej občinski zdravstveni skupnosti:
—	določamo pravice in obveznosti iz zdravstvenega varstva,
—	združujemo sredstva za uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva,
—	skrbimo za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva ter za to odgovarjamo delovnim ljudem in občinski zdravstveni skupnosti,
—	uresničujemo svobodno menjavo dela,
—	določamo politiko razvoja zdravstvenega varstva,
—	sprejemamo program zdravstvenega varstva,
—	obravnavamo programe in dejavnosti zdravstvenih organizacij ter sprejemamo oziroma predlagamo potrebne ukrepe,
—	spremljamo in obravnavamo zlasti problematiko osnovnega zdravstvenega varstva v občini,
—	sklepamo samoupravne sporazume in družbene dogovore o programiranju zdravstvenega varstva ter združevanju sredstev za zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja,
—	v skladu s statutom občine soodločamo z občinsko skupščino v zadevah zdravstvenega varstva,
—	obravnavamo problematiko iz pristojnosti regionalne zdravstvene skupnosti ter ji posredujemo svoja stališča in predloge,
—	se povezujemo z zdravstvenimi skupnostmi na mestnem in drugih območjih zaradi obravnavanja zadev, enotnih za tako območje,
—	uresničujemo druge skupne interese na področju zdravstva.
6.	člen
VARIANTA ZA MESTNO OBMOČJE:
Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih na območju mesta Ljubljane, prek svojih delegatov v skupščini samoupravnih zdravstvenih skupnosti za to območje:
—	sodelujemo pri oblikovanju enotne politike razvoja zdravstvenih dejavnosti v mestu;
—	zagotavljamo pogoje za zdravstveno varstvo ter razvijamo tiste zdravstvene dejavnosti, ki so namenjene neposrednemu zdravstvenemu varstvu delovnih ljudi in občanov ter preskrbi prebivalstva z zdravili, kot tudi spremljamo zdravstveno stanje in higienske razmere, v katerih žive in delajo delovni ljudje in občani, ter sprejemamo ustrezne ukrepe;
—	spodbujamo in pomagamo pri delu ter dajemo predloge za uspešnejše poslovanje organizacij združenega dela zdravstvenih dejavnosti;
—	izvajamo preventivno zdravstveno varstvo z gledišča preprečevanja in zatiranja bolezni, zdravstvenega nadzorstva nad živili in predmeti splošne rabe, obveznih zdravniških pregledov in higensko-epidemiološke službe;
—	izvajamo družbeno nadzorstvo nad poslovanjem organizacij združenega dela na področju zdravstva.
VARIANTA ZA DRUGA OBMOČJA:
Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v občinskih zdravstvenih skupnostih na širšem območju, ko se povežemo med seboj skladno z medobčinskim povezovanjem, sodelujemo v zadevnih okvirih in skupnih organih zlasti v obravnavanju in usklajevanju politike na področju zdravstvenega varstva in razvoja zdravstvenih dejavnosti, kot tudi spremljamo in spodbujamo delo organizacij zdniženega dda zdravstvene dejavnosti ter opredeljujemo in ocenjujemo predloge za uspešnejše poslovanje.
7.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v enoti te občinske zdravstvene skupnosti, če jo ustanovimo:
—	sodelujemo pri oblikovanju občinskega programa zdravstvenega varstva.
v okviru občinske zdravstvene skupnosti uveljavljamo posebne potrebe po zdravstvenem varstvu,
-	skrbimo za uresničevanje zdravstvenega varstva, zlasti preventivnega zdravstvenega varstva z gledišča izvajanja ukrepov, da se odvračajo in preprečujejo nesreče pri delu in obolenja za poklicno boleznijo,
-	obravnavamo delo in problematiko organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti, v katerih delovni ljudje in občani uveljavljajo svoje pravice iz zdravstvenega varstva in predlagamo ustrezne ukrepe občinski zdravstveni skupnosti,
-	sodelujemo pri preverjanju ter spremljamo delovne načrte organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti.
Naloge, ki so opredljene v prvem odstavku tega člena, se ustrezno prilagodijo področju, za katerega je enota ustanovljena.
8.	člen
Pravice, obveznosti in odgovornosti v medsebojnih razmerjih znotraj te občinske zdravstvene skupnosti, kot tudi v oblikah njenega združevanja ali povezovanja, urejamo s samoupravnimi sporazumi, s statutom in drugimi samoupravnimi akti. Nadaljnje samoupravne sporazume ter statut in druge samoupravne akte te občinske zdravstvene skupnosti bomo dosledno usklajevali s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi.
9.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje v svojih temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih oziroma drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih neposredno na način po zakonu o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti ter po načelih, ki jih natančneje opredeli statut občinske zdravstvene skupnosti oziroma na svojih zborih:
-	volimo in odpokličemo člane delegacij v skupščino občinske zdravstvene skupnosti;
-	odločamo o sklenitvi samoupravnih sporazumov glede obsega pravic do zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja ter s tem tudi o združevanju sredstev in deležu sredstev za zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja v skupni porabi;
-	obravnavamo predloge za program zdravstvenega varstva v občini, regiji in republiki;
-	obravnavamo poročilo o izvajanju sprejetega programa zdravstvenega varstva in o delu občinske zdravstvene skupnosti.
10.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje kot uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva uresničujemo svoje pravice do samoupravnega odločanja v tej občinski zdravstveni skupnosti prek svojih delegacij in delegatov, ki jih volimo in odpokličemo oziroma delegiramo po načelih delegatskega sistema in so nam odgovorni. Člani delegacij in delegati uporabnikov in izvajalcev so med seboj enakopravni.
11.	člen
Skrb za zdravstveno preventivo dojenčkov je ena od poglavitnih nalog zdravstvene službe in družbene skupnosti.
nega dela, se delavci in drugi delovni ljudje dogovorimo s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi take enote o merilih za delegiranje delegatov v organe enote iz delegacij za to občinsko zdravstveno skupnost, ali pa uredimo zadevna merila v statutu te občinske zdravstvene skupnosti.
13. člen
Delegacije oziroma konference delegacij delegirajo na zasedanje skupščine te občinske zdravstvene skupnosti izmed sebe delegata oziroma določeno število delegatov glede na vprašanja, ki jih bo skupščina obravnavala. V medsebojnih razmeijih znotraj te občinske zdravstvene skupnosti se šteje za delegata član delegacije oziroma konference delegacij tisti delegat, ki je že bil delegiran, dokler delegacija ali konferenca delegacij ne pošlje drugega delegata.
Delegacija, katere član je izvoljen za stalno funkcijo v organu te občinske zdravstvene skupnosti, ima pravico pošiljati na zasedanja skupščine oziroma zbora drugega delegata. Vendar delegat, kije izvoljen za stalno funkcijo, v tem primeru nima pravice glasovati v skupščini te skupnosti.
Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino te občinske	14. člen
zdravstvene skupnosti se oblikujejo na način po zakonu o obli- Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v tej občinski zdrav-kovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skup-	stvenj skupnosti, uredimo s statutom skupnosti v skladu s sa-
ščine samoupravnih interesnih skupnosti, ki enakopravno sode- m0upravnim sporazumom o njeni ustanovitvi ter o vrsti in obse-lujejo s pristojnimi zbori skupščin družbenopolitičnih skup- pravic do zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstve-nosti. Sestava delegacije in število njenih članov se določita s nega zavarovanja zlasti:
statutom ali drugim splošnim aktom organizacije oziroma skup- _ p0g0je in način oblikovanja, zdmževanja in razdruževanja nosti, ki oblikuje delegacijo in voli njene člane.	aij povezovanja občinske zdravstvene skupnosti in njenih enot;
Število delegatskih mest v skupščini te občinske zdravstvene _ načeja voijtev ,n odpoklica ter razrešitve delegatov skup-skupnosti določamo uporabniki in izvajalci zdravstvenega §čjne skUpnosti;
varstva s samoupravnim sporazumom o njeni ustanovitvi. V sta- _ nrganj7arijn občinske zdravstvene skupnosti, njene organe tu tu te občinske zdravstvene skupnosti pa opredelimo število ter njjh0Ve naloge, pristojnosti in odgovornost; delegatov, kijih v njeno skupščino delegirajo posamezne delega- _ organizacijo, naloge in pristojnost samoupravne kontrole; cije oziroma konference delegacij.	_ pogoje za pridobitev in prenehanje lastnosti zavarovanca,
zavarovane osebe in siceršnjega upravičenca do zdravstvenega 12. člen	varstva;
Delegacije, ki ne dobijo nobenega delegatskega mesta, se - pogoje, način in postopek za uveljavljanje pravic do zdrav-združujejo v konference delegacij zaradi delegiranja skupnih de- stvenega varstva in iz zdravstvenega zavarovanja;	*
legatov v skupščino te občinske zdravstvene skupnosti.	- organizacijo in način obveščanja ustanoviteljev in članov
Če ustanovimo v tej občinski zdravstveni skupnosti enote za te občinske zdravstvene skupnosti o njenem delu m delu njenih območje krajevnih skupnosti ali za področje organizacij združe- služb, kot tudi način zagotovitve javnosti dela skupnosti;
—	druge določbe o uveljavljanju pravic in obveznosti občinske zdravstvene skupnosti oziroma njenih ustanoviteljev in članov;
—	način opravljanja strokovnih nalog skupnosti ter zadevne naloge in obveznosti strokovne službe.
II. ORGANI OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
15.	člen
Občinsko zdravstveno skupnost upravlja skupščina. Skupščina ima dva zbora:
—	zbor uporabnikov in
zbor izvajalcev.
V	skupščini te občinske zdravstvene skupnosti je .. . delegatskih mest, od tega ... delegatskih mest uporabnikov ter... delegatskih mest izvajalcev.
I.	Zbor uporabnikov ima 40 delegatskih mest, v katerega delegirajo delegate:
—	delavci v TOZD in drugih OZD - 21
—	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih - 19
—	delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost (kmetje) — 1
—	delovni ljudje, ki z osebnimi sredstvi za delo opravljajo obrtno in podobno dejavnost (obrtniki in pri njih zaposleni delavci) — 1
II.	Zbor izvajacev ima 19 delegatskih mest, v katerega delegirajo delegate:
—	Zdravstveni dom Ljubljana — enota Moste — 10
—	Psihiatrična bolnišnica Polje — 5
—	Skupščina samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo — 1
—	Skupščina samoupravne interesne skupnosti za otroško varstvo — 1
—	Skupščina izobraževalne skupnosti - 1
—	Lekarna - 1
16.	člen
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti se na prvem zasedanju po ustanovitvi oziroma po izteku mandatne dobe delegacij konstituira in izvoli iz vrst delegatov predsednika skupščine. Predsednik se voli za 4 leta in ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljen za to dolžnost.
V	istem času se konstituirata tudi zbora uporabnikov in zbor izvajalcev. Vsak zbor izvoli izmed sebe predsednika zbora in njegovega namestnika. Predsednik zbora in namestnik ne moreta biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljena za to dolžnost.
Če je predsednik skupščine zadržan, ga nadomešča eden izmed predsednikov zbora po vrstnem redu, ki ga določijo delegati na prvi skupni seji skupščine. Če vrstni red ni opredeljen, se nadomestovanje opravi izmenoma.
17.	člen
Skupščina občinske zdravstvene skupnosti praviloma razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. S statutom skupnosti oziroma s poslovnikom skupščine se v skladu s amoupravnim sporazumom o ustanovitvi te občinske zdravstvene skupnosti določi, o katerih zadevah odloča samostojno posamezni zbor.
Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo glasovala večina delegatov vsakega izmed zborov skupščine.
Kadar je sklep sprejet samo v enem izmed zborov, se prične usklajevalni postopek med zboroma. Statut skupnosti oziroma poslovnik skupščine ureja postopek odločanja in usklajevanja odločitev.
Če ta občinska zdravstvena skupnost ne odloči o vprašanju, od katerega je bistveno odvisno njeno delo, lahko skupščina dmžbenopolitične skupnosti pod pogoji in po postopku na podlagi zakona začasno uredi tako vprašanje s svojo odločitvijo.
17. a člen
Skupščina skupnosti na skupnem zasedanju ob enakopravnem odločanju občh zborov:
1.	sprejema statut in druge samoupravne splošne akte skupnosti,
2.	odloča o programu zdravstvenega varstva v občini,
3.	oblikuje finančni načrt in sprejema zaključni račun skupnosti ter obravnava letno poročilo,
4.	odloča o samoupravnih sporazumih glede programiranja zdravstvenega varstva in združevanja sredstev ter drugih razmerij.
5.	opredeljuje elemente za vrednotenje zdravstvenih storitev v svobodni menjavi dela,
6.	odloča o razmerjih s področja svobodne menjave dela v izvajanju zdravstvenega varstva,
7.	sprejema splošne in posamične akte glede razšiijene reprodukcije v okvirih skupnosti,
8.	voli organe občinske zdravstvene skupnosti in jih razrešuje ter imenuje in odpoklicuje oziroma razrešuje delegate občinske zdravstvene skupnosti v zvezi z združevanjem ali povezovanjem te skupnosti,
9.	odloča oziroma soodloča z drugimi skupnostmi, organi in organizacijami o stvareh, ki so skupnega pomena.
18.	člen
Zbor uporabnikov samostojno na podlagi in v okvirih splošnih aktov skupnosti ter skupnih odločitev skupščine skupnosti:
—	odloča o pravicah v izvajanju zdravstvenega zavarovanja,
—	odloča o upravljanju in uporabi združenih sredstev za uresničevanje pravic iz zdravstvenega zavarovanja,
—	razpravlja in odloča o predlogih in pripombah enot in organov ter opravlja še druge posle, ki so mu s statutom te občinske zdravstvene skupnosti dani v pristojnost.
19.	člen
Zbor izvajalcev samostojno na podlagi in v okvirih splošnih aktov skupnosti ter skupnih odločitev skupščine skupnosti:
—	odloča o organizaciji nudenega zdravstvenega varstva,
—	obravnava razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij oziroma zdravstvenih zmogljivosti,
—	razpravlja in odloča o predlogih in pripombah enot in organov skupnosti s področja nudenega zdravstvenega varstva,
—	obravnava probleme vzgoje in izobraževanja zdravstvenih delavcev,
—	opravlja druge posle, ki so mu s statutom skupnosti dane v pristojnost.
20.	člen
Odbor samoupravnega nadzora šteje 9 stalnih članov, ki se izvolijo iz že konstituirane delegacije:
—	v TOZD in drugih OZD - 3
—	v KS - 3
—	zbora izvajalcev — 3
Mandatna doba odbora samoupravnega nadzora je 4 leta.
Člani odbora samoupravnega nadzora ne smejo biti iz vrst skupščine.
21.	člen
Izvršni organ skupščine je izvršilni odbor, ki ga skupščina praviloma izvoli izmed delegatov obeh zborov.
Mandat članov izvršnega odbora traja 4 leta, nihče ne more biti izvoljen za člana izvršilnega odbora več kot dvakrat zaporedoma.
Izvršilni odbor ima predsednika in ... članov. Člani izvršilnega odbora sami izvolijo izmed sebe namestnika predsednika.
Izvršilni odbor opravlja zlasti tele naloge:
—	skrbi z odločitvami in ukrepi za pravočasno in pravilno izvajanje in izvrševanje sklepov skupščine skupnosti ter njenih zborov;
—	z odločitvami in ukrepi skrbi za pravilno uveljavljanje pravic iz zdravstvenega varstva in zavarovanja;
—	predlaga skupščini skupnosti program zdravstvenega varstva, finančni načrt in zaključni račun ter druge splošne in posamične akte skupnosti;
—	obravnava samoupravne sporazume o programiranju in financiranju zdravstvenega varstva ter druge samoupravne sporazume in jih predlaga skupščini v obravnavo in sprejem v okvirih njene pristojnosti;
—	daje pobude za sklicevanje skupščin in zborov z ozirom na njihovo pristojnost.
PRIPOMBA: Za izvršilni odbor se predvideva 6 do 10 članov poleg predsednika, kar naj se oblikuje v razpravi glede na specifičnosti za posamezno občino.
22.	člen
Skupščina skupnosti izvoli iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev odbor za reševanje ugovorov in pritožb iz zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Dolžnost v odboru traja praviloma toliko časa, kolikor traja članstvo delegata v delegaciji, za katero je bil izvoljen. Sestava in delo odbora se uredita s statutom skupnosti.
Za posamezna vprašanja s svojega področja lahko skupščina skupnosti izvoli stalne ali občasne komisije oziroma ustrezna strokovna delovna telesa. Stalne komisije so vselej sestavljene iz vrst delegatov uporabnikov in izvajalcev, medtem ko sodelovanje v občasni komisiji ali v strokovnem delovnem telesu ni vezano na funkcijo delegata in prav tako ne na obojestransko sestavo.
Skupščina po potrebi imenuje delegate v skupne komisije v okviru regionalne zdravstvene skupnosti, kakor ustreza širšim nalogam oziroma združevanju sredstev, zlasti s področja razširitve zmogljivosti v zdravstvu oziroma razširjene reprodukcije.
23.	člen
Skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti se samoupravno sporazumejo o ustanovitvi skupne strokovne službe.
Konkretne naloge te službe se določijo s statutom skupnosti.
ffl. MEDSEBOJNA RAZMERJA UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV
24.	člen
Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti se manifestira zlasti kot:
—	enakopravno odločanje pri oblikovanju in sprejemanju programa zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti, pri določanju politike razvoja in pospeševanja zdravstvenih dejavnosti ter usmerjanju in namenski porabi združenih sredstev za izvajanje programa zdravstvenega varstva,
—	skupno zbiranje potrebnih sredstev za razširjeno reprodukcijo v zdravstveni dejavnosti ter odločanje o združevanju in skupnih vlaganjih na območju občine, regije in republike.
—	samoupravno sporazumevanje pri reševanju še drugih vprašanj, ki so v skupnem interesu in pomembna za uresničevanje skupnih programskih nalog na območju občine, regije in republike.
zdravstvene skupnosti sporazumno združevali po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Sredstva za zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja bomo usklajevali uporabniki in izvajalci na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s programi zdravstvenega varstva in obsegom pravic do zdravstvenega varstva in iz zdravstvenega zavarovanja.
28.	člen
Združena sredstva bomo uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori ob upoštevanju načela vzajemnosti in solidarnosti z gledišča vse večjega izenačevanja v možnostih zdravstvenega varstva prebivalstva v občini, regiji in republiki uporabljali za:
—	pokrivanje stroškov zdravstvenega varstva po programu,
—	financiranje drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja,
—	razširjeno reprodukcijo zdravstvene dejavnosti,
—	strokovno izobraževanje in usposabljanje kadrov,
—	znanstveno raziskovalno delo,
—	kritje drugih obveznosti, ki jih prevzamemo oziroma so nasledek samoupravnega sporazumevanja in dmžbenega dogovarjanja.
29.	člen
V svobodni menjavi dela in njenem vrednotenju bomo uporabniki in izvajalci oblikovali vrednost zdravstvenih storitev po enotnih merilih in nomenklaturi zlasti z upoštevanjem naslednjih elementov:
—	opredelitve zdravstvene storitve po njenih sestavinah in specifičnostih,
—	kadrovskih normativov,
—	delovnih normativov,
—	časovnih normativov,
—	materialnih normativov in cen materiala,
—	amortizacije,
—	osennih dohodkov in skladov po samoupravnih sporazumih glede razporeditve dohodka in delitve osebnih dohodkov,
—	pogodbenih ter zakonsko in samoupravno dogovorjenih obveznosti.
O sredstvih za razširitev zdravstvene dejavnosti se uporabniki in izvajalci posebej dogovorimo skladno s programom zdravstvenega varstva.
25.	člen
Na podlagi izhodišč iz prejšnjega člena zagotavlja občinska zdravstvena skupnost neposredno in zdmžena z drugim’ občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v regionalni zdravstveni skupnosti ter povezana v zvezi zdravstvenih skupnosti SR Slovenije delavcem in drugim delovnim ljudem v mejah svojih pravic in dolžnosti ter v skladu z zakonom enakopraven položaj pri uveljavljanju zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, skladen razvoj teritorialne razporejenosti zdravstvenih organizacij, ugodne možnosti za organiziranje in uspešno funkcioniranje zdravstvene dejavnosti na svojem območju ter nadzorstvo glede zakonitosti in strokovnosti dela organizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti in zdravstvenih delavcev.
Skupnost zagotavlja uporabnikom zdravstvenega varstva samostojno odločanje o zbiranju in višini sredstev, potrebnih za uresničevanje programa zdravstvenega varstva oziroma za uveljavljanje zdravstvenega varstva in drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Izvajalcem zdravstvenega varstva pa zagotavlja enak družbenoekonomski položaj, kot ga imajo delavci v drugih organizacijah združenega dela.
30.	člen
Sredstva za zagotovitev zdravstvenega varstva in pravic iz zdravstvenega zavarovanja združujemo v okvirih te občinske zdravstvene skupnosti s prispevki iz osebnega dohodka zavarovancev, prispevki iz dohodka organizacij združenega dela, prispevki zavezancev s področja gospodarske ali negospodarske dejavnosti in kmetijstva, prispevki skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter skupnosti za zaposlovanje in družbenopolitičnih skupnosti, povračili po mednarodnih sporazumih, prispevki k stroškom zdravstvenega varstva s strani uporabnikov in z drugimi dohodki.
Občinska zdravstvena skupnost zagotavlja vselej najmanj tiste pravice, ki so določene z uveljavljenimi mednarodnimi sporazumi, zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
V.	JAVNOST DELA
26.	člen
Delavci in drugi delovni ljudje v tej občinski zdravstveni skupnosti uresničujemo načela svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci s samoupravnimi sporazumi. Natančnejše pogoje in način uresničevanja pa urejamo še s statutom in z drugimi splošnimi akti skupnosti.
IV. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
27.	člen
Sredstva za zdravstveno varstvo in druge pravice iz zdravstvenega zavarovanja bomo kot uporabniki v okvirih te občinske
31.	člen
Delo te občinske zdravstvene skupnosti in njenih organov je javno. Skupščina skupnosti in njeni izvršilni organi so dolžni obveščati ustanovitelje oziroma člane skupnosti, skupščino občine in družbenopolitične dejavnike na območju občine o uresničevanju programa zdravstvenega varstva in o uporabi združenih sredstev.
Poti in oblike obveščanja so: zbori delovnih ljudi in občanov, posebna poročila, objave v občinskih glasilih in druga sredstva javnega obveščanja.
Splošni samoupravni akti skupnosti se objavljajo v občinskem glasilu. Če pa se tičejo tudi drugih zdravstvenih skupnosti, je potrebna objava v Uradnem listu SR Slovenije.
IS
r
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
32.	člen
Statut te občinske zdravstvene skupnosti in drugi splošni akti, ki so bistvenega pomena za njeno poslovanje, morajo biti sprejeti v šestih mesecih po uveljavitvi tega samoupravnega sporazuma.
Do sprejema statuta in drugih splošnih aktov se začasno uporabljajo statutarne določbe in splošni akti začasne skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana v skladu z določbami tega samoupravnega sporazuma ter s statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi, ki so potrebni za izvedbo ustanovitve in konstituiranje te občinske zdravstvene skupnosti.
33.	člen
Ta samoupravni sporazum velja z dnem, ko ga podpišejo najmanj tri četrtine pooblaščenih predstavnikov ustanoviteljev skupnosti, in začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina.
Sklenitev samoupravnega sporazuma, objavi iniciativni odbor za območje občine, za katerega je ta občinska zdravstvena skupnost ustanovljena.
k
PREDLOG
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 USTANOVITVI KULTURNE SKUPNOSTI
Inciativni odbor za formiranje samoupravne temeljne kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje je pripravil projekt samoupravnega sporazuma, po katerem se ustanovi kulturna skupnost občine Moste-Polje kot samoupravna interesna skupnost posebnega družbenega pomena za uresničevanje perspektiv in ciljev socialistične kulture, za uveljavljanje kulture kot vsebine človeka, za uresničevanje svobodne menjave dela, za uveljavljanje socialističnega humanizma in uresničevanje drugih skupnih interesov delovnih ljudi.
V Ljubljani bo ustanovljenih pet temeljnih kulturnih skupnosti, le-te pa bodo prek svojih 12-članskih delegacij formirale skupščino kulturne skupnosti Ljubljana. V naši občini bomo ustanovili temeljno kulturno skupnost, ki bo imela dvodomno skupščino. V zboru delegatov uporabnikov bodo delegati temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti, v zboru izvajalcev pa bodo delegati poklicnih kulturnih zavodov, društev, ZKPO in svobodnih umetnikov.
Pred novo temeljno kulturno skupnost so postavljene velike in odgovorne naloge, saj mora poleg uvedbe novega sistema v kulturi pokazati tudi precejšnjo mero kreativnosti in eksplicitnega reševanja problemov. Osnovna tendenca mora biti čimširša krogu občanov, nuditi kulturne dobrine ter čimveč občanov tudi aktivno vključiti v kulturno življenje.
Med drugim mora kulturna skupnost opravljati predvsem tele naloge:
—	načrtovati razvoj kulture po načelih socialističnega samoupravljanja in humanizma v sklopu enotne politike za ves slovenski kulturni prostor in temu prilagoditi svoje programe;
—	skrbeti za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi;
—	načrtno in organizirano skrbeti za kulturno estetsko vzgojo na šolah;
—	prevzeti organizacijo postopka pri dogovarjanju o programih in financiranju kulturnih dejavnosti;
—	zagotoviti mora sredstva za izvajanje programov in za investicije;
—	zagotoviti mora družbeni in strokovni nadzor nad izpolnjevanjem programov;
—	uveljaviti mora načelo, da so rezultati dela nosilcev programov osnova njihovega družbenega in ekonomskega položaja;
—	ustanavljati mora nova žarišča kulturnega ustvarjanja in kulturnega življenja v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih;
—	skrbeti mora za štipendiranje in usposabljanje delavcev za področje kulture.
Poleg navedenega mora kulturna skupnost posvetiti vso pozornost perspektivnemu načrtovanju za gradnjo novih kulturnih objektov v občini in ga skušati po možnosti čimprej realizirati. Nujno je potrebno nov kulturni center s kino dvorano, ki bi občasno lahko služila za kvalitetne kulturne prireditve ter za večje prireditve in proslave. V isti stavbi bi morala dobiti prostore tudi knjižnica, ki sedaj deluje v domala nemogočih pogojih, ter kulturne organizacije. Nič manj ni važno vzdrževanje kulturnih objektov, pa tudi investicij, tako da bi začeli z načrtno in organizirano sanacijsko politiko.
Temeljna kulturna skupnost bo svojo politiko in programe izvajala prek ZKPO občine Moste-Polje, ki prerašča v družbeno organizacijo in bo skušala svoje dejavnosti prenesti v vse krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela. S tem v zvezi bo tudi v bodoče poleg rednih dejavnosti izvajala tako imenovano kulturno akcijo, vendar še načrtneje, tako da bodo v vseh krajih naše občine, kjer je možno organizirati kulturne prireditve, po nekaj le-teh v sezoni tudi realiziranih. V ta namen bodo poleg domačih amaterskih društev nastopale druge kvalitetne dramatske skupine, pevski zbori, lutkovno gledališče Jože Pengov, operna skupina z Don Pasqualom, razni profesionalni umetniki in drugi.
Omeniti moramo, da deluje v občini vrsta kvalitetnih amaterskih skupin (8 dramskih, vevški pihalni orkester, dva pevska zbora, amaterska in akademska likovna skupina, dva harmonikarska orkestra), v katerih naši delovni ljudje delujejo in v katere se še vedno lahko vključijo ter tako zadostijo afiniteti po kulturnem delovanju in izražanju.
Na pravkar omenjena društva moramo biti tudi v bodoče pozorni in jim omogočiti ugodne pogoje za normalno in kontinuirano delovanje. Stremeti moramo za tem, da bo čim več naših občanov aktivno sodelovalo v kulturnih društvih, saj kultura človeka notranje bogati in plemeniti, kar v končni konsekvenci prispeva k splošnemu humanizmu in boljšim odnosom med ljudmi. Po drugi strani bi bilo želeti, da bi čimveč občanov obiskovalo prireditve naših osrednjih reprezentančnih kulturnih hiš, tako dramo, opero, mestno gledališče, mladinsko gledališče, lutkovno gledališče, filharmonijo, galerije, muzeje itd. V ta namen bi bilo morda prav pripraviti organizirane obiske nekaterih prireditev.
Temeljna kulturna skupnost občine Moste-Polje bo težila, da bodo v vseh temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ustanovili odbore za kulturo, prek katerih bodo delavci in občani lahko tudi sami kreativno sodelovali pri realizaciji kulturnih programov.
Ne nazadnje je tu še problem kulturne estetske vzgoje na šolah. Tudi na tem področju bo potrebno delovati načrtneje in bolj organizirano, tako da bodo šolska kulturna društva polno zaživela, kjer bo mladina dobivala še več možnosti za vključevanje v različne, po afiniteti izbrane umetniške zvrsti. Tako bomo že mladega človeka navdušili in zainteresirali za lepoto umetnosti, kar bo vsekakor pozitivno vplivalo pri formaciji njegove notranje, duhovne podobe.
Temeljna kulturna skupnost bo morala pri kreiranju kulturne politike vsekakor upoštevati tudi socialistično-marksistična idejno-estetska merila in kritiko naše samoupravne družbe.
Inciativni odbor za ustanovitev temeljne kulturne skupnosti občine Moste-Polje posreduje načrt samoupravnega sporazuma, katerega bodo delovni ljudje v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih preučili ter po potrebi vanj vnesli svoje pripombe in popravke, nakar bomo dokončno redigiranega predložili v sprejem skupščini temeljne kulturne skupnosti.
Predlog
28/101974
Izhajajoč iz svojih potreb in interesov ter zavedajoč se svojih v ustavi SRS zagotovljenih pravic, so delovni ljudje v združenem delu, v krajevnih skupnostih in delavci v kulturi sklenili, da v občini Ljubljana.. . ustanove kulturno skupnost. Hotenje, da bi kulturna dejavnost uveljavila svoj posebni družbeni pomen in da bi delovni ljudje in občani dejavno in ustvarjalno zadovolje-
vali svoje kulturne potrebe in razvijali ustvarjalne sposobnosti ter s tem ciljem odločali v svobodni menjavi dela v kulturnih dejavnostih, njihovi rasti in skladnem kulturnem razvoju je osnovno vodilo iz tega
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti v občini Ljubljana
I.
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne interesne kulturne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupnost) v občini Ljubljana ... določa:
-	delovno področje skupnosti,
-	organizacijo skupnosti,
-	sestav skupnosti,
-	način odločanja v skupnosti,
-	pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih organov upravljanja skupnosti,
-	pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov,
-	način nadzora ustanoviteljev skupnosti nad delom organov upravljanja in delom strokovne službe skupnosti,
-	volilna telesa v organe skupnosti,
-	razmerje med kulturno skupnostjo občine in skupščine občine,
-	razmerje med kulturno skupnostjo občine in ljubljansko (mestno) kulturno skupnostjo,
-	razmerje med kulturno skupnostjo občine in kulturno skupnostjo SRS,
-	sredstva kulturne skupnosti,
-	sodelovanje z drugimi kulturnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
2.	člen
Kulturna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pravna oseba s sedežem v občini Ljubljana Moste-Polje.
II.
DELOVNO PODROČ JE KULTURNE SKUPNOSTI
3.	člen
Samoupravna interesna kulturna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje se ustanovi kot samoupravna interesna skupnost posebnega družbenega pomena za uresničevanje pomenov in ciljev socialistične kulture, za uveljavljanje kulture kot vsebine življenja človeka, za uresničevanje svobodne menjave dela, za uveljavljanje socialističnega humanizma in uresničevanja drugih skupnih interesov delovnih ljudi na območju občine Ljubljana Moste-Polje. Zato samoupravna interesna kulturna skupnost (v nadaljnjem besedju: kulturna skupnost) opravlja predvsem tele naloge:
1.	načrtuje razvoj kulture po načelih socialističnega samo-
upravljanja in humanizma v okviru enotnega slovenskega kulturnega prostora;	<
2.	skrbi za zadovoljevanje kulturnih potreb delovnih ljudi;
3.	spodbuja kulturno vzgojo v sodelovanju z družbenopolitičnimi vzgojnimi in znanstvenimi dejavniki;
4.	organizira postopek dogovarjanja o programu in financiranju kulturnih dejavnosti;
5.	skrbi za zagotavljanje sredstev za izvajanje programov temeljne dejavnosti, investicij in investicijsko vzdrževalnih del, upravlja ta sredstva in določa pogoje za njihovo uporabo;
6.	opravlja družbeni in strokovni nadzor nad izpolnjevanjem svojega programa ter v primeru neopravljenega ali slabo opravljenega dela izvaja sankcije;
7.	uveljavlja načelo, da so rezultati dela nosilcev programa osnova za njihov družbeni in ekonomski položaj;
8.	spodbuja ustanavljanje žarišč kulturnega ustvarjanja in kulturnega življenja ter komisij za kulturo v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih;
9.	skrbi za štipendiranje in uposabljanje kadrov na področju kulture;
10.	ustanavlja in ukinja kulturne institucije (v sodelovanju z občinsko skupščino);
------------------------------------------------------
11.	spodbuja kulturno ustvarjalnost in daje priznanja za kvalitetno umetniške in kulturnoznanstvene dosežke;
12.	skrbi za varstvo kulturne dediščine;
13.	načrtuje izvajanje razširjene reprodukcije na področju kulturnih dejavnosti;
14.	podpira znanstveno delo na območju občine Ljubljana Moste-Polje, kije povezano s kulturnim delom;
15.	začenja in organizira postopek dogovarjanja z drugimi kulturnimi in ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi (o svojem programu) in enakopravno sodeluje pri tem dogovarjanju. ter pri ustanavljanju možnih skupin (koordinacijskih organov);
16.	skrbi za ustrezno obveščanje;
17.	sklepa družbene dogovore in samoupravne sporazume;
18/ sodeluje z drugimi kulturnimi skupnostmi pri načrtovanju razvoja kulture in skupnih kulturnih akcij na širšem ljubljanskem območju in Sloveniji;
19.	razvija stike s Slovenci zunaj Slovenije in Jugoslavije;
20.	razvija stike s kulturnimi skupnostmi pobratenih občin;
21.	razvija povezovanje slovenske kulture s kulturami narodov in narodnosti Jugoslavije in drugih narodov ter skrbi za uveljavljanje slovenske kulture v svetu (lahko tudi samostojna točka); skrbi za razširjanje in seznanjanje s kulturnimi dosežki drugih bratskih narodov in narodnosti Jugoslavije;
22.	skrbi za pospeševanje kulturne dejavnosti italijanske in madžarske narodnostne skupnosti (velja za občino Ljubljana Center):
4.	člen
Temeljno izhodišče kulturne politike skupnosti občine Ljubljana ... so spoznani interesi in potrebe delovnega človeka v združenem delu kot subjekta kulturne politike, ustvarjalca in soustvarjalca kulture.
5.	člen
^ Kulturna skupnost opravlja svoje naloge na podlagi večletnih in letnih programov kulturne dejavnosti, usklajenih s plani gospodarskega in družbenega razvoja občine in republike. Razvojni program kulturne skupnosti zagotavlja širši družbeni interes ter dolgoročnost in stabilnost v zagotavljanju osebnih in skupnih kulturnih potreb, ki jih ugotavljajo in usklajujejo neposredno in organizirano delavci s področja kulturnih dejavnosti in delavci z drugih področij združenega dela ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij.
Tako sestavljeni in sprejeti dolgoročni programi kulturne skupnosti predstavljajo sestavni del tega samoupravnega sporazuma.
6.	člen
Za kulturno dejavnost štejejo vse oblike ustvarjanja in posredovanja kulturnih vrednot ter varstva kulturne dediščine.
To so dejavnosti, ki jih poklicno ali ljubiteljsko opravljajo posamezni ustvarjalci, poustvarjalci, organizacije združenega dela, kulturne organizacije, zveze združenja in druge delovne skupine na področju kulturnih dejavnosti; književnost, knjižničarstvo in založništvo; glasbena in plesno-baletna dejavnost,
likovna in galerijska dejavnost, oblikovanje, urbanizem in arhitektura,
filmska dejavnost in kinematografija ter kinofikacija,
gledališke dejavnosti,
muzejske dejavnosti,
varstvo arhivskega gradiva,
spomeniško varstvo,
radio in televizija.
7.	člen
Dejavnosti, ki jih poklicno ali ljubiteljsko opravljajo posamezne organizacije združenega dela, združenja in društva na področju kulturnih dejavnosti, povezuje v občini Ljubljana Moste-Polje občinska zveza kulturnoprosvetnih organizacij, družbene organizacije na področju kulture.
8.	člen
Kulturna skupnost občine uresničuje svoje naloge z letnimi načrti in razvojnimi programi vzajemno in solidarno ter zavodi z ostalimi kulturnimi skupnostmi ljubljanskih občin, da bi tako zagotovila enoten kulturni razvoj mesta Ljubljane.
y
17
V Jelovškov! galeriji so letos razstavljali številni likovni umetniki med njimi tudi ljubljanski samorastniki.
9.	člen
Kulturna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje združuje sredstva za skupni program kulturnih dejavnosti v Ljubljani v okviru ljubljanske samoupravne kulturne interesne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: kulturna skupnost Ljubljana).
10.	člen
Zadeve skupnega pomena za katere bo kulturna skupnost Ljubljana Moste-Polje združevala sredstva v okviru ljubljanske kulturne skupnosti:
Gledališka dejavnost v naslednjih kulturnih zavodih in društvih: Drama in Opera SNG, Mestno gledališče ljubljansko, Mladinsko gledališče, Lutkovno gledališče Ljubljana in Lutkovno gledališče Jože Pengov ter Šentjakobsko gledališče in v naslednjih kulturnoumetniških skupinah oziroma društvih: Eksperimentalno gledališče Glej in Gledališče Pekarna.
Glasbena in plesna dejavnost v kulturnem zavodu Slovenska filharmonija in naslednjih kulturno umetniških skupinah in društvih: Koncertni atelje DSS, Slovensko jazzovsko društvo, Slovenski oktet, APZ Tone Tomšič, UPZ Emil Adamič. PPZ, oktet Gallus, Koroški oktet, AFS in Rožanc, Studio svobodnega plesa, Godba milice in Orkester doma JNA.
Likovna in muzealska dejavnost v naslednjih kulturnih zavodih : Moderna galerija, Narodna galerija, Nfestna galerija, Narodni muzej, Mizej ljudske revolucije Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Prirodoslovni muzej, Tehniški muzej, Mestni muzej, Arhitekturni muzej in Slovenski gledališki muzej, naslednje stalne in kulturne akcije s tega področja: Mednarodni grafični bienale, Bienale industrijskega oblikovanja, Filmski muzej in akcije Društva likovnih samorastnikov, Društva slovenskih likovnih umetnikov, Društva likovnih oblikovalcev Slovenije, DSM ter revije Sinteza.
Knjižničarska dejavnost v naslednjih kulturnih zavodih: Slovanska knjižnica, Delavska knjižnica z bibliobusom, Mestna ljudska knjižnica, Knjižnica Jožeta Mazovca, Ljudska knjižnica Bežigrad, Ljudska knjižnica Šiška, Knjižnica Prežihovega Vo-ranca, Pionirska knjižnica.
Filmska dejavnost v Kinoteki kot stalni kulturni akciji in kulturne akcije Vibe filma, Kinematografskega podjetja Ljubljana in Društvo filmskih delavcev.
Na področju kulturno vzgojne in kulturno posredovalne dejavnosti: PP Festival, Slovenijakoncert, ZKPO mesta in njena kulturna akcija, stalni akciji Glasbene mladine Slovenije — Osnovna skupnost Ljubljana in vaša matineja.
Investicije v naštete kulturne dejavnost v skladu s srednjeročnim in dolgoročnim programom razvoja kulturnih dejavnost v Ljubljani in investicijsko vzdrževanje kulturnih zavodov v Ljubljani.
Delovne štipendije za umetniško ustvaijanje in poustvarjanje.
Informiranje delovnih ljudi in občanov Ljubljane o programih kulturnih dejavnosti v Ljubljani.
Kulturno sodelovanje Ljubljane s pobratenimi mesti.
Organizacija skupnih strokovnih služb.
Zavodi, stalne akcije in akcije skupnega pomena, ki se bodo ustanovili ali organizirali v bodoče, se vnesejo v določila o skupnih nalogah s soglasjem vseh kulturnih skupnosti ljubljanskih občin.
11.	člen
Temeljna merila, po katerih mora v kulturni skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in LKS potekati vrednotenje kultur-no-umetniškega delovanja v kulturnih zavodih in kulturnoumetniških skupinah in društvih, so:
—	idejna usmerjenost kulturno-umetniškega programa na podlagi načel in ciljev socialističnega humanizma in ocena njegovega uresničevanja v skladu s kriteriji marksistične estetike;
—	prizadevanje, da je konkretni kultumo-umetniški program oblikovan tako, da se bo vključeval in uveljavil v sodobnih družbenih procesih in da s kulturno umetniškimi sredstvi izrazi in sooblikuje družbene razmere in procese v okviru socialistične samoupravne preobrazbe;
—	upoštevanje kulturno vzgojnega pomena kulturno umetniškega delovanja in ovrednotenje neposrednih prizadevanj za idejnost kulturne vzgoje mladine in delavcev ter prizadevanje za idejno-kulturne vzgoje v svojem delovanju;
—	umetniška kvaliteta izvedenega programa (ocena na podlagi splošnih estetskih kriterijev, na podlagi sinteze strokovne kritike, na podlagi obiska in po možnosti mnenja publike, na podlagi družbenih in strokovnih priznanj, nagrad itd.);
—	podpora težnjam po eksperimentiranju, po iskanju novih, izvirnih in kvalitetnih izraznih prijemov, zlasti izhajajočih iz našega družbenega življenja;
—	usmerjenost k spodbujanju slovenske ustvarjalnost in odprtost do ustvarjalnosti narodov in narodnosti v Jugoslaviji; v tem okviru posebna podpora uprizarjanja slovenskih izvirnih del in oblikam izmenjalnega sodelovanja;
—	splošna programska usmerjenost kulturnega zavoda oziroma skupine, ki je razvidna iz kratkoročnega in dolgoročnega programa razvoja in torej ciljev, ki jih želi doseči v perspektivi;
—	prizadevanja nosilcev programov, da svojo kulturno dejavnost prek najrazličnejših oblik čimbolj približajo delovnemu človeku, posebna pozornost kultumo-umetniškim programom, katerih cilj je vključitev čimvečjega števila delavcev iz drugih republik, ki delajo v Ljubljani.
III.
ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
12.	člen
Stalni organi skupnosti so: skupščina, izvršilni odbor, odbor samoupravnega nadzora ter odbori za kulturne dejavnosti in komisije.
Skupnost lahko ustanovi občasne organe za izvajanje posameznih nalog.
13.	člen
Skupščina je najvišji organ upravljanja skupnosti.
Skupščino sestavljajo delegati delegacij, ki jih delavci v TOZD in drugih samoupravnih 'organizacijah in skupnostih kot člani kulturne skupnosti volijo in odpokličejo.
Delegati v skupščini so članom kulturne skupnosti, ki so jih izvolili, odgovorni za svoje delo.
14.	člen
Skupščino samoupravne interesne kulturne skupnosti sestavljata dva zbora:
I.	Zbor delegatov delovnih ljudi in občanov krajevnih skupnosti (delavcev temeljnih in drugih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti), delavcev in drugih delovnih ljudi, ki delajo s sredstvi v lastnini občanov (zbor uporabnikov) ima 42 delegatskih mest, v katerega delegirajo delegate:
—	delavci v TOZD in drugih OZD - 21
—	delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljajo kmetijsko dejavnost (kmetje) - 1
—	delovni ljudje, ki z osebnimi sredstvi za delo opravljajo obrtno in podobno dejavnost (obrtniki in pri njih zaposleni delavci) - 1
—	delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih — 19
II.	Zbor delegatov delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in skupnosti ter društev in drugih samoupravnih organizacij, ki opravljajo kulturne dejavnost ter delovnih ljudi, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kulturne
dejavnosti (zbor izvajalcev) ima 15 delegatskih mest, v katerega delegirajo delegate:
-	Ljudska knjižnica Jožeta Mazovca - 3
-	Kino podjetje Triglav - 1
-	Skupščina SIS za vzgojo in izobraževanje - 1
-	Skupščina SIS za otroško varstvo - 1
-	društva:
a)	pihalni orkester Vevče - 1
b)	dramske skupine:
1.	Svoboda Zadvor - 1
2.	Svoboda Zalog - 1
3.	Kulturno umetniška društva:
-	KUD Dolsko - 1
-	KUD Anton Nfehle iz Senožeti - 1
-	KUD Prežganje — 1
-	KUD F. Prešeren Javor - 1
-	KUD Slape - 1
-	Atelje Kodeli - 1
15.	člen
Izvršni odbor praviloma izvoli skupščina izmed delegatov obeh zborov.
16.	člen
Odbore za kulturne dejavnosti sestavljajo poleg delegatov v skupščini tudi delovni ljudje, ki so zainteresirani za razvoj in bogatenje določenega umetniškega področja.
17.	člen
—	samoupravno sporazumevanje s TOZD in krajevnimi skupnostmi o združevanju sredstev za uresničevanje nalog skupnosti;
—	sprejemanje statuta, poslovnika o delu organov skupnosti in drugih splošnih aktov;
—	sprejemanje večletnih in letnih programov, finančnega načrta in zaključnega računa skupnosti;
—	odločanje načel in meril za notranjo delitev sredstev skupnosti in odločanje o razdelitvi sredstev skupnosti;
—	sklepanje samoupravnih sporazumov o uresničevanju in financiranju programa skupnosti;
—	soodločanje z občinsko skupščino o ustanavljanju in ukinitvi kulturnih institucij in dejavnosti;
—	"odločanje o kadrovski in investicijski politiki;
—	obravnavanje in sprejemanje poročil o delu organov skupnosti; •
—	odločanje o združevanju sredstev skupnosti s sredstvi drugih skupnosti in organizacij za financiranje nalog, ki so skupnega pomena;
—	odločanje o najemanju in dajanju posojil ter določanju pogojev za to;
—	izvolitev predsednika in podpredsednikov skupščine ter predsednika in članov izvršilnega odbora ter predsednikov in članov odbora za kulturne dejavnosti;
—	izvolitev delegacije v skupščino ljubljanske kulturne skupnosti;
—	obravnava delo svojih delegacij v ljubljanskih kulturnih skupnosti in kulturni skupnosti Slovenije;
—	izvajanje vseh drugih nalog, določenih z zakoni in s statutom skupnosti.
Odbor samoupravnega nadzora sestavljajo predstavniki članov kulturne skupnosti. Odbor samoupravnega nadzora šteje 7 članov.
Člane izvolijo: že konstituirane delegacije:
3 v temeljnih organizacijah združenega dela in skupnosti, ki opravljajo kulturno dejavnost;
3 iz temeljnih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in delovni ljudje svobodnih poklicev, kmetov, obrtnikov in njim podobnih dejavnosti;
1 skupščina občine Ljubljana . . . izmed delegatov v zbora združenega dela.
Ta član hkrati opravlja funkcijo predsednika zbora.
Delegati odbora samoupravne skupnosti ne smejo biti člani skupščine. Mandatna doba je 4 leta.
Id. člen
Strokovne naloge za potrebe kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-P olje se opravljajo v skupni strokovni službi pri ljubljanski kulturni skupnosti, s strokovnimi službami koordinacijskih odborov samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje in po potrebi v lastni strokovni službi.
19.	člen
Skupščina kulturne skupnosti kot najvišji organ upravljanja skupnosti razpravlja in odloča na skupnem zasedanju obeh zborov. Oba zbora skupnosti sta enakopravna. Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanje glasovala večina delegatov vsakega izmed zborov v enakem besedilu. Če sklep ni sprejet v obeh zborih v enakem besedilu, se prične usklajevalni postopek med zboroma, ki je predviden v statutu in poslovniku.
20.	člen
Delo organov skupnosti je javno.
Pred odločanjem o dolgoročnih in kratkoročnih programih razvoja kulturne dejavnosti, statutu, finančnem načrtu in drugih pomembnih dokumentih skupnosti je skupščina skupnosti dolžna dati le te v razprave ustanoviteljem skupnosti.
Po odločitvi mora skupščina obvestiti ustanovitelje skupnosti" o svojih odločitvah.
V.
POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI SKUPŠČINE IN DRUGIH ORGANOV UPRAVLJANJA SKUPNOSTI
21.	člen
V pristojnost skupščine sodi:
— dogovarjanje z občinsko skupščino, drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in TOZD o programiranju nalog in oblikovanju sredstev za skupno in splošno porabo;
22.	člen
Izvršilni odbor je izvršilni organ skupščine skupnosti in je odgovoren za izvajanje njenih sklepov.
Izvršilni odbor opravlja zlasti tele naloge:
— oblikuje predloge statuta, družbenih dogovorov in drugih splošnih aktov, programa dela, finančnega načrta in zaključnega računa ter poročila o delu organov in služb skupnosti in jih predlaga skupščini v razpravo in odločanje;
Letošnje srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov iz občine Moste-Polje je bflo v Festivalni dvorani. Nastopilo je kar 750 mladih pevcev.
—	spremlja in nadzoruje izvrševanje programa skupnosti in finančnega načrta;
—	razpolaga s sredstvi skupnosti v mejah finančnega načrta;
—	sklepa pogodbe z uporabniki sredstev skupnosti v skladu z merili in programsko usmeritvijo skupščine;
—	navezuje in vzdržuje stike z drugimi organi in organizacijami ter drugimi kulturnimi skupnostmi;
—	ustanavlja komisije in občasne organe skupnosti ter imenuje njihovo sestavo;
—	imenuje tajnika skupnosti;
—	usklaja delo odborov, komisij in občasnih organov skupnosti in obravnava njihova poročila;
—	nadzoruje in usmerja delo strokovnih služb, ki opravljajo naloge za kulturno skupnost občine Ljubljana;
—	predlaga skupščini skupnosti najemanje posojil iz drugih virov in dajanje posojil iz sredstev skupnosti;
—	imenuje člane ali del članov uredniških odborov publikacij in glasil, katerih založnik in izdajatelj je skupnost sama ali skupaj z drugimi skupnostmi oziroma organizacijami;
—	opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina.
Mandat članov izvršilnega odbora traja 4 leta.
23.	člen
Odbor samoupravnega nadzora je organ nadzora skupnosti.
Odbor samoupravnega poslovanja organov skupnosti;
—	preverja skladnost porabe sredstev skupnosti z merili in programom skupnosti;
—	sodeluje z organi notranjega nadzora kulturnih institucij in ZKPO;
—	uporablja podatke strokovnih služb skupnosti in SDK;
—	daje skupščini v obravnavo ugotovitve in dokumentacijo;
—	sodeluje z družbenim pravobranilstvom samoupravljanja in javnim tožilstvom.
VI.
PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI DELEGATOV
24.	člen
Delegati v skupščini:
-	sodelujejo pri odločanju na podlagi interesov in smernic temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki so jih izvolile, upoštevajoč pri tem interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese in potrebe;
-	redno poročajo delovnim ljudem in občanom v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih o delovanju skupnosti, stališčih in sklepih njenih organov ter o svojem delu;
imajo pravico dajati predloge samoupravnih aktov in sprožati vprašanja z delovnega področja skupnosti, predlagati skupščini, naj obravnava vprašanja, ki se nanašajo na delo izvršilnega odbora, odborov, strokovnih centrov in komisij ter na delo strokovne službe;
-	imajo pravico zahtevati od organov skupnosti in njene strokovne službe ter od temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, v katerih so bili delegirani, podatke, ki so jim potrebni za njihovo delo v skupnosti;
Gledališka ljubiteljska dejavnost je v občini Moste-Polje kljub porabniški miselnosti, ki nas ogroža zelo razvejana. KUD France Prešeren iz Javora je z uspehom uprizorilo Borove Raztrgance.
- so dolžni spremljati aktualne probleme kulturnih dejavnosti in sodelovati pri delu organov, v katere so izvoljeni.
Mandat delegatov v organih skupnosti traja 4 leta.
25.	člen
Delegacija v skupščini ljubljanske kulturne skupnosti je za svoje delo odgovorna skupščini kulturne skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje.
VII.
VOLILNA TELESA V ORGANE SKUPNOSTI
26.	člen
Delegiranje delegatov v skupščino kulturne skupnosti se opravi z določili zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine določenih samoupravnih interesnih skupnosti.
Podrobnejša določila o delegiranju vsebuje statut skupnosti.
VIII.
NAČIN NADZORA USTANOVITELJEV SKUPNOSTI NAD DELOM ORGANOV UPRAVLJANJA IN DELOM STROKOVNE SLUŽBE SKUPNOSTI
27.	člen .
Delegati v skupščini kulturne skupnosti, člani izvršilnega odbora in delavci strokovnih služb kulturne skupnosti so osebno odgovorni za vestno opravljanje samoupravljavskih funkcij v kulturni skupnosti.
Skupščina kulturne skupnosti opravlja družbeno nadzorostvo glede izvajanja kulturne politike, zakonov, predpisov in drugih aktov, glede razpolaganja z združenimi ssredstvi in delitvijo teh, kakor tudi glede uresničevanja pravic in dolžnosti podpisnikov tega samoupravnega sporazuma. Pri opravljanju te naloge sodeluje z organi samoupravljanja in organi delavske kontrole v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, pri tem si posebej prizadeva uveljavljati pri svojem delu in medsebojnih odnosih socialistične moralne norme.
28.	člen
Družbeni nadzor opravljata skupščina kulturne skupnosti in odbor samoupravne kontrole.
IX.
RAZMERJE MED KULTURNO SKUPNOSTJO OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IN SKUPŠČINO OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
29.	člen
V skladu z določilom . . . člena statuta občine Ljubljana Muste-Polje, skupščina kulturne skupnosti odloča enakopravno, s pristojnimi zbori občinske skupščine o vprašanjih s teh področij, ki so v pristojnosti teh zborov.
Pristojni zbori občinske skupščine samostojno sprejemajo odločitve, s katerimi se začasno uredijo vprašanja, od katerih je bistveno odvisno delo samoupravne interesne skupnosti, če samoupravna interesna skupnost o takih vprašanjih ne odloči, ter samostojno sprejemajo z zakonom določene začasne, ukrepe nasproti samoupravnim interesnim skupnostih v primerih in pod pogoji, ki veljajo za sprejemanje takih ukrepov nasproti organizacijam združenega dela.
X.
RAZMERJE MED KULTURNO SKUPNOSTJO OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE IN LJUBLJANSKO KULTURNO SKUPNOSTJO
30.	člen
Kulturna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je skupaj z ostalimi štirimi kulturnimi skupnostmi ljubljanskih občin soustanovitelj ljubljanske kulturne skupnosti.
Ustanoviteljske pravice, dolžnosti in odgovornosti določa samoupravni sporazum o ustanovitvi ljubljanske kulturne skupnosti.
Prizadevanja temeljne samoupravne kulturne skupnosti morajo biti naravnane tudi na vključevanje čimširšega kroga občanov v kulturno življenje. Ena od oblik tega vključevanja je tudi gledališka ljubiteljska dejavnost. Posnetek je iz uprizoritve Goldonijeve komedije Lažnivec v izvedbi ljubiteljske skupine iz Za-dvora.
XI.
RAZMERJE MED KULTURNO SKUPNOSTJO OBČINE RAZMERJE MED KULTURNO SKUPNOSTJO SRS
31.	člen
Kulturna skupnost občine Ljubljana je soustanovitelj kulturne skupnosti SRS.
Ustanoviteljske pravice, dolžnosti in odgovornosti določa samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti SRS.
32.	člen
Naloge in obveznosti delegatov kulturne skupnosti v organih kulturne skupnosti SRS, kakor tudi naloge organov kulturne skupnosti v razmerju do kulturne skupnosti SRS so opredeljene s statutom skupnosti in poslovnikom skupščine skupnosti.
XIII.
SODELOVANJE Z DRUGIMI KULTURNIMI SKUPNOSTMI IN DRUGIMI SAMOUPRAVNIMI INTERESNIMI SKUPNOSTMI
36.	člen
Kulturna skupnost.občine Ljubljana ... je soustanovitelj sveta kulturnih skupnosti ljubljanske regije.
Naloge in pristojnosti sveta opredeljujejo samoupravni sporazumi o ustanovitvi sveta.
Sporazum velja, ko ga podpišejo vse samoupravne kulturne skupnosti, ki so pristopile k sporazumu.
37.	člen
Kulturna skupnost občine Ljubljana . .. sodeluje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi občine Ljubljana ... na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva, pokojninskega zavarovanja, telesne kulture, otroškega varstva. V ta namen je lahko soustanovitelj posebnega občinskega koordinacijskega organa in njegovih služb.
XIV.
PREHODNE DOLOČBE
38.	člen
Kulturna skupnost občine Ljubljana ... se mora konstituirati v skladu z ustavo SRS in ustavnim zakonom za izvedbo ustave SRS (Ur. 1. SRS, št.) najkasneje do 31. 12. 1974.
39.	člen
Do konstituiranja kulturne skupnosti občine Ljubljana ... opravlja vse zadeve z njenega področja dosedanja kulturna skupnost Ljubljane.
		
Harmonikarski orkester glasbene šole Moste pod umetniškim vodstvom Srečka Piškurja se je lepo uveljavil s samostojnimi koncerti na številnih prireditvah in tekmovanjih
_________________________________________________y
XII.
SREDSTVA KULTURNE SKUPNOSTI
33.	člen
Za uresničevanje nalog s svojega področja združuje skupnost sredstva:
—	iz prispevkov od bruto OD zbranih na podlagi družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov, sklenjenih med delavci v temeljnih organizacijah združenega dela, občani v krajevnih skupnostih, občani, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in kulturno skupnostjo po doseženi uskladitvi v skupščini občine oziroma v vseh občinah na območju občin Ljubljane;
—	iz drugih virov s pogodbami, samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori, z zakonom ali odlokom družbenopolitične skupnosti;
—	iz sredstev, ki jih občani prostovoljno dajejo skupnosti;
—	iz sredstev samoprispevka;
—	iz solidarnostno združenih sredstev kulturnih skupnosti;
—	iz sredstev K> SRS, zbranih za skupno dogovorjene kulturne programe.
34.	člen
Sredstva za uresničevanje programa kulturne skupnosti SRS združuje kulturna skupnost občine Ljubljana po merilih, ki jih sprejme skupščina KS SRS.
35.	člen
Kulturna skupnost lahko namenja sredstva za izvedbo programa uporabnikom samo na podlagi pogodb, ki jih potrdi izvršilni odbor. Pogodbe določajo program, sredstva, rok za izvedbo, arbitražo in sankcije.
40.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti občine Ljubljana ... zavezuje udeležence, ki so ga sklenili in so odgovorni za njegovo izvajanje.
41.	člen
Na podlagi tega sporazuma sprejme kulturna skupnost občine Ljubljana ... statut.
XV.
KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti v občini Ljubljana ... začne veljati z dnem, ko ga podpiše najmanj 3/4 pooblaščenih predstavnikov ustanoviteljev in potrdi skupščina občine Ljubljana ...
43.	člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi kulturne skupnosti v občini Ljubljana ... se objavi v Uradnem listu SRS.
Ljubljana............1....
Podpisniki:
PREDLOG
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
Skupščina Komunalne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana je v začetku avgusta posredovala osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana v javno razpravo družbenopolitičnim organizacijam in skupnostim.
Prvotni rok za pripombe je bil 10. september 1974. Naknadno je bil rok podaljšan do 25. septembra. V začetku oktobra je skupščina obravnavala vse pripombe in predloge ter sprejela predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana.
O predlogu bodo javno razpravljali vsi podpisniki sporazuma, in sicer predvidoma do 10. novembra.
Osnovni nosilci javne razprave bodo iniciativni odbori za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti, ki so formirani v vsaki občini. Pri javni razpravi pa bodo sodelovale tudi družbenopolitične organizacije, člani skupščine Komunalne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana ter strokovni sodelavci Komunalnega zavoda za zaposlovanje Ljubljana.
Na sestanku predsednikov iniciativnih odborov je bilo dogovorjeno, da distribucijo predlogov sporazuma organizirajo iniciativni odbori v povezavi z družbenopolitičnimi organizacijami in skupnostmi. Iniciativni odbori bodo izdelali v času javne razprave shemo delegiranja v skupščino enote v skladu s predlogom sporazuma.
Vse pripombe, dopolnitve in stališča bodo prav tako zbirali iniciativni odbori v vsaki občini posebej ter jih nato posredovali skupščini komunalne skupno-
sti za zaposlovanje Ljubljana, ki bo potrdila končno besedilo.
Hkrati prosimo, da vsaka organizacija sprejme sklep o potrditvi predloga samoupravnega sporazuma ter pooblasti delegata za podpis tega sporazuma. Formular sklepa je priložen.
Po končani javni razpravi bo organiziran postopek za ustanovitev Samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. Skupnost bo ustanovljena s sprejetjem samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana, in sicer, ko le-tega sprejme nad 50% organizacij združenega dela z nad 50% delavcev z območja in ko ga potrdijo skupščine občin, za območja katerih se skupnost ustanavlja.
SKUPŠČINA KOMUNALNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA, PARMOVA 32 Tel. 321-041 Številka: 1-580/11-74 Datum: 3. oktobra 1974
PREDSEDNIK SKUPŠČINE KOMUNALNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA Janez Železnik, 1. r.
Izhajajoč iz določil 53. člena ustave SR Slovenije in 13. člena zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list SRS, št. 18/74)
sklenejo
delovni ljudje prek svojih organizacij združenega dela, temeljnih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organizacija združenega dela), delavci v delovnem razmerju z zasebnimi delodajalci pa prek svojih sindikalnih organizacij na območju občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Cen-ter, Ljubljana-Moste-Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana-Vič-Rudnik, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi, naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE LJUBLJANA
I.	SPLOSNE DOLOČBE
1.	člen
Da hi delovni ljudje zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe in interese na področju družbene dejavnosti zaposlovanja in usklajevali delo na tem področju, ustanavljajo samoupravno skupnost za zaposlovanje Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Skupnost), ki deluje na območju občin Cerknica, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Idrija, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana-Moste--Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana-Vdč-Rudnik, Trbovlje, Vrhnika, Zagorje ob Savi.
Skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na temelju ustave, zakona tega sporazuma in statuta.
y
2.	člen
Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi zakona, tega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov Skupnosti.
Skupnost uresničuje in izvaja naloge s področja zaposlovanja po svojem programu, ki je prilagojen enotnemu programu dela vseh skupnosti za zaposlovanje v SR Sloveniji in ki ga vse skupnosti sprejemajo vako leto.
3.	člen
Za uresničevanje programiranih nalog Skupnosti združujejo delovni ljudje po načelih vzajemnosti in solidarnosti ter na podlagi minulega dela v Skupnosti v te namene potrebna sredstva ter določajo način njihove uporabe.
4.	člen
Delovni ljudje uresničujejo svoje pravice in dolžnosti v Skupnosti prek svojih delegatov.
5.	člen
Delovni ljudje vplivajo prek skupnosti in njenih organov na programiranje, izvajanje nalog, samoupravni način upravljanja, gospodarjenje z združenimi sredstvi, javnost dela ter na druga medsebojna raz: merja, pravice, obveznosti in odgovornosti skupnosti.
II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELAVCEV IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA V SKUPNOSTI
6.	člen
Skupnost ustanavljajo delovni ljudje, da si v njej zagotavljajo stalno strokovno pomoč pri uresničevanju pravice do dela in pri varovanju zaposlitve ter za zagotavljanje pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.
Skupnost zgotavlja strokovno pomoč tudi organizacijam združenega dela pri zaposlovanju.
7.	člen
Delovnim ljudem v združenem delu zagotavlja Skupnost stalno strokovno pomoč pri:
—	poklicnem usmerjanju zaradi pravočasne preusmeritve v njihovi strokovni oziroma poklicni izobrazbi ali dopolnilnem usposabljanju, ki ga zahteva razvoj organizacij združenega dela;
—	prekvalifikacijah in zaposlitvah v primerih modernizacije proizvodnega procesa, preusmeritve poslovanja ali drugih izboljšav v organizacijah združenega dela oziroma v primerih, če njihovo delo v organizacijah združenega dela ni več potrebno ali če organizacija v njeni sestavi neha delati;
—	razvijanju in uporabljanju strokovnih znanj in izkušenj ter iskanju ustreznejše zaposlitve.
8.	člen
Začasno brezposelnim delavcem (ki brez svoje krivde nimajo dela, a so sposobni in voljni delati ali če so v delovnem sporu) zagotavlja Skupnost pod pogoji, ki jih določa zakon in splošni akti Skupnosti pravico do:
—	zaposlitve po svojih sposobnostih in nagnjenjih;
—	denarnega nadomestila in denarnega dodatka za člane ožje družine;
—	denarne pomoči za socialno ogrožene;
—	zdravstvenega varstva;
—	priprave na zaposlitev.
Priprava na zaposlitev obsega pravice do: povračila za prevozne in selitvene stroške; strokovnega usposabljanja in v času tega usposabljanja gmotno pomoč za sebe in družinske člane, kritje stroškov za zdravniški, psihološki pregled, zavarovanje za nesrečo pri delu, povračilo za delovno obleko, hrano, nastanitev in dnevni prevoz v kraj usposabljanja ter druge dajatve.
9.	člen
Osebe, ki še niso bile zaposlene, pa se prijavijo Skupnosti zaradi zaposlitve, si pridobijo pravico do priprave na zaposlitve pod pogoji, ki jdh določa zakon.
10.	člen
Skupnost zagotavlja organizacijam združenega dela stalno strokovno pomoč s ciljem, da se povečajo delovne sposobnosti, izkoriščenost pridobljenega znanja, izboljšanje strokovne in poklicne sestave zaposlenih delavcev ter s tem povečanje produktivnosti dela, racionalnost organizacije dela in poslovni uspeh organizacij združenega dela. Skupnost izvaja te naloge predvsem:
—	s kadrovskim programiranjem in pripravo kadrov;
—	z dopolnilnim izobraževanjem in usposabljanjem delavcev;
—	s poklicnim usmerjanjem zaradi ustrezne izbire poklica ali delovnega mesta pri razporejanju v organizacijah združenega dela;
—	z izdelavo in izbiro delovnih metod in postopkov pni programiranju in izvajanju kadrovske politike in oblikovanju kadrovske funkcije.
11.	člen
Delovni ljudje in organizacije združenega dela bodo Skupnosti zagotavljale sredstva s plačevanjem prispevkov iz svojih dohodkov in iz dohodka TOZD, s katerimi se ustvarjajo možnosti za realizacijo pravde delovnih ljudi iz 7. do 10. člena tega sporazuma.
12.	člen
Organizacije združenega dela morajo sodelovati s Skupnostjo in ji prijavljati sprotne potrebe po delavcih, vsako prenehanje lastnosti delavca v združenem delu, letne potrebe po kadrih in druge ukrepe v zvezi z zaposlovanjem, da se Skupnosti omogoča izvajanje in uresničevanje politike zaposlovanja.
Srednje, višje in visoke šole pa morajo skupnost sproti obveščati o diplomantih, ki se želijo po končanem šolanju zaposliti.
III.	NALOGE SKUPNOSTI
13.	člen
Skupnost opravlja v okvriru svoje dejavnosti naloge, s katerimi se zagotavlja uresničevanje pravic in obveznosti delavcev in organizacij združenega dela združenih v Skupnosti.
14.	člen
Skupnost opravlja naslednje naloge:
a)	Na področju proučevanja potreb po kadrih;
—	proučuje vire delovne sile, aoializira demografska gibanja in ugotavlja razvoj skupnega, delovno sposobnega, aktivnega in vzdrževalnega prebivalstva;
—	analizira razvoj in stopnjo angažiranosti delovno sposobnega in aktivnega kmečkega prebivalstva;
—	ugotavlja obseg in strukturo "rezerv delovne sile in rezerv ter presežkov zaposlenih delavcev z vidika možnosti bolj produktivne zaposlitve;
—	ugotavlja in analizira izobrazbeno in poklicno sestavo zaposlenih in spremembe v teh strukturah s stališča njihove ustreznosti zahtevam delovnih mest, v procesu spreminjanja materialne baze in organizacij-kih pogojev gospodarjenja;
—	spremlja nastanek in razvoj poklicev, predlaga spremembe in dopolnitve nomenklature poklicev ter sodeluje pni prilagajanju vrste in usmeritve izobraževalnih zmogljivosti družbenim potrebam po posameznih poklicih;
—	ugotavlja in spremlja potrebe po kadrih in priliv novih delavcev z namenom, da se usklajujejo potrebe in možnosti za zaposlitev;
—	proučuje in analizira plane gospodarskega razvoja z vidika potreb in možnosti za zaposlovanje delovno sposobnega prebivalstva;
—	analizira posamezne sistemske rešitve i,n ukrepe ekonomske politike, ustreznost davčne in kreditne politike, urbanističnih planov, stimuliranja gospodarjenja na podlagi osebnega dela in ugotavljanja njihovega vpliva na gibanje zaposlenosti v posameznih sektorjih, dejavnostih in vejah gospodarstva;
—	ugotavlja tendence v rasti zaposlenosti pod pogoji uresničevanja s planom predvidenih gibanj in razlike med dejanskimi potrebami za zaposlovanje in možnostmi, ki jih dajejo planske orientacije in predpostavke;
—	analizira pojave in značilnosti znotraj procesa zaposlovanja (fluktuacija in mobilnost delovne sile, migracijski tokovi, struktura in obseg brezposelnosti, delovne sposobnosti), ugotavlja intenziteto teh pojavov in njihovega vpliva na zaposlovanje ter obseg in strukturo zaposlenosti;
—	pripravlja in izdeluje elaborate, analize, informacije in druge dokumente o gibanju in strukturi zaposlovanja in zaposlenosti ter predlaga ugotovitve o stanju in ukrepe.
b)	Na področju posredovanja dela iskalcem zaposlitve:
—	načrtuje ukrepe in postopke za doseganje tekočih in perspektivnih ciljev politike zaposlovanja;
—	proučuje pretekla gibanja na področju zaposlovanja in predlaga ukrepe za ustreznejše reševanje in usklajevanje razmerij med ponudbo delovne sile in povpraševanjem po njej;
—	načrtuje naloge in predlaga ukrepe in postopke, ki na področju zaposlovanja terjajo usklajeno delo s temeljnimi organizacijami združenega dela in samoupravnimi skupnostmi ter proučuje njihovo umestnost in učinkovitost;
—	načrtuje in usklajuje enotne akcije skupnosti in drugih dejavnikov za tekoče usklajevanje ponudbe in povpraševanja na področju dela in zaposlovanja;
—	proučuje in načrtuje ukrepe za uslajevanje zaposlovanja v tujini s potrebami po delavcih v organizacijah združenega dela;
—	predlaga normativne ureditve in uveljavlja postopke in delovne metode ter organizacijske ukrepe, ki zagotavljajo prednost potrebam po delavcih domačim delovnim organizacijam združenega dela;
—	organizirano zbira, objavlja in posreduje informacije o možnostih in pogojih za zaposlitev in o prostih delovnih mestih ter o osebah, ki iščejo delo;
—	izdeluje ter uvaja postopke in metode dela, ki prispevajo k usklajevanju ponudbe dela in povpraševanju po zaposlitvi, s ciljem, da delovni ljudje lahko na družbeno organiziran način uresničujejo pravico
do dela in da si organizacije združenega dela zagotavljajo potrebne delavce ter da se razrešujejo negativni vplivi na potek zaposlovanja (zmanjšuje deficitarnost posameznih poklicev in poklicnih skupin, sezonske zaposlitve, fluktuacija delavcev in pospešuje mobilnost delavcev in njihove delovne ter poklicne sposobnosti).
c)	Na področju poklicnega usmerjanja:
—	daje mladini strokovno pomoč pri izbiri šolanja in poklica, upoštevajoč sposobnosti in nagnjenja posameznikov in potrebe družbeno-ekonomskega razvoja;
—	ugotavlja tekoče in .perspektivno pomanjkanje kadrov po poklicih in stopnjah strokovne usposobljenosti ter temu ustrezno prilagaja dejavnost poklicnega usmerjanja;
— proučuje usklajenost šolskih programov, vrste in kapacitete Sol in drugih oblik izobraževanja zaradi skladnosti dejavnosti poklicnega usmerjanja z možnostmi šolanja in potrebami po kadrih;
—	ugotavlja možnosti, zahteve in pogoje šolanja in poklicnega izobraževanja ter kriterije vpisa in uspešnosti šolanja z vidika zahtev in metod dela pri poklicnem usmerjanju in prosvctljcvanju;
—	ugotavlja in proučuje strukturo poklicnih interesov in odločitev pri mladini, ki zaključuje šolanje;
—	informira in svetuje mladini in odraslim nadaljnjo poklicno ali šolsko usmeritev v skladu z načeli in metodami strokovnega dela na tem področju;
—	informira in svetuje odraslim pri izbiri dopolnilnega usposabljanja in iskanja ustrezne zaposlitve;
—	sodeluje s šolami in drugimi izobraževalnimi institucijami pri sprejemanju učencev ter njihovem poklicnem usposabljanju glede na družbene potrebe po posameznih poklicih;
—	sodeluje z organizacijami združenega dela pri uporabljanju strokovnih metod dela v kadrovskih službah pri preusmeritvi delavcev v druge, poklice oziroma njihovi poklicni ali strokovni preorientaciji;
—	razvija aktivne metode, tehnike in načine individualnega ali skupinskega poklicnega svetovanja, pro-svetljcvanja in informiranja za učence vseh vrst šol, učence z duševnimi ali telesnimi motnjami, starše in ostale odrasle osebe;
—	pripravlja in razvija metodologijo in pripomočke za poklicno svetovanje ter organizira njihovo aplikacijo;
—	organizra zbiranje podatkov o štipendijah in štipenditorjih, pomaga kandidatom pri dodeljevanju štipendij ter daje podatke šolam in organizacijam združenega dela o kandidatih za štipendije;
—	izdeluje študije in analize o problematiki poklicne vzgoje, informiranja in svetovanja ter daje predloge za napredek te dejavnosti in ustrezno povezovanje in koordinacijo vseh dejavnikov na področju poklicnega usmerjanja.
d)	Na področju priprave delovnih ljudi na zaposlitev:
—	organizira usposabljanje ob delu oziroma pri-učevanju delavcev brez strokovne izobrazbe za delovna mesta v organizacijah združenega dela glede na izkazane potrebe po delavcih;
—	pripravlja in organizira usposabljanje skupin delavcev brez strokovne izobrazbe, da se jim omogoči ustrezna zaposlitev;
—	uravnava in sodeluje pri usposabljanju in specializaciji delavcev s strokovno izobrazbo, da se pokrijejo potrebe po delavcih in omogoči njihova ustreznejša zaposlitev;
r
—	sodeluje in napotuje iskalce zaposlitve na poklicno izobraževanje za nove in deficitarne poklice;
—	organizira prekvalifikacijo delavcev, kadar gre za suficitarne poklice ali za preusmerjanje proizvodnje;
—	določa kriterije in daje materialna sredstva za šolanje, usposabljanje in druge izdatke strokovnega izobraževanja delavcev v okviru zakonskih določil, samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov;
—	sodeluje z organizacijami združenega dela pri programiranju izobraževanja in izbiri metod in učnih pripomočkov;
—	pripravlja in prilagaja metode za proučevanje potreb po izobraževalnih dejavnostih, ki jih organizira skupnost (usposabljanje, prekvalifikacija, došolanje, rehabilitacija in drugo);
—	izdeluje kriterije in merila za finančno udeležbo skupnosti pri razvijanju in izvajanju izobraževalne dejavnosti;
—	izdeluje predloge za izobraževanje novih poklicev in profilov, ki nastajajo z razvojem tehnike dn tehnologije ter organizacije in delitve dela na podlagi spremljanja, razvoja in analize poklicev;
—	izdeluje študije in analize o problematiki izobraževalnega dela v obsegu, kot jo opravlja skupnost ter predlaga ukrepe za napredek tega dela.
e)	Na področju zagotavljanja pravic delavcev za primer brezposelnosti:
—	izvaja opravila v zvezi z uveljavljanjem in zagotavljanjem pravic do denarnega nadomestila, denarne pomoči, zdravstvenega varstva in priprave za zaposlitev osebam, ki so začasno brezposelne ali iščejo zaposlitev;
—	izvaja določila zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki se nanašajo na gmotno in drugo pomoč začasno brezposelnim delavcem in drugim osebam, ki iščejo zaposlitev ter sklepa in sprejema ukrepe za izboljšanje njihovega položaja v okviru zakonskih pooblastil;
—	proučuje položaj in življenjske pogoje iskalcev zaposlitve ter predlaga spremembe normativne ureditve ali sklepanje družbenih dogovorov;
—	predlaga izračun potrebnih sredstev za zagotavljanje ustreznega varstva in zaposlitve začasno brezposelnim delavcem in drugim iskalcem zaposlitve.
Skupnost opravlja tudi druge naloge, za katere se z delovnimi ljudmi sporazume z vsakoletnimi programi ali z drugimi sporazumi.
IV.	UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
15.	člen
Skupnost ima skupščino, ki šteje 51 delegatov.
Skupščino Skupnosti sestavljajo delegati vseh enot na območju Skupnosti. Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela, v drugih organizacijah in skupnostih, v delovnem razmerju z zasebnimi delodajalci ter v krajevnih skupnostih oblikujejo delegacije Po podobnih načelih kot za zbor združenega dela ter zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Delegacije pošiljajo delegate v skupščine posameznih enot skupnosti, te pa na paritetni osnovi v skupščino skupnosti im Zvezo skupnosti v skladu z določbami statuta.
Vsaka enota ima v skupščini Skupnosti 3 delegatska mesta. Delegate določa za posamezno sejo skupščina enote.
Način volitev delegacij in delegiranje delegatov v skupščino Skupnosti ter pravice in dolžnosti delegatov se ureja v statutu Skupnosti ali v posebnem poslovniku.
17.	člen
Mandat delegatov za skupščine traja 4 leta.
Delegat ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma.
18.	člen
Skupščina opravlja zlasti tele zadeve:
—	obravnava in sodeluje s pristojnimi organi pri določanju politike zaposlovanja in zaposlenostjo ter daje priporočila in predloge za njihovo reševanje;
—	sodeluje in odloča pri družbenem dogovarjanju in samoupravnem sporazumevanju o vprašanj h s področja zaposlovanja kakor tudi o drugih vprašanjih, če je Skupnost partner tega dogovarjanja in sporazumevanja;
—	sprejema statut in druge splošne akte Skupnosti;
—	sprejema program dela Skupnosti;
—	sklepa samoupravni sporazum o združevanju sredstev za izvajanje programiranih nalog Skupnosti;
—r sprejema finančni plan in zaključni račun Skupnosti;
—	sklepa samoupravni sporazum oziroma pogodbo z delovno skupnostjo Skupnosti in drugimi strokovnimi službami Skupnosti;
—	voli izvršilne organe Skupnosti;
—	imenuje svoje stalne in začasne komisije;
—	sklepa o združevanju v Zvezo skupnosti za zaposlovanje;
—	opravlja druge zadeve po zakonu, tem sporazumu in statutu Skupnosti.
19.	člen
Člane Skupnosti zastopa v skupščini delegat, ki se Izkaže s pooblastili skupščine enote.
Podrobnejša določila o delu skupščine se urejajo v statutu.
20.	člen
Sprotne zadeve med dvema zasedanjema skupščine opravlja izvršilni odbor.
Izvršilni odbor šteje 11 članov.
Predsednika, namestnika predsednika in 6 članov izvoli skupščina izmed članov skupščine, 3 člane pa izmed delavcev delovne skupnosti Skupnosti.
Mandat članov izvršilnega odbora traja 4 leta.
Nihče ne more biti več kakor dvakrat zaporedoma izvoljen v izvršilni odbor.
21.	člen
Med sip notne zadeve, kri jih opravlja izvršilni odbor skupščine, spada zlasti:
—	odločanje o pravnih razmerjih glede uresničevanja pravic in sprejemanja obveznosti za Skupnost na podžgi posebnega in splošnega pooblastila skupščine;
—	uresničevanje sklepov skupščine;
—	odločanje o posameznih primerih, ki so splošnega pomena za Skupnost;
—	priprava in obravnava gradiva za sejo skupščine ter sprejemanje stališč o vseh vprašanjih, ki jih obravnava skupščina;
—	skrb za izvrševanje programa in finančnega načrta Skupnosti;
—	opravljanje drugih nalog, ki mu jih poveri skupščina oziroma, ki spadajo v njegovo pristojnost po splošnih aktih Skupnosti.
y
25
r
22.	člen
Izvršilni odbor je za opravljanje svojih nalog odgovoren skupščini Skupnosti.
Izvršilni odbor mora poročati skupščini o svojem delu med dvema zasedanjema skupščine.
Cc sc skupščina ne strinja z delom izvršilnega odbora, razpravlja in odloča o njegovi zaupnici oziroma odpoklicu po postopku in na način, kot ga ureja statut Skupnosti. V statutu se tudi določajo ostala določila o izvršilnem odboru.
23.	člen
Skupnost zastopa in predstavlja predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina Skupnosti.
Mandat predsednika traja 4 leta. Po preteku’ mandata je lahko oseba ponovno izvoljena za predsednika.
Delokrog, pooblastila, odgovornost, način imenovanja predsednika skupščine in druga določila v tej zvezi se ureja v statutu Skupnosti.
24.	čien
Za proučitev posameznih vprašanj, pripravljanje predlogov in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti lahko skupščina ustanovi posebne stalne ali občasne komisije.
Sestav, mandat, delokrog in druga določila o komisijah se ureja v statutu Skupnosti.
V.	ENOTE SKUPNOSTI
25.	člen
Za neposredno in popolno uresničevanje določenih samoupravnih pravic in interesov na področju zaposlovanja se delavci, delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in krajevne skupnosti, ki so člani Skupnosti, organizirajo v tej Skupnosti v enote skupnosti.
26.	člen
Enote skupnosti se organizirajo za območje vsake občine v Skupnosti.
27.	člen
Enota skupnosti obravnava oziroma rešuje naloge in zadeve Skupnosti, ki neposredno zadevajo območne interese, za katere je enota ustanovljena, zlasti pa:
—	kadrovsko programiranje in načrtno pripravo kadrov za potrebe organizacij združenega dela;
—	načrtno strokovno usposabljanje delavcev glede na nove zahteve delovnih mest, .ki jih terja tehnološki razvoj organizacij združenega dela im njihovih dejavnosti;
—	intenzivno in takšno kvalitativno zaposlovanje, da lahko delavci pri delu učinkovito izkoriščajo pridobljeno znanje, sposobnosti in delovne izkušnje;
—	zaposlovanje teže zaposlivih in invalidnih oseb;
—	zaposlovanje delavcev v tujino v primerih večje brezposelnosti ter njihovo vračanje v domovino;
—	usklajevanje dela poklicnega usmerjanja mladine in odraslih v organizacijah združenega dela in ' sklepanje pogodb z njimi za obsežnejše obravnave;
—	dogovarjanje in sporazumevanje z organizacijami združenega dela pri njihovih problemih v zvezi z modernizacijo proizvodnega procesa, preusmeritvijo poslovanja ali drugih izboljšav;
—	sodelovanje pri družbenem sporazumevanju za programiranje in financiranje dejavnosti Skupnosti;
—	daje soglarje za vodjo strokovne službe v enoti.
28.	člen
Enota skupnosti sodeluje in vzpostavlja odnose zlasti, s temeljnimi organizacijami združenega dela, s skupščino občine in krajevnimi skupnostmi na območju katerih deluje. Enota obravnava in predlaga ukrepe tem organom glede vzrokov brezposelnosti, mobilnosti in migracijskih tokov delovnih ljudi, gospodarskih strukturalnih sprememb, ustvarjanje pogojev za vračanje zdomcev v domovino idr.
29.	člen
Skupščina enote na območju Ljubljana Moste-Polje ima 38 delegatskih mest, v katere delegirajo:
—	delavci v TOZD in OZD — 21
—	delovni ljudje in občani v KS — 17
30.	člen
Enota skupnosti lahko predlaga Skupnosti izvršitev določenih ukrepov, ki se nanašajo na probleme zaposlovanja na območju enote.
Delo enote mora biti v soglasju z delom Skupnosti.
Cc se med enoto in Skupnostjo ne doseže soglasje, se prične z usklajevalnim postopkom. Usklajevalni postopek se predpiše po statutu.
31.	člen
V	statutu enote se določi način delegiranja delegatov v skupščino, sestav (razmerje med delegati temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti), mandatna doba, pristojnosti in odločanje skupščine ter vsa druga vprašanja, ki zadevajo upravljanje in poslovanje enote.
*
VI. ZDRUŽEVANJE V ZVEZO SKUPNOSTI
32.	člen
Zaradi zagotavljanja enotnega področja dela, realizacije politike zaposlovanja, ki je skupnega interesa za vse delovne ljudi se Skupnost združuje v Zvezo skupnosti za zaposlovanje za SR Slovenijo, kateri se poverja opravljanje splošnih in skupnih zadev s področja zaposlovanja, pomembnih in smotrnih za enotno izvrševanje nalog na območju republike, za medrepubliško sodelovanje, za zaposlovanje delavcev v tujini, njihovo varstvo v tujini in vračanje v domovino, za sodelovanje pri sklepanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov s področja zaposlovanja in kadrovske politike, ki zajemajo območje republike ali področje posamenih gospodarskih, družbenih in drugih dejavnosti, za študijske in raziskovalne naloge posebno na področju spremljanja in proučevanje potreb po kadrih, za analitično, informativno-publicistično in ostalo poverjeno dejavnost.
33.	člen
Skupnost se združuje v zvezo skupnosti na podlagi samoupravnega sporazuma o združitvi v zvezo skupnosti za zaposlovanje, ki ga sklenejo samoupravne skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije.
S tem sporazumom se tudi dogovori o skupnem programiranju, o združevanju sredstev, potrebnih za uresničevanje načela vzajemnosti lin solidarnosti na področju zaposlovanja in o združevanju sredstev, potrebnih zvezi za opravljanje poverjenih nalog.
V	okviru skupnega programiranja in izvajanja enotnega programa dela zveza skupnosti z analitično raziskovalnim delom ustvarja izvirne strokovne rešitve, jih določa in izboljšuje ter s tem dosega, da
se za izvajanje programiranih nalog na področju vseh skupnosti uporabljajo enotne strokovne metode, sistemi im postopki dela.
VII.	DELOVNA SKUPNOST SKUPNOSTI
34.	člen
Skupščina Skupnosti ustanovi za opravljanje strokovnih, administrativnih, finančnih in drugih opravil v zvezi z izvajanjem svoje dejavnosti in opravljanjem nalog delovno skupnost.
Delovna skupnost opravlja naloge za Skupnost in na območju Skupnosti, kot enotna strokovna služba.
35.	člen
Delovno skupnost predstavlja in vodi direktor.
Direktorja delovne skupnosti imenuje skupščina Skupnosti na podlagi javnega razpisa in po postopku, ki ga določa statut Skupnosti.
36.	člen
V statutu Skupnosti in medsebojnem sporazumu z delovno skupnostjo se podrobneje urejajo naloge, pravice in odgovornosti, samoupravni kolektivni in individualni organi,. upravljanje, poslovanje, samoupravne kontrole ter druga razmerja delovne skupnosti.
VIII. OBVEŠČANJE DELOVNIH LJUDI V SKUPNOSTI
37.	člen
Delo organov Skupnosti je javno. Skupnost obvešča svoje člane o svojem delu, stanju in problemih praviloma prek njihovih delegatov v skupščini.
Vsak član Skupnosti ima pravico biti seznanjen prek svojega delegata z vsemi temeljnimi problemi, stanjem .in delom Skupnosti.
Delegati Skupnosti so dolžni poročati o svojem delu in delu v skupščini volilnemu telesu, ki jih je izvolilo. Najmanj enkrat letno morajo podati pismeno poročilo delegaciji, ki jih je izvolila.
38.	člen
Zaradi posebnega družbenega pomena, ki ga ima družbena dejavnost zaposlovanja, je Skupnost dolžna obveščati vse ustanovitelje skupnosti, skupščine občin in družbenopolitične organizacije o uresničevanju programov in o uporabi sredstev Skupnosti.
Skupnost prek sredstev javnega informiranja ali na drug način obvešča delovne ljudi o svojem delu.
IX. SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA SKUPNOSTI
39.	člen
Za uresničevanje in varstvo svojih samoupravnih Pravic v Skupnosti imajo delavci in delovni ljudje pravico in dolžnost, da v okviru sistema samoupravljanja uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo.
40.	člen
Samoupravno delavsko kontrolo v Skupnosti opravlja komisija samoupravne delavske kontrole (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Komisija ima 17 članov ter izmed sebe' izvoli predsednika in namestnika predsednika.
Člane komisije volijo skupščine enot za 4 leta, in sicer s področja vsake enote enega delegata.
41.	člen
Komisija nadzira izvajanje tega sporazuma, statuta in drugih samoupravnih aktov Skupnosti, družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov, zakonov in predpisov, ki se nanašajo na Skupnost ter skladnost teh aktov in odločitev s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi delavcev, izvajanje programa dela; ali se odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno uporabljajo družbena in združena sredstva, kot tudi razpolaganje z njimi, izvrševanje sklepov organov upravljanja in drugih organov Skupnosti, poslovanje delovne skupnosti, obveščanje delovnih ljudi o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo v Skupnosti ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delovnih ljudi v Skupnosti.
42.	člen
Natančnejše določbe o volitvah, odpoklicu, pravicah, dolžnostih in odgovornosti članov komisije se urejajo v statutu.
X.	RAZMERJA SKUPNOSTI
43.	člen
Skupnost sodeluje in soodloča z družbonepolitič-nirni skupnostmi pri sprejemanju politike zaposlovanja delavcev v tujino in njihovega vračanja v domovino, materialnih pravic brezposelnih delavcev- in drugih dejavnikov v zvezi zaposlovanja ter se v največji možni meni zavzema za koristi delovnih ljudi.
44.	člen
Skupnost se zaradi usklajenega in koordiniranega delovanja povezuje z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
45.	člen
Kadar skupščina Skupnosti obravnava pojave in probleme zaposlenosti, ki zadevajo delavce .in občane z območja določenih krajevnih skupnosti, obvesti o tem zainteresirane krajevne skupnosti, da se lahko po svojih delegatih udeležijo seje s pravico razpravljanja.
XI.	ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA DELO SKUPNOSTI
46.	člen
Delovni ljudje, ki v Skupnosti uresničujejo svoje osebne in skupne potrebe in interese, združujejo v Skupnosti potrebna sredstva za izvajanje njenih programiranih nalog.
Program Skupnosti in združevanje sredstev za njegovo uresničitev je vsako leto predmet posebnega samoupravnega sporazuma, ki ga sklepajo delovni ljudje organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in delovnih skupnosti, občani, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost ter Skupnost.
S sporazumom se zagotavlja tudi združevanje sredstev za izvajanje skupnih nalog za območje re-
publike ter izvajanje načela vzajemnosti in solidarnosti po programu kriterijev s prelivanjem sredstev med skupnostmi.
47.	člen
Če ne pride do sklenitve samoupravnega sporazuma iz prejšnjega člena, določijo občinske skupščine minimalni program Skupnosti in sredstva za njegovo financiranje.
Predlog za sprejetje občinskih odlokov po prejšnjem odstavku poda skupščina Skupnosti.
XII.	SPREJEMANJE STATUTA
48.	člen
Skupščina Skupnosti sprejema statut Skupnosti z 2/3 večino glasov vseh delegatov skupščine.
Statut se pred sprejemom daje v razpravo vsem članom Skupnosti.
S statutom se tudi odreja, katere ostale akte se daje v javno razpravo članom Skupnosi pred njihovim sprejemom.
XIII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
49.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme večina delavcev v nad 50 % organizacij združenega dela, v katerih je več kot 50 % delavcev z območja, za katero sc ustanavlja skupnost.
Sporazum velja od dneva, ko ga podpiše zadostno število delegatov ustanoviteljev iz 1. odstavka tega člena in ko ga potrdijo skupščine občin, za katerih območja se ustanavlja skupnost za zaposlovanje.
Šteje se, da je Skupnost ustanovljena, ko je sklenjen ta sporazum.
50.	člen
Z dnem, ko se konstituira skupščina Skupnosti, le-ta s sklepom ustanovi delovno skupnost po 34. členu tega sporazuma, ki prevzame posle od dosedanjega Komunalnega zavoda za zaposlovanje Ljubljana.
Skupnost prične z rednim delom z dnem vpisa v sodni register.
51.	člen
Z ustanovitvijo Skupnosti po tem sporazumu preneha z delom obstoječa Komunalna skupnost za zaposlovanje Ljubljana.
52.	člen
Skupščina obstoječe Komunalne skupnosti za zaposlovanje sprejme poslovnik o volitvah delegacij in delegatov za novo skupščino Skupnosti v skladu s tem sporazumom ter izvede postopek volitev.
Predsednik skupščine obstoječe Skupnosti skliče novo skupščino Skupnosti na prvo sejo ter predseduje seji do verifikacije mandatov delegatov v skup-
Določila zakona o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti, ki se nanašajo na pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti (čl. 33—55) se z uveljavitvijo teh določil (1/1-1975) uporabljajo tudi za brezposelne osebe, prijavljene pri zavodu za zaposlovanje, ki po dosedanjih predpisih niso izpolnjevale pogojev za pridobitev teh pravic.
54. Člen
Ta sporazum se lahko spremeni oziroma dopolni po postopku, kakršen velja za njegovo sklenitev oziroma sprejetje.
55. člen
Ta sporazum se objavi v uradnih glasilih družbenopolitičnih skupnosti za območje, za katero je Skupnost ustanovljena.
IZHODIŠČA ZA JAVNO RAZPRAVO O PREDLOGU SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE
Skupnost za zaposlovanje se mora v skladu z ustavo in Zakonom o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti do konca leta 1974 na novo konstituirati. Delovni ljudje bodo v novi skupnosti čim bolj neposredno zadovoljevali svoje osebne in skupne potrebe ter interese na področju dejavnosti zaposlovanja in usklajevali delo na tem področju.
Zakon predvideva, da se samoupravna skupnost za zaposlovanje ustanovi na osnovi samoupravnega sporazuma, pobudo za ustanovitev pa lahko da katerakoli organizacija združenega dela, sindikat ali občinska skupščina iz območja, za katero se skupnost ustanavlja.
Osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana je bil v prvi fazi javne razprave ugodno sprejet s strani družbenopolitičnih organizacij. Predlagane so bile nekatere dopolnitve oziroma spremembe, ki so smiselno vsebovane v predlogu.
O predlogu bodo razpravljali delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela ter občani v krajevnih skupnostih.
Rok za javno rapcavo je predviden do 10. novembra, vendar bo podaljšan, če bo to zahteval usklajen nastop vseh interesnih skupnosti, ki morajo svoje sporazume o ustanovitvi predložiti v razpravo.
Od javne razprave pričakujemo oceno predloga samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: predlog sporazuma), ki naj bd razen pripomb, predlogov in mišljenj, vsebovala tudi načelni pristanek za podpis sporazuma.
Da bi javna razprava dala odgovore na vse dileme v sporazumu, ki jih v dosedanjih razpravah še nismo uspeli povsem enotno razrešiti, prosimo, da zavzamete svoja stališča zlasti do teh vprašanj:
1.	Zakon o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti ne predvideva, da bi bile v sistemu samoupravne skupnosti za zaposlovanje udeležene krajevne skupnosti. Res je, da krajevne skupnosti neposredno ne financirajo te skupnosti (to pa velja tudi za druge interesne skupnosti), vendar ne moremo mimo dejstva, da so za določena vprašanja s področja delovanja skupnosti za zaposlovanje verjetno bolj zainteresirane kot delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela (npr.: poklicno usmerjanje mladine, zaposlovanje težje zaposlivih oseb). V prvi fazi javne razprave je bila ideja o vključevanju krajevnih skupnosti v organe upravljanja Skupnosti ugodno sprejeta, od drugega dela razprav v temeljnih organizacijah združenega dela im krajevnih skupnostih pa pričakujemo dokončno opredeliiev do tega vprašanja. Pri tem je treba poudariti, da se večina skupnosti za zaposlovanje (predvidoma jih bo v Sloveniji devet) ravna po zakonu in ne vključuje krajevnih skupnosti v delegatski sistem.
2.	Drug sklop vprašanj se nanaša na celotno zgradbo delegatskega sistema v skupnosti za zaposlovanje od baze do občinskih, regionalnih in republiških sa-
moupravnih organov. Možnih rešitev je več, vse pa bazirajo na posebnih (oziroma splošnih) delegacijah, ki jih bodo do konca leta izvolili delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in občani v krajevnih skupnostih.
Predlog sporazuma, ki je pred vami, predvideva, da sestavljajo skupščino Skupnosti (regionalno) delegati vseh enot na območju Skupnosti. Delegacije in konference delegacij po posameznih enotah Skupnosti se oblikujejo na podobnih načelih kot za zbor združenega dela ter zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Delegacije pošiljajo delegate v skupščino posameznih enot skupnosti, te pa na paritetni osnovi v skupščino skupnosti in Zvezo skupnosti tako, da ima vsaka enota v skupščini Skupnosti 3 delegatska mesta. Na ta način je ustvarjena delegatska povezava med skupščinami enot ter zagotovljena enakopravnosti pri odločanju o najvažnejših vprašanjih s področja zaposlovanja na regionalnem nivoju.
Ugovor na tak delegatski sistem izhaja iz predpostavke, da je Skupnost (regionalna) pravna oseba, ki se mora neposredno povezovati z delegati v temeljnih organizacijah združenega dela. To bi pomenilo, da se morajo praktično vse organizacije povezovati v konference delegacij ter direktno delegirati delegate v skupščino skupnosti. Razen tega pa se po posameznih območjih neodvisno (po posebnem delegatskem ključu) oblikujejo skupščine enot, ki s skupščino Skupnosti ne bi imele direktne povezave, čeprav ima ta sistem določene smiselne elemente pa menimo, da bi na ta način neracionalno razširili delegatski sistem, saj bi se podobna ali celo enaka vprašanja reševala dvotirno, bistveno otežena pa bi bila direktna konfrontacija. V tem primeru bi postala vprašljiva ce-. lotna samoupravna organiziranost po enotah.
V	javni razpravi je potrebno oceniti oba pristopa ter poiskati optimalno rešitev, ki bo uspela ob racionalnem delegatskem sistemu najučinkoviteje vnašati interese delovnih ljudi v delovanje skupnosti.
3.	Naslednje vprašanje je tesno povezano s prejšnjim, saj so bile že večkrat omenjene enote Skupnosti. Za neposredno in popolno uresničevanje določenih samoupravnih pravic in interesov na področju zaposlovanja se delovni ljudje ter njihove organizacije združenega dela in krajevne skupnosti organizirajo v enote skupnosti. Predlog sporazuma predvideva, da se enote Skupnosti formirajo za območje vsake občine v Skupnosti. Na območju 'ljubljanske regije bi Potemtakem bilo sedemnajst enot skupnosti.
V	predlogu nismo upoštevali specifičnosti mesta Ljubljane, vendar bo med javno razpravo potrebno razmisliti tudi o tem. V Ljubljanskih občinah se namreč vprašanja kadrovske politike tako močno prepletajo,
da bi bilo potrebno formirati posebno samoupravno telo skupnosti za razreševanje specifičnih vprašanj na mestnem nivoju.
Enota skupnosti ima delegatsko skupščino, katera obravnava oziroma rešuje naloge in zadeve Skupnosti, ki neposredno zadevajo območne interese, za katere je enota ustanovljena. Enote so torej predvidene, kot sestavni deli skupnosti s tem, da prek delegatov v skupščini Skupnosti oblikujejo in programirajo politiko delovanja celotne Skupnosti. Seveda Pa enote v prvi vrsti razrešujejo vprašanja na lastnem območju.
Ob tem, da je večina interesnih skupnosti organizirana v obliki temeljnih skupnosti (občinskih) se postavlja vprašanje, ali ne bi bilo možno tudi na Področju zaposlovanja preiti na temeljne skupnosti za zaposlovanje oziroma, da bi bile enote temeljne skupnosti. Ta rešitev je vsekakor možna, bistvena ovira
temu pa je organiziranost strokovnih služb na tem področju. Doslej je na celotnem teritoriju skupnosti delovalo 75 delavcev. V primeru, da bi bila v vsaki občimi temeljna skupnost (v svojstvu pravne osebe) pa število strokovnih delavcev ne bi zadoščalo. Povečan prispevek za zaposlovanje na račun razširjene sistemizacije ob današnjih naporih za razbremenitev gospodarstva po vsej verjetnosti ne bi prišel v poštev, še zlasti zato ne, ker se bo od 1. novembra 1975 povečal zaradi pričetka izvajanja zakonskih določil o socialni varnosti začasno nezaposlenih.
Pri dokončnih odločitvah je treba torej upoštevati vse navedene momente.
4.	Organ skupščine Skupnosti, ki bo skrbel za izvajanje sklepov in pripravo materialov, bo izvršilni odbor. V- osnutku samoupravnega sporazuma sta bili predvideni dve varianti za sestavo izvršilnega odbora. Prva je predvidevala, da sestavljajo izvršilni odbor izključno delegati Skupnosti, medtem ko je druga vključevala tudi delavce iz strokovne službe Skupnosti. V predlogu je vsebovana druga varianta, ki predvideva, da izvršilni odbor imenuje skupščina Skupnosti, in sicer predsednika, namestnika ter šest članov izmed delegatov Skupnosti in tri izmed delavcev strokovne službe skupnosti. Izvršilni odbor bi torej štel skupaj enajst članov, ki bi bili glede na naravo in kontinuiteto dela stalni.
V	dosedanjih razpravah je bil izražen pomislek, da je tak odbor za tako veliko območje in zaradi raznolikosti nalog premajhen. Javna razprava mora razrešiti vprašanja tako glede sestava kot glede velikosti izvršilnega odbora bodoče skupščine.
5.	Zakon o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti določa, da se skupnost za zaposlovanje ustanovi za območje ene ali več sosednjih občin, ki zajemajo najmanj 85.000 prebivalcev, od tega najmanj 25.000 zaposlenih.
Dosedanja Komunalna skupnost za zaposlovanje Ljubljana zajema območja 17 občin z nad 500.000 prebivalcev ter nad 230.000 zaposlenimi. Torej so na tem območju objektivne možnosti za formiranje več skupnosti. Nove organizacijske povezave pa bi brez dvoma zahtevale večje število strokovnih kadrov, ki opravljajo delo za skupnost. Menimo, da prav zaradi tega ne bi bilo smotrno cepiti dosedanjega območja skupnosti na več manjših skupnosti.
V	teku javne razprave je torej potrebno izoblikovati jasno stališče tudi o teritorialnem obsegu nove skupnosti.
6.	Kot je bilo že omenjeno, prinaša zakon o zaposlovanju in o zavarovanju za primer brezposelnosti bistvene novosti na področju socialne varnosti začasno brezposelnih oseb. Ker je bil zakon sprejet v aprilu, torej tedaj, ko so bile razprave v temeljnih organzacijah združenega dela o financiranju splošne in skupne porabe že zaključene, je bila izvedba tistih določil zakona, ki so se nanašale na razširitev pravic med začasno nezaposlenostjo, preložena na leto 1975.
Že sedaj je treba opozoriti, da prispevna stopnja 0,2 od bruto osebnih dohodkov (kar je samo osnova za izračun, prispevek pa se odvaja iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela), za razširitev pravic ne bo zadoščala. Pri tem ' lahko omenimo, da je v Sloveniji prispevna stopnja za zaposlovanje najnižja izmed delegatov Skupnosti in tri izmed delavcev strokovne službe skupnosti. Izvršilni odbor bi torej štel skupaj enajst članov, ki bi bili glede na naravo in kontinuiteto dela stalni.
V	dosedanjih razpravah je bdi izražen pomislek, da je tak odbor za tako veliko območje in zaradi raznolikosti nalog premajhen. Javna razprava mora

dvoma sestavni del procesa zaposlovanja), pa je ponekod opazna težnja, da se v občiinskih administrativnih službah okrepijo kadrovske službe, ki bi imele na skrbi tudi štipendiranje. Ne glede na končne rešitve je jasno, da bo strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje še dalj časa najbolje organizirana za izvajanje strokovnih opravil v zvezi z izborom. štipendistov, ker edina razpolaga z večino podatkov, ki so relevantni pri podeljevanju štipendij. Glede na to se bo povečal obseg dela v strokovni službi Skupnosti, kar bo potrebno tudi kadrovsko urediti.
V	zvezi s financiranjem je potrebno omeniti dejstvo, da je od devetih skupnosti v Sloveniji kar pet deficitarnih. Pri pokrivanju deficita na ostalih območjih participira Skupnost za zaposlovanje Ljubljana največja finančna sredstva, saj letno v ta namen prispeva okrog petsto milijonov starih dinarjev oziroma četrtino sredstev, ki se zberejo na območju ljubljanske skupnosti. Solidarnostno prelivanje sredstev je nujno, ker bi v nasprotnem primeru morali v Sloveniji po regijah uveljavljati različne prispevne stopnje za zaposlovanje, če bi hoteli zagotavljati enake pravice vsem začasno brezposelnim osebam.
Ob razpravah o predlogu sporazuma bo treba razen o nalogah, ki so poverjene samoupravni skupnosti za zaposlovanje, proučiti tudi fnnanciranje skupnosti ob upoštevanju solidarnostnega prelivanja sredstev na manj razvita območja.
V	tem kratkem prikazu niso navedena vsa vprašanja, ki jih obravnava samoupravni siporaum. Želeli smo opozoriti le na tiste elemente, ki še niso povsem enovito opredeljeni, vendar s tem nismo hoteli omejevati javne razprave. Dobrodošli bodo vsi umestni predlogi, dopolnitve in pripombe na celoten tekst samupravnega sporazuma.
A
PREDLOG
SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA 0 USTANOVITVI SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA
Na podlagi 53. in 63. člena ustave Socialistične republike Slovenije so sklenili delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih ter drugi zavarovanci in upokojenci
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o samoupravni organizaciji in nalogah skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
I. TEMELJNE DOLOČBE lt člen
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih ter drugi zavarovanci in upokojenci preko svojih združenj oziroma društev (v nadaljevanju: zavarovanci in upokojenci) konstituirajo s tem samoupravnim sporazumom samoupravno interesno skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (v nadaljevanju: skupnost), da bi si zagotovili pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V njej v ta namen združujejo sredstva in na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo sebi in svojim družinskim članom pravice v primeru starosti, smrti in \_______________________' ...____________________________
zmanjšanja ali izgube delovne zmožnosti in telesne okvare ter uresničujejo druge skupne in posamične pravice in dolžnosti.
Zavarovanci in upokojenci se v skupnosti organizirajo tako, da si zagotovijo možnost neposrednega odločanja oziroma odločanja preko delegatov pri določanju pravic in obveznosti ter pri ustvarjanju in krepitvi materialne osnove za zagotovitev in razširitev svojih pravic.
2.	člen
Člani skupnosti so:
1)	zavarovanci, in sicer:
—	delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih;
—	delovni ljudje v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih;
—	delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov;
—	drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno zavarovani za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in
2)	upokojenci.
3.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se določa:
—	delovno področje in naloge skupnosti,
—	organizacijo skupnosti,
—	pristojnost skupščine skupnosti,
—	odgovornost v skupnosti,
—	nadzor nad delom skupnosti,
—	opravljanje strokovnih, finančnih in administrativnih zadev za skupnost,
—	druga vprašanja skupnega pomena.
4.	člen
Skupnost opravlja svojo dejavnost na podlagi ustave, zakona, tega samoupravnega sporazuma, statuta in drugih splošnih aktov tet programov skupnosti.
II. DELOVNO PODROČJE IN NALOGE SKUPNOSTI
5.	člen
Zavarovanci in upokojenci si v skupnosti zagotavljajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in v ta namen določajo zase in za svoje družinske člane:
—	pravico do starostne pokojnine — za primer starosti; pravico do invalidske pokojnine in pravico do poklicne
rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili /a primer izgubljene ali zmanjšane delovne zmožnosti (invalidnost);
—	pravico do poklicne rehabilitacije in zaposlitve z ustreznimi denarnimi nadomestili — za primer neposredne nevarnosti za invalidnost v zvezi z delom na določenem delovnem mestu (neposredna nevarnost za invalidnost);
—	pravico do denarnega nadomestila (invalidnine) - za primer telesne okvare;
—	pravico do družinske pokojnine za primer zavarovančeve ali upokojenčeve smrti;
—	pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, varstvenega dodatka, povračila potnih in selitvenih stroškov in enkratnega letnega zneska prispevka za rekreacijo;
—	ter druge pravice.'
6.	člen
Za doseganje svojega namena se skupnost povezuje z organi družbenopolitičnih skupnosti ter drugimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami zlasti pri oblikovanju sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in pri zagotavljanju in združevanju sredstev za uresničevanje pravic iz tega zavarovanja.
Skupnost se povezuje tudi z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi pri urejanju zadev skupnega pomena, zlasti na področju:
—	zaposlovanja in rehabilitacije invalidov;
—	preventivne dejavnosti invalidskega varstva in pri ukrepih za preprečevanje in zmanjšanje invalidizacije;
—	zdravstvenega varstva upokojencev;
—	reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev;
—	uresničevanju pravice upokojencev do otroškega dodatka;
—	in na drugih področjih.
_______________________________________________________________J
r
7.	člen
Skupnost se zaradi zagotavljanja enotne politike v uresničevanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Jugoslaviji povezuje z vsemi skupnostmi pokojninskega in invalidskega zavarovanja in se vključuje v zvezo teh skupnosti.
Skupnost sodeluje neposredno z zvezo skupnosti in drugimi skupnostmi v Jugoslaviji tudi pri urejanju in izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja po mednarodnih sporazumih.
m. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI 1. Organiziranost skupnosti
,	8. člen
Zavarovanci in upokojenci uresničujejo svoje pravice in obveznosti v skupnosti, organizirani za območje SR Slovenije.
2. Skupščina skupnosti
9.	člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina, organizirana po delegatskem načelu.
Skupščina skupnosti šteje 90 delegatov.
Skupščina skupnosti poveri določene izvršilne funkcije svojim izvršilnim organom, ki so ji za svoje delo odgovorni. Izvršilni organi in njih pristojnosti se določijo v statutu ali drugem splošnem aktu skupnosti.
10.	člen
Da se v skupnosti zagotovi načelo sporazumevanja in dogovarjanja in kar najneposrednejši vpliv zavarovancev in upokojencev na delo skupnosti, se oblikujejo konference delegatov pokojninskega in invalidskega zavarovanja v občinah SR Slovenije (v nadaljevanju: konferenca delegatov), ki so tudi delegatska osnova za oblikovanje organov skupnosti.
10. a člen
Konferenco delegacij v občini sestavljajo delegati, ki jih delegirajo delegacije zavarovancev in upokojencev: v
—	TOZD in drugih OZD — 21
—	delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov in delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti (upokojenci skozi delegacije krajevnih skupnosti) - 11
11.	člen
Konferenca delegatov skladno z 10. členom tega samouprav-nega sporazuma razpravlja, zavzema in usklajuje svoja stališča o vprašanjih, o katerih razpravlja in odloča skupščina skupnosti, zlasti pa:
—	o obsegu temeljnih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja,
—	o obveznostih zavarovancev za zagotovitev pravic na temelju vzajemnosti in solidarnosti,
—	o temeljnih vprašanjih organizacije skupnosti.
. V okviru enotnega programa skupnosti in na podlagi načelnih rzhodiščih skupnosti konferenca delegatov:
—	sodeluje pri sprejemanju programov preventivne dejavnosti na področju invalidskega varstva in ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje invalidizacije. V ta namen se lahko sporazumeva z drugimi interesnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela;
—	razpravlja in sklepa o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in delovnih invalidov ter razporeja sredstva za stanovanjsko in domsko gradnjo.
Konferenca delegatov spremlja uveljavljanje pravic zavarovancev in upokojencev na svojem območju in predlaga potrebne ukrepe.
3.	NAČIN IZVOLITVE DELEGATOV
12.	člen
Delegate v konferenco delegatov izvolijo konference delegacij za samoupravne interesne skupnosti.
V konferenco delegatov se izvolijo delegati izmed zavarovancev in upokojencev v razmerju števila le-teh v občini.

Mandat delegatov traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata.
Število delegatov v konferencah delegatov in število delegatskih mest za skupščino skupnosti, ki jih imajo posamezne konference delegatov, določi skupščina skupnosti ki jih imajo posamezne konference delegatov, določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom.
IV. PRISTOJNOSTI SKUPŠČINE SKUPNOSTI
13.	člen
Skupščina skupnosti odloča o nalogah skupnosti iz 5., 6. in
7.	člena tega samoupravnega sporazuma. Poleg tega odloča zlasti še o spremembah in dopolnitvah statuta in drugih splošnih aktov skupnosti, finančnem načrtu in zaključnem računu, samoupravnem sporazumu o pravicah, nalogah in odgovornostih strokovne službe, programih dejavnosti skupnosti in drugem.
14.	člen
Statut skupnosti, njegove spremembe in dopolnitve, programe dejavnosti, finančne načrte in zaključne račune skupnosti sprejema skupščina skupnosti z večino glasov vseh delegatov skupščine, ostale sklepe pa z navadno večino glasov.
V. ODGOVORNOST V SKUPNOSTI
15.	člen
Delegati, izvoljeni v konferenco delegatov, so odgovorni zavarovancem in upokojencem, delegati v skupščini skupnosti so odgovorni konferencam delegatov, izvršilni organi skupščine pa so odgovorni skupščini skupnosti.
VI.	NADZOR NAD DELOM SKUPNOSTI
16.	člen
Zavarovanci in upokojenci nadzirajo delo skupščine .skupnosti in njenih izvršilnih organov ter delo strokovne službe skupnosti.
Pri uresničevanju te pravice imajo zlasti pravico in dolžnost, da so seznanjeni z vsemi pomembnimi dogajanji v skupnosti in sklepi skupščine skupnosti in njenih organov ter delom strokovne službe skupnosti.
Zavarovanci in upokojenci se z zadevami iz prejšnjega odstavka seznanjajo preko glasila skupnosti, preko javnih sredstev obveščanja ali na drug način.
Zavarovanci in upokojenci dajejo neposredno in prek delegatov pripombe in predloge ter naslavljajo posamezna vprašanja konferencam delegatov skupščini skupnosti, izvršilnim organom in strokovni službi.
17.	člen
Samoupravno delavsko kontrolo v skupnosti, ki nadzira uresničevanje sklepov skupnosti, pravic in dolžnosti zavarovancev in upokojencev in v tej zvezi nadzira tudi racionalno trošenje sredstev in gospodarnost poslovanja, opravlja odbor samoupravne delavske kontrole. Delegate v ta odbor izvolijo konference delegatov. Število delegatov in način izvolitve določi skupščina skupnosti s posebnim sklepom.
VII. SPREJEM STATUTA SKUPNOSTI
18. člen
Statut in drugi splošni akti skupnosti, razen uskladitvenega postopka po tem samoupravnem sporazumu, kadar se s temi akti povečuje ali zmanjšuje obseg pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ali se spreminja organizacija skupnosti po tem samoupravnem sporazumu, se dajo v javno razpravo zavarovancem in upokojencem, preden jih sprejme skupščina skupnosti.
________________________________________________________/
r
Kadar sc statut in drugi splošni akti skupnosti usklajujejo z zakonom, ali se s temi akti spreminjajo določila, ki niso zajeta v prejšnjem odstavku, sprejema spremembe in dopolnitve splošnih aktov skupščina skupnosti v skladu s 14. členom tega samoupravnega sporazuma brez postopka, ki je določen v prejšnjem odstavku.
Vlil. OPRAVLJANJE STROKOVNIH FINANČNIH IN ADMINISTRATIVNIH ZADEV ZA SKUPNOST
19.	člen
Strokovne, finančne in administrativne zadeve za skupnost opravlja strokovna služba skupnosti.
Samoupravne pravice delovnih ljudi v strokovni slu/bi skupnosti sc določijo v statutu skupnosti in na njegovi podlagi sklenjenem samoupravnem sporazumu, ki ga skleneta skupščina skupnosti in najvišji samoupravni organ strokovne službe.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20.	člen
Konstituiranje organov skupnosti po tem samoupravnem sporazumu in uskladitev statuta in drugih splošnih aktov skupnosti mora biti izvedeno najkasneje do 31. decembra 1974.
21.	člen
Uskladitev statuta in drugih splošnih aktov skupnosti ter oblikovanje organov skupnosti po tem samoupravnem sporazumu izvede skupščina skupnosti v sedanji sestavi.
22.	člen
Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejme večina članov skupnosti in se objavi v Uradnem listu SR Slovenije.
Številka: S-140/18-74'
Ljubljana, dne 31. 10. 1974
V _____________________________________________________________________________________J
Gradivo so pripravili iniciativni odbori za ustanovitev samoupravnih interesnih skupnosti. Tiskano v nakladi 20.000 izvodov. Gradivo je tehnično uredil France Fajdiga. Tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana, Kopitarjeva 2.