Najnujnejše potrebe udteljskega stanu Izvršni in nadzorni odbor JUU pri g. ministru prosvete. Obrazložitev učiteljskih potreb in zahtev. Izvršni in nadzorni odbor JUU sta bila 26. julija t. 1. sprejeta pri ministru pTosvete g. Dobrivoju Stošoviču. Ob tej priliki je predsednik organizacije tov. Ivan Dimnik očrtal g. ministru sedanji položaj, težnje in potrebe učiteljstva z naslednjim govorom: Gospod minister! Izvršni in nadzorni odbor, kot predstavnika vsega organiziranega učiteljstva Jugoslavije, smatrata za svojo prvo dolžnost, da Vas pozdravita kot svojega vrhovnega načelnika. Ta pozdrav ni samo dolžno spoštovanje napram vrhovnemu načelniku in samo akt navadne kurtoazije, nego vsebuje tudi najlepše želje za uspeh pri delu za napredovanje, kulturni dvig našega naroda in njegovega naraščaja, ki je kot največja vrednost državljana in najlepša nada države prepuščen nam, narodnim učiteljem, da ga dvigamo in izobražujemo. Razumevajoč Vašo težko in vzvišeno nalogo želimo, kot predstavniki učiteljstva v Jugoslaviji, že pri prvem srečanju z Vami poudariti, da boste v delu in prizadevanju za dobrobit šole, prosvete in narodnega izobraževanja imeli v jugoslovanskem učiteljstvu solidne in navdušene sotrudnike. Prav tako so naše nade g. mi.nis.ter vezane s hišo, iki ste ji sedaj Vi naoelnik in smatramo, da nas bo ta hiša gledala s pri.jateljskim očesom, razumela naš položaj. našo službo in nalogo in ukrenila vse, kar pripomore, da bo naše delo neovirano, napredno in uspešno. Hočemo biti skromni in zahtevati, da se za nas naredi le toliko, kolikor ie zakonito in potrebno, da bo naše delo neovirano in sigurno. Dovolite gospod minister, da iznesemo v glavnih potezah probleme in vprašania, ki nas interesirajo ter očrtamo tudi gledanje organiziranega učitel.jstva nanje. VZDRŽEVANJE NARODNIH ŠOL. Glavna domena našega dela ie v prvi vrsti narodna osnovna šola. Ona se nahaja v težkih razmerah. Ekonomska kriza, iki ie objela tudi naš narod, se opaža tudi v šolskem življenju. Šolska poslopja se ne gradijo, a prirastek otrok se ie podvojil. Stare in male šolice morajo sprejemati veliko število otrok. V prenatrpanih razredih se deca duši in ne nastaja samo vprašanje uspeha, nego tudi zdravja otrok in učiteljstva. Šolski proračuni vsebujejo le najnujnejše, a se redlkokje realizirajo. So iprimeri, ko se več mesecev ni prejelo niti dinarja, kjer se po nekaj mesecev in celo let ne izplačujejo šolski sluge in učiteljske stanarine in kjer učitelji iz svojega žepa kupujejo najnujnejše šolske potrebščine, brez katerih ie delo v šoli nemogoče. Kljub takemu stanju se teoretično gre naprej in se zahteva od osnovne šole, da postane delavna, napredna. sodobna. Za sodobnost osnovne šole so isti pogoji, kot za sodobno kulturno življenje posameznika — materialna podlaga. Osnovna šola. talka kakršna je danes in v kakršnih razmerah se nahaja, pa ne more izpolniti svoje naloge in ipostaja resna državna briga. Zato bi bila prva in glavna briga, da oblast intervenira in zavaruje šoli minimum materialnih zahtev, da se razredi številčno razbremenijo in, da Se začne izvajati zamisel snovan.ja fonda za zidanje šolskih poslopij. UČNI NAČRTI IN UČBENIKI. Naša narodna šola še ni dobila stalnega učnega načrta in programa. Izdelan je in deloma že preizkušen v praksi. Praktiki so stavili resne pripombe z ozirom na naše razmere. Treba ga bo revidirati. Šele po tem naj se objavi razpis za učbenike, a učni načrt in program naj se uvede šek tedaj, ko bodo odobreni učbeniki. ŠOLSKA AVTONOMIJA IN ŠOLSKO NADZORSTVO. Že pred nekoliko leti je izgubila iiarodna šola svojo avtonomijo in >padla pod direktno upravo in nadzorstvo upravnih oblasti. Morda so to narekovale razmere, v katerih se je takrat nahajala naša država. A to ni dovedlo do dobrih rezultatov. Sedaj se razmere normalizirajo. Šolsko nadzorstvo je eno najvažnejših šolskih vprašanj. S prestankom šolske avtonomije je vprašanje šolskega nadzora in šolskih nadzornikov prišlo v težko fazo. Na nadzorniškc položaje so prišli tudi ljudje slabše vrednosti. To predstavlja minus za progres osnovne šole in prosimo, da se loči prosvetna uprava od upravne oblasti in vprašanje šolskega naazora naj se regulira v tem smislu. ŠOLSKO IN IZVENŠOLSKO DELO. Stojimo na stališču, da je glavno učiteljevo delo vezano z osnovno šolo. Izvenšolsko delo ne sme biti v škodo šolskega dela. Učitelji so delali in še delajo izven šole. Ne samo zaradi dolžnosti, nego zaradi idealnih pobud, dasiravno je prav to delo prineslo mnogim namesto priznanja razočaranje. Iz tega razloga je potrebno, da se učiteljevo delo izven šole normira, dovede v sistem in zaščiti pred nezdravim vplivom. UČITELJSKA ORGANIZACIJA. ni sama sebi smoter. Želi zbrati vse učitelje v Jugoslaviji v zajednico, zaradi ižvedbe idealnih in kulturno prosvetnih smotrov ter da svo.jo organizirano moč stavi v službo prosvete, naroda in države. Ona krepi svojo notranjost, razviia zavest in solidarnost članstva v te svrhe, jih kulturno in intelektualno dviga in odstranjuje vse zunanje vplive, katerih smer ni v soglasju z njenimi smotri. Ona, kot kolektivna moč lojalfio sodeluje in pomaga pri vseh kulturno prosvetnih in socialnih naporih države. Zato smatra, da bo dobro sprejeta in podpirana posebno od strani ministrstva prosvete. Smatra. da so njeno pravilno razvijanje, krepitev, sloga med njenim članstvom, ne samo potrebe in koristi za učiteljstvo, marveč tudi narodne in državne potrebe in da moremo v tem pogledu računati na pomoč ministrstva prosvete. Organizacija je do sedai imela vedno svojega predstavnika iz izvršnega odbora v disciplinskem sodišču ministrstva prosvete, a sedaj ga nima. Ona je imela tudi svojega predstavnika v komisiji za učiteljski razpored, pa se nadejamo, da se ii to tudi sedaj ne bo kratilo. KAJ SMO IZGUBILI. Z obžalovaniem moramo izjaviti, da je učiteljstvo v poslednjih letih izgubilo najglavnejše pridobljene pravice. Te izgube niso samo osebne izgube učiteljstva, nego so bolj izgube za osnovno šolo. Učitelji so izgubili svojo stalnost. poročene učiteljice pravico do draginjske doklade, pravico na stanarino, ki iim je z zakonom zagotovljena. Stanarino so izgubili tudi oni učitelji, ki so dodeljeni minstrstvu prosvete in banskim upravam. Učitelji bojevniki so izgubili svoja vojna leta in namesto priznanja za svoje patriotsko delo. so zaostali v napredovanju. Učitelji, ki gredo odslužit kadrovski rok, se ne vračaio takoj v službo, a zelo težko v kraj svojega preišnjega službovanja. Učitelji, ki so preiemali 10% doklado po čl. 7. uradniškega zakona iz 1. 1923., so io izgubili in želijo, da se iim to popravi na podlagi § 62. točka 24. finančnega zakona za 1. 1932./33. Upokojenemu učiteljstvu se ustavijo takoj prejemki. a pokojnina se iim ne izplačuje po več mesecev in ostajajo na ta način po •pol leta brez vsake plače. Učiteljstvu v službi bivših ver6kih avtonomij, občinskih narodnih šol in nacionalnih šol sv. Cirila in Metoda, ki so služili v teh solah s posebno nacionalnim značajem, se osporavajo leta službe pre- bite v teh šolah. Nekatera zvanja še danes niso regulirana v smislu § 182. zakona o narodnih šolah in učiteljstvo ne more napredovati. Za napredovanje učiteljstva v V. skupino obstojajo zelo težki pogoji v pogledu ocene in starosti. Z izmenami § 51. in § 113. zakona o narodnih šolah (finančni zakon 1933/34) je težko prizadeta šola in uspeh šolskega deia. Neregulirano je ostalo vprašanje mnogih kontraktualnih učiteljev in dnevničarjev. Vse to je ustvarilo zelo težko impresijo v učiteljskih vrstah in učiteljstvo pričakuje, da bodo sprej«ti predlogi udruženja v tem pogledu in da se regulirajo s finančnim zakonom. UČITELJSKA OSEBNOST. Resno se mora misliti tudi na reformo učiteljske izobrazbe z ozirom na vsestranske naloge, ki jih mora učiteljstvo vršiti v šoli in izven šole. Pred kratkim ie razpravljal glavni prosvetni svet o reformi učiteljskih šol in dobro bi bilo, da se to vprašanje še enkrat pretresa in omogoči, da se iang učiteljskih šol dvigne na rang pedagoških akademij. Tudi praktični učiteljski izpiti, kakršni so danes, ne prinašajo osebnih koristi. Oni so preveč teoretskiin manj pralktični ter bi bilo nujno potrebno, da se izvede reforma ipraktičnega učit. izpita. JUU je izdelalo projekt za to reformo in Vas prosimo, gospod minister, da se temu projektu pokloni potrebna pažnja. Narava učiteljeveaa dela zahteva, da se učitelistvu omogoči potreben duševni mir, potreben čas, za proučevanie razmer kraja, v katerem je šola, da bi bila na ta način naloga pozitivno izvedena. Ko se govori o učiteljski stalnosti, ki smo jo izgubili, ni govora samo o dobrotah, ki jih ta stalnost prinaša učiteljstvu, nego mnogo več: govori se o stalnosti in gotovosti samega učiteljskega dela. Da bi se mogel učitelj znaiti v okolici. v Ikateri deluje, da bi mogel zapustiti tudi vidne kulturne siedove, mora imeti pred seboi stalnost v službi. Pogosta premeščanja so samo v kvar uspeha v šoli in v kvar uspeha izven šole. Ako se za sedai ne more uvesti stalnost, ledaj je potreba šole in moralno etična potreba, da se učiteljski disciplinski postopek izenači s postopkom ostalih državnih uradnikov. S takim disciplinslkim postopkom, predpisanim izključno samo za učitelje, se ustvarja vera, da so učitelji izvzeti od pravice m pravičnosti, ki ie dana vsemu ostalemu uradništvu, da je zanje osnovan specialni težik režim, in da se kazni nad učitelistvom ne uporabljaio kot vzgojno sredstvo. Da bi se vse lo popravilo je potrebno sprejeti novelo k zakojtu o narodnih šolah. Prav tako ie potrebno pri nameščanju mladih abiturientov uvesti princip, da se nameščaio prvenstveno siromašnejši in boljši učenci ln oni, ki so delj časa čalkali na mesto. Nujno je ipotrebno podvzeti vse mere za ono učiteljstvo, ki zaradi sedanjih predoisov o učiteliskem praktičnem izpitu ni v predpisanem roku položilo izpita, ali pa ga ni uspešno dovršilo, da se mu omogoči izjemno ponovno polaganje. ZADNJE TEŽKE IZGUBE. Letošnje leto je bilo še posebej težko za učitelistvo in njegovo organizacijo. Premeščeni so bili mnogi najboljši učitelji pred koncem šolskega leta, a nekateri so bili tudi odpuščeni. Učitelji so premeščeni, oddvojeni od rodbine brez preiskave, brez ugotovitve krivde. brez pravilnega in pravičnega postopka. Udarilo se je celo člane glavnega odbora Udruženja. Občutelk nesigurnosti v službi je vnesel zmedo v učiteljske vrste. Potrebno je pomirjenje in dobra beseda. .Gospod minister, o tem Vam predajamo predstavko s konkretnimi primeri in Vas prosimo, da ji ipoklonite svojo pažnjo. Nadeiamo se, da bo tudi ministrstvo prosvete postopalo kakor ostala mmistrstva in vrnilo odpuščene učitelje v službo, a premeščene na stara mesta, kakor tudi v pogledu odbornikov Udruženja vzpostavilo staro stanje. Gospod minister! Učiteljstvo polaga mnoge nade v Vas in veruje, da boste povoljno rešili navedene probleme v korist šole, prosvete, naroda in države. Gospod minister je pazljivo poslušal \zvajanja predsednika tov. Dimnilka in obljubil, da bo posvetil popolno pažnio vsem problemom in izvršil reparacije. v kolikor bodo dopuščale razmere in razlogi.