Lut M korlsiâ d»Uv-•kega D*Uv- c» 90 opr»vii«nl do v««ga kar produciralo. mmm This pap«r »• to th« intaoaata oitha working olaoo. Work-oro aro ontltlod to all what t hoy produ«*- Stcv. (No.) 282. Kawrad a< Maoa4-«laaa aiaiiar. Dae. e. IWIt. at id. peat off».-, al Ohlaago Ul. uud.t tk. Act of OMf»» of Mareh trd. lian Office: 2146 Hlue l.imd Ave. Delavci vseh dežela, združite se".. PAZITE! na étévilko voklepafu-ki oo naha|a polog va-i «ga naalova. prilepil«, nega «podal ali na ovitku. Ako (283) |o «tovllka tedel vam • prihodnjo it« vi I ko natega ll«ta poteče naročnina. Prool-mo, ponovite |« tako|. Chicago, m., 4. februari|a (February) 1913. Leto (VoL) VIU. Bcrger in krojaška stavka. O V Bdini soc. koogresman V. L. Berger je vložil v zbornici resolu-eijo, da posebna kongresna komisija preišče življenske razmere štrajknjočih newyorških krojačev. Resolucija ae glasi: ^ 14Ker vlada v New Yorku v kro jaški industriji, ki potom meddržavnega prometa zslaga z oblekami velik del Združenih držav, velik štrajk, v katerem je prizadetih 100.000 delavcev in njihovih družin ; in ker se trdi v javnem časopisju in na shodih, da so povprečne plače newyorikih krojačev tako nizke, da o zdravstvenih osirih in poštenem in dostojnem življenju že skoraj ne more biti govora; in ker ae dalje trdi, da se prosti tucija in zločinatvo pojavljata vsled nepotrebne bede, ki vlada v izdelovanju oblek /.a naš narod, dalje, da se te obleke izdelujejo v zaduhlih in nezdravih prostorih, napolnjenih z bacili jetike, ošpic, škrlatni k e in drugih nalezljivih bolezni; in ker postane taka obleka, prodana potom meddržavnega prometa ameriškemu ljudstvu, kritično zlo in nevarnost za dobrobit in zdravje vaeh, naj se skle ne, da se imenuje komite sedmih članov, ki hodo preiskali splošne razmere krojaške industrije v New Torku ter preiskali dejstva, tičoča ae sedanjega štrajka. Isti komite naj o vspehih svojega de la poroča tej zbornici kakor hitro» mogoče." Ce bo ta resolucija sprejeta se ni gotovo, ker kapitalistično navdahnjeni Bergerjevi tovariši v _ a , , » « ^ w .. . • wj v Schenectady. N. Y., kier je "^^-"rzfz tt WhurO^;*™ . ,voj„ npr« daj pomislimo, da dobi vlada svoj denar od svojih državljanov, potem moramo vedeti, da pridejo ti milononi iz delavakih /tipov, kajti delavci so tisti, ki držijo na svojih ranah vso ostalo človeško druž bo. Leta 1911 so naredile železniška družbe v Z. dr. 930 milionov dolarjev čistega dobička. Pomislite, jtako ogromno svoto čistega pro-fita, h kateremu je vsakdo izmed nas prispeval. Toda mesto, da par privatnih oseb spravlja ta ogromni profit v svoj žep, zakaj ne bi prišel ta denar v žepe vsega prebivalstva. To pa se da doseči edino z državnim lastništvom železnic ! Toda kapitalistične stranke nočejo skupnega lastništva; to pa zato, ker so deležne tega profita. Za skupno lastništvo prometnih in proizvajalnih sredstev se bori edino socialistična stranka. Kdor torej hoče, da se odpravi privatna lastnina železnic, truetov i t. d., ta mora pomagati socialistični stranki do zmage, kajti naloga socialističnih zastopnikov v zakonodajnih in zakonoizvrševalnih uradih, ni, da si bo vsak kar najvišje napolnil svojo malho, kakor se to dela v kapitalističnih strankah, temveč njihova parola je: delaj dobro 1" Nestrankarstvo se širi. v Nestrsnkarstvo je zelo uakzlji-va politična bolezen na telesu ka pitalizma. V večjem obsegu se je ta bolezen prvič pojavila v Mil waukee, kjer so se republikanci ni demokratje združili, da nadgla-sujejo socialiste. Od tu se sedaj hitro širi na vse strani. Imajo jo v Minneapolisu, vkratkem jo dobe narja za delavske zahteve, dočim ubijajo čas in tratijo denar za brezkoristne stvari. Vsekakor pa je možno, da bo odsek "on rules", odredil zaslišanje za Bergerjeve trditve potrebnih prič. fitrajk še vedno traja. Gigantski štrajk newyorških krojačev se še vedno nadaljnje, dasi stopa že v šesti teden. Toda štrajkarji so ostali trdni kot skala v »vojih opravičenih zahtevah po izboljšanju skrajno mizernih življenskih razrneT. Tzdelovalke kratkih vestij, ki so šle na stavko za svojimi moškimi tovariši, so dosegle popolno zmacro. kar povečuje vstrajnost in solidamost štrajkarjev. Da porazijo štrajkarje, so krojaški podjetniki poslalo svoja naročila krojaškim firmam v Chica-gi in drugih večjih mestih. Toda to so izvennewyorški krojači kma luln zvedeli ter zapretili svojim delodajalcem, da ustavijo delo. ako takoj ne prenehajo z newvor-škimi narOčili. Socialistična stranka igra važno vlogo že od začetka štrajka. V*ak posamezen uradnik štrajkarjev je delaven član naše stranke. Telo Roosevelt in razne drnare politične kapacitete so obiskale štrajkarsko okrožje; v avtomobilih seveda in za osebno reklamo. Sodrug Seidel o regulacijah. Podpredsedniški kandidat soc. stranke sodrug Emil Seidel se mudi zadnji čas na agitaciji po državi Wisconsin, Govoril je. oziroma bo, v vseh večjih mestih. Dosedanji shodi so bili vsi nepričakovano številno obiskani. Povsod je bil sprejet z nepopisno navdušenostjo, kar priča, da se socialistične ideje v tej državi hitro širijo. Tzmed njearovih interesanf-nih govorov naj omenimo onega v Oreen Bay. kjer je povdarjal državno lastovanje kot oblino rešitev važnega vprašanja oderuških trnstov in železnic. Dejal je med drugim: "Pripovedujejo vam. da je regulacija (ureditev) e«dina rešitev trustnega vprašanja, toda kaj so dosegli s svojimi regulacijami? Nič drugetega kot to. da se je povečalo breme na ramah revnih delavcev/' ftegnlacija stane zverino vlšda milione vsako leto. Ako se- vo dosegel/nravnost občudovanja vredne vkpehe, kar seveda kapitalističnim političnim klikam ni več. Zato delajo sedaj ua to. da se vs< protisocialistiene stranke združijo, ker jim sicer ne preostaja nobenega upanja na vspeh pri prihodnjih občinskih vo litvah. Kot posebno značilen pojav pa je dejstvo, da se je Chicago, ta skoraj da najmočnejša kapitalistična trdnjava, začela zavzemati za nestrankarstvo. Skihni mestni očetje so uvideli preteči» nevarnost, da utegne biti pri spomla danskih aldermanskih volitvah iz voljenih par socialistov. . Dejstvo, dn so bili v Chicagi pri jesenskih veJitvah izvoljeni štirje socialisti v državno zaikonodijo 111 da je socialistični kandidat za distrikt nega pravdnika sodr. Cnnnea dobil skoro 110,000 glaso/ je na-vdclo slobovestne fakforje z veli knn* strahom; kajti isli dobro veoo, da dobe s soc.alisti nadležne in nepodkupljive nadzornike nad se. ki bodo hoteli vedeti kako se gospodari v mestni hiši z ljudskim denarjem. Nobene stvari pa kapi talistični politiki tako ne sovražijo kot kontrolo nad seboj, tem ne-ljubša jim je pa še socialistična kontrola, katere se ni mogoče znebiti tudi z denarjem ne! Da pa to pretečo "nevarnost" odstranijo, so začeli propagirati idejo nestran-karstva, kar se pravi z drugimi besedami, da hočejo iz vseh kapitalističnih Strank ustanoviti proti-socialistično stranko! Nestrankarstvo te vrste pa je vselej znamenje socialistične moči in oslabelo sti nasprotnih strank. Kakor povsod bo imelo strankarstvo tudi v Chicagi tiste dobre posledice, da bo nezavednežem v delavskih vrstah pomagalo do spoznanja, da so republikanska, demokratska in progresivna stranka kapitalistična bitja, s krinkami prijateljstva do delavcev na obrani. Še danes naročile DRUŽINSKI KOLEDAR! Le še neka| |lh |e na raspolagot Sužnji v peklih jekla na dan!| iplošnl štra|k Jeklarskih delavcev v Plttsburgu ln okolici. — Sledil bo štrajk v So. Chlcagl, Gary» Jolletu, Clevelandu, Buttalu, Pueblu Itd. — Boj proti na|večjf mu kapitalističnemu zmafu - Jeklarskemu trustu na celi črti. Suzn|l4 Steel Trusta" najbolj Izkoriščani med ' vsemi delavci v Amerlld. Vsi v vrste unl|e! Žlvahno gltmn|e povsod. Sužnji jekla se gibljejo. Sužnji v peklih železa in jekla peklih, proti katerim je divje-fantastiški posmrtni pekel z vsemi svojimi grozotami, kar jih je naslikala tesna domišljija tekom tisočletij, le neznatna senca — v pekih n* tem svetu: v Pittsburgu, So. Chicagi, Jolietu itd., kjer šumii in praake>ta raztopljeno železo in jrfelo v mogočnih plavžih in topilnicah in kjer večni sajasti dim polni ozračje daleč na okoli, — sužnji v teh peklih končno vstajajo . .. Sedmogl&vi zmaj, največji monstrum, najpopolnejši industrijski gigant, kar jih j« rodil kaipitalizein — jeklarski trust je končno v areni, kjer bo organizirano delavstvo tirjalo od njega račun — saj za nekaj. _____Jeklarski truat ima danes v svojih peklih širom Amerike okrog dvesto tisoč sužnjem, če ne več. ln med vsemi sužnji, kar jih danes robuje »me rišk i ni kapitalistom, najbolj so izkoriščani, najbolj zatirani, najbolj tlačeni, najbolj zaničevani, najbolj preganjani, najbolj teptani in najhitrejše izsesani in vrženi na -kup človeških razvalin ravno suiuji " Steel trmrta". Biti suženj jeklarskega trusta pomeni hiti suženj vse žive dni. Jeklarski suženj ne more nikamor naprej; ne more si pomagati na noben način. Ako mu debele raizbeljene verige, železni drogovi, beložareči "pig iron" ali "hingot" prej ne odpali prstov, roke ali noge, ako ne utone v masi beložareče tekoče kovine, kjer je slišati samo jeden cvrk! — in Človeka ni več, tedaj je jeklarski sr. žen j povprečno v par letih — pa naj bo še tak hrust ,— le senca svoje nekdanje postave, kup kosti zavitih v kožo izžet, bolan, uničen. Kdor ohrani tekom deset robovanja v jeklarkem j»eklu nekdanjo moč in zdravje, je pač čudak. Življenje jeklarskega sužnja-je življenje večnega boja med biti ali ne4riti. boja med bomo «Asistenco in bedo — sploh življenje največje intzerije, kakoršno si more izmisliti le sam satan v človeški kozi. — Jeklarski sužnji delajo po 10—12 ur vsak dan 111 sedem dni v tednu. Povprečna pla<"a pa znaša manj kot $1.50 ns* dan. To pove dovolj. In vsa ta ogromna maaa "Steel trusta " do danes še ni organizirana. Zakaj ne — o tem bi povedala ^fodoviua tega trusta, če bi ga tlokriija razgalili, ftk.bi razkrili ftWVrsto zlobnih početij in satanskih mahinacij. katerih se posluinje trust sistematično leto za letom, da prepreči tudi najmanjšo iskrico samozavesti med svojimi sužnji; če bi povedali celo zgodovino o sistemu persekucij, zločinov, umorov in zlasti o sistemu nedosežne špijonaže, kakoršne si do danes še ni izmislil noben tiran na svetn. — potem bi imeli saj majhen kowrek slike, zakaj se ni Se posrečilo organiziranemu delavstvu pridobiti je-kfar> kili sužnjev v svoje vrste. Danes naj citiramo le par stavkov iz spisa statista Frederick J. Haskina. kateri piše v svojem večjem delu "The immigrant in American life" tudi sledeče: Naseljenci h južne Evrope (Italija, Avstrija, Ogrska in Balkan) so dobrodošel materijal za lastnike veleindustrij v Ameriki kot tekstilna in jeklarska itd. Ti naseljeni, zadovoljni z malim in natlačeni v -tovarne, opravljajo najtežja in najopasnejša dela. kakoršnih se domači delavec ne dotakne zlepa; a glavno je, da jih delodajalci lahko zadovoljijo i vsako plačo. Druga prednost, ki jo imajo ti naseljenci pred domačini, je ta, da vsl«d nepozna-nja jezika in ameriških ekonomskih razmer ne morejo priti v do-tiko z domočim organiziranim delavstvom, niti ne ume jo. nobene potrebe za unijo, kajti, kakor rečeno, zadovoljni so z vsako plačo in z vsakim življenskim pogojem, samo da imajo delo. Večkrat sc je že zgodilo, dji »o veleindustrijalci le s pomočjo mase inozemskih delavcev preprečili mnogi štrajk." Ta nepristranska sodba pisatelja, kateri pozna dobro razmere na polju ameriške veleindustrije, dokazuje jasno, zakaj "Steel trust" tako dobro vspeva in zakao se jeklarski suženj vedno bolj pogreza v propast. Ogromna večina sužnjev v jeklarskih peklih sestoji iz naseljencev in med njimi je največ Slovanov. V Pittsbnrgu, South Chicagi. Gary, Jolietu itd. robu jejo po večini Hrvatje. Srbi, Slovenci, Poljaki, Slovaki in Italijani. To je tisti "dobrodošli materijal" za carja Morgana, Carnegija itd., ki jim kuje milione in miTione s Rvojim znojim in s krvavimi sragami. Tn — sli je res, da je ta "materijal" že popolnoma odmrl za vrtak čut samozavesti? Ali mora res ostati ve-kovrčni rob "Steel trusts"* Ali se ne sme ganiti in zahtevati oeu način ne morejo kapi-na delu. Cbikaška delavska fede- ulisti in njihovi politični sluge v racija je zadnji teden izdala po- ('rawford County. Kansas, prebo-ziv v trinajstih jezikih za ua jav- \etl ,)orMZM> |a zato, ker delodajalec dotoro ve, da delavec kot posameznik ni v stanu priboriti si večjo plačo in boljše delovne pogoje. Isti delavci so celo nezmožni preprečiti znižanje svojih nizkih plač, ako se delodajalcem poljubi znižati jih. Zaradi svojih neorganiziranih razmer ste postali žrtve nizkih plač, dolgih delovnih ur, slabih delovnih razmer, in to kljub dejstvu, da je draginja tako naraščala. da vaš« plače ne zadostujejo za izdatke. Vi ste brez moči za obvarovanje vas samih proti pogostim nezgodam, proti bolezni, ki se oglaša pri vas če«rtokrat, proti brezdelnosti v slučaju industrij skih kriz. ter proti dragim zlom, ki prihajajo nad delavce, zlasti nad neorganizirane. Vsa ta zla se morejo omejiti ,ali celo odpraviti, ako se združite v unije in poetane-te del Ameriške delavske federa cije (American FV«l»'ration of Labor). Vsa zla va«e industrije se ne dado odstraniti na enkrat, toda dado se spremeniti in olajšati potom popolne organizacije vseh de-laivcev, neoziraje se na to, če si ti najbolj strokovno izurjen delavec ali če si preprost delavec. fas je tu, ko naj vas vse brez razlike na vašo vero in narodnost, trdno združi pravi duh bratstva in solidarnosti, ki sta neobhodno potrebna, ako upate na odpravo gorja, priboritev praiviee in izboljšanje svojih razmer! Ameriška delavska federacija ima v svojem obstanku samo en namen: varovati pravice, pospeše vati , interese in dobrobit vsega delovnega ljudstva te dežele, brez razlike na narodnost, tako da se z njim pravično postopa ter da dobe delavci plačo, ki bo zadosto vala za ameriški način življenja. Uradniki in organizatorji Ameriške delavske federacije so od časa do časa organizirali, in po skušali organizirati delavce v raz nih krajih, kjer ima vaša industri ja svoje delavnice, toda ameriška delnvska federacija vam ne more pomagati, ako se sami ne potrudite, da bi sami sebi pomagali. Veliko in močno organizirano ameriško delavsko gibanje bo vam pomagalo, ako imate resno voljo po magati si. Ameriška delavska federacija je neprestano zaposlena v boj za organiziranje vseh, izurjenih in neizurjenih delavcev v vaši industriji; rabi samo vaše podpore in osreči!o ovreči volitev pred sodiščem, poskušajo sedaj svojo srečo v «fržavni zakonodaji. Sfabricirali so celo kopo l*i-ujibvih podatkov zoper soc. senatorja sodr. Fred. W. Stantona, kateremu hočejo vzeti pravico do sedeža v senatu. Na njegovo me-s sto hočejo posaditi republikanca, ki je dobil 400 glasov manj. Tako hočejo sedaj z nasiljem doseči to, česar niso mogli pri volitvah z denarjem in triki. Naši sodrugi bodo storili vse mogoče, da se prepreči ta ostudna nakana brezvestnih kapitalističnih hlapčonov. Soialistični senator je imel povodom krivične gonje svojih nasprotnikov interesanten govoi, ki je celo pri najbolj zakrajenih za-grinzencih vzbudil veliko pozornost. Dejal je med drugimi izvajanji: "Delavec sem! Vse svoje žm ljenje sem porabil za delo najtežje in najbolj nevarne vrste. Pričel sem kot deček delati pod zemljo kot promogar in do sedanje starosti 53 let. nisem prejel niti enega dolarja, katerega ne bi več kot zaslužil s svojim delom. Ponosen sem. da sem član delavskega razreda. Nobenega izmed vas, bogatimi nezavidam zaradi imetja. Jaz bi ne menjal svoje mesto z vašim bogatstvom. Hvala Bogu. nobeuo-človeško bitje ni trpelo ali bilo, oškodovano zato, da sem imel jaz in moji kaj jesti! Pri novemberskih volitvah jt» 3840 mož glasovalo za me za» državnega senatorja in 3,477 jfln je glasovalo za mojega nasprotnika. Noben bankir, noben advokat in noben delavski izkoriščevalec ni glasoval za me. Moji glasovi »o bili delavski glasovi ..." Od kod draginja? Newyorški trgovec z volnenimi izdeHci Joseph D. Ilolms je podal kongresmenu odseku izjavo, fe katere je razvidno, da stane je volnene obleke, katere kupujemo po $12—18, fabrikante le tri dolarje. Trgovine, ki kupujejo na debelo, dobijo te oblek? po $8-10. To šteyilke imajo namen npHvati na kongres, da bi ta ne znižal col-nme na volno. Holms pravi, da bi obleka ne bila nič cenejša, ako bi se eolnina docela odpravila, ker bi preknpovalci zvišali cesio, vsled Česar bi odprava eolnine ameriškemu prebivalstbu nič ne koristila. Dokler bodo trasti in prelrnpo-rslei imeli proste rokc.toliko časa bo draginja narašeala, pa naj bo carina ali pa ne. Stavba kapitalizma se ne bo podrla, oko se ji ena opeka odvzame. organizirajte sel Ako hočete boljše delovne razmere, — organizirajte ss! Ko sto enkrat prebrali to okrožnico, dajte jo svojemu tovariša — delavcu in govorite z njim o nji Tnformacije se dajajo radevolje, ako se piše na spodaj navedeni naslov. Vsa pisma so zaupna! Pišite še itanes! Tovariši delavci, ganite se! Naj se duh edinosti in bratstva potopi globoko v vaše srce in vaše moi-gane- Organizirajte se, združite se, priklopite se! Z bratskim pozdravom Samuel Gompers, predsednik A. F. of Tj. Frank Morrison, tajnik A, F of L. (Izdala American Federation of Labor. Glavni stan: 801—809 O St. X. W. Washington, D. C. proletarec DENARNI TRUST -SpUil liri F. M Saiktrg -Prml l Miltk *-- (Nadaljevanje.) Ko ao denarni mogotci na Angleakem in v Ameriki pokupili vae nove bonde, ki jih je izdala vlada 1. 1870, začeli ao rovariti, kako bi povečali njih vrednost. To se je zgodilo — kakor že omenjeno — z razdenarjenjem «rebra let» 1873. Načrt, kakor po navadi, je bil zooet izuelan v Londonu. Angleški bankirji «o "zmetali skupaj" $500.000 in nelki Krneat Seyd kot dober zaupnik je bil poslan s to "svotico" v Ameriko. Trgovska zbornica (Chamber of Commerce) v New Yorku, vladni kontrolor krožečega denarja John J. Knox in predsedatelj finančnega odseka v senatu John Sherman so brž izdelali zakonsko predlogo po načrtu londonskih bankirjev, predložili v kongresu in jo spravili skozi s tako lakavsstjo, da . ogromna večina kongresnikov, ki je glasovala, ni znala kakšen namen je imela dotična predloga; vedel nI niti tajnik zveznega zaklada niti sam predsednik, kateri je zakon podpisal. Načrt bankirjev je bil, da se kolikor mogoče razveljavi srebrni dolar (ravnotisti čas je namreč zelo rasla produkcija srebra v Zedinjenih državah), in da se uvede zlata "standarda" ali vrednostna mera. Ali zakon se je,pa glasil za "svobodno kovnost'' srebra, kar je tako lepo donelo na ušesa pripro-stih državljanov, da ni živ krst pomislil — saj tako hitro ne — da bi bila v tem kakšna zvijača. Toda zakon ni imel nobene določbe, da se sme "svobodno kovati" tudi srebrni dolar in tukaj se je zvijača kmalu spoznala. Določba je sicer bila, , da sme vlada kovati srebrni dolar, 420 grainov teže, ali na drugem mestu je bilo jasno povedano, da to mora biti le "trade dollar", ki ima služiti za azijatsko trgovino in nikakor ne sme veljati kot jednačba vrednote. * ostaneti Nemčija in Italija svobodni narodni državi. Engels pa se je nasprotno bal, da bi poraz Avstrije ojačil francoski bonapartizem, pruski ce-sarizem, rudki carizein. Avstrijski poraz bi pomejijal: prvič ojačan-je Bonaparta, torej nadaljevanje cesarstva na .Francoskem, ugro-ženje levega renskega obrežja, za-branitev nemškega ujedinjenja s francoskim orožjem; drugič izločitev Avstrije iz Nutnčije, ustvaritev male nemške države, izročitev nemškega naroda pruski vojaški državi; tretjič ojačenje Rusije, ki ji bo slabost Avstrije odprla pot do Carigrada. Bonaparte da je zaveznik Rusije, carjev žandarra proti Nemčiji, Zato se mora Nemčija dvigniti proti Francoski. Ako napade Bona parte Avstrijo ob Padu, ga mora SJemč-ija napasti ob Renu. Boj proti Rusiji je veljal Marxu in Engelsu tudi v tej krizi za najvišjo nalogo, kateri naj bi se uklonile vse druge. . Isto nasprotje se je ponovilo leta 1866., ko so Lassallejanci, na čelu jim Schweitzer, stopili na stran Prusije v prepričanju, da je treba Avstrijo \4raz1rgati, razkosati, uničiti, razdrobiti", da postane ujediujenje in osvobojenje Nemčije mogoče, medtem ko sta pričakovala Liehknecht In Bebel ravno od avstrijske zmage obnov-ljenje nemške revolucije. Končno se je ponovilo to nasprotje leta 1870., ko sta Liebknecht in Bebel odklonila vojne (kredite, med tem ko so ne le Lassallejanci, temveč tudi generalni svet internacionale in braunschweigskr strankin odbor Eisenachovcev zrli na vojno kot na potrebno obrambno vojno Nemčije, na poraz Bonapartov pa kot na interes evropskega delavskega razreda. Edina je bila socialna demokracija šele po Sedanu, v protestu proti aneksiji Alzaeije-Lot-rinjrije. Marx se ji je protivil iz razloga, češ, da bo aneksija pov zročila na t*no človeško dobo sov-vraštvo med Nemčijo in Francijo, da bo aneksija Francijo " pahnila Rusiji v naročje" in s tem oja-čila rusko moč. Tako je bilo z zahtevo vojne proti Rusiji začrtana smer evropski politiki Marxove šole. Ko si je Rusija osvojila Kavkaz in podjarmila Poljsko, je naložila inavgu-ralna adresa internacionale izza leta 1864, prol-et ari jat u dolžnost, da se mora voditi boj proti Rusiji kot "del splošnega boja za emancipacijo dela.vskih razredov." Z bojem proti Rusiji je podprl Liebknecht na nttrnberškem delavskem zberovanju leta 1868. odklonitev razoroženja; razoroženje da je nemogoče, dokler ni Rusija uničena. Poljska zopet upostavljena. Ko je Rusija leta 1878 zopet napadla Turčijo, se je Liebknecht za Turke zavzel in pozval Avstrijo, Francijo in Anglijo, da naj "z o-rožjem v roki Rusiji preprečijo nadaljno osvojevanjel" Zanj ni pomenjala vojna na Balkanu nič druzegi^kot odlomek v velikem boju za vprašanje: "republikansko ali kazaško"t To stališče seveda ni ostalo brez nasprotovanj. Protivila se mu je brošuri ki jo je izdal nemško-avstrij-ski sodrug: Ako je Rusija proti Turčiji in Avstriji, da s tem proti svoji volji pospešuje revolucionarni preustroj: ustanovitev svobodnih narodnih držav na razvalinah historičnih narodnostnih- držav. Vendar pa je ostala vodilna smer socialno demokratične politike za črtana po bojnem stališču proti carizmtL Ko se je v 80leti'h »opet pojavila moinost nemške in avstrijske vojne proti Rusiji, je še* enkrat vzplapelal stari srd proti eariz mu. V tem času je nastala Engel sova klasična razprava: "Zunan ja politika ruskega carstva" in Bebelov že večkrat omenjeni go vor, da pojde nemški delavski raz red z veseljem v boj, če bi bilo potrebno braniti Nemčijo proti ruskemu napadu. Tako politika stare internacionale nikakor ni bila folitka miru. Smatrala je vojno za neizogibno posledico kapitalističnega načiua proizvajanja. 6e-le s kapitalizmom da bo izginila vojna nfvar-nos t. Dokler obstoja kapitalizem, da je mir utopija. Proletari jat pa da ne more stati bojni politiki gospodujočih razredov brez zanimanja nasproti. Skušati, da jo inora potisniti v smer, katero zahteva njegov interes. Njegov najvišii interes pa da je uničenje Rusije. Tradicija stare internacionale še danes vpliva na politiko social-i'odemokraticnih strank. Na Francoskem so zlasti marksisti, ki jih je vodil Guesdc, nasprotovali mirovnim tendencam, katere so hotele omogočiti vojno bodisi z mirnim sredstvom, pogodb, sklenjenih potom mirovnih sodišč, bodisi z bojevitim sredstvom splošne stavke; tem tendencam so nasprotovali msrksistf / naukom, da more vojna izginiti šele takrat, ko izgine kapitalizem. Na Nemškem se je bojevala skrajna strankina levica,' zbiva o-Kcli "Leipziger Zeitung" in Bremer Buerperzeitung1 proti zali''."»• vi po razorožitveni pogodbi z An glijo z utemeljevanjem, da je ra-zorözenje toliko časa utopija, dokler obstoja kapitalizem. Na Angleškem je ono krilo socialne demokracije, ki ga je vodil Hynd-man, zastopalo mnenje, da je, kakor preie Rusija, sejlaj Nemčija najnevarnejša sovražnica evropske demokracije in da toraj Anglija potrebuje močno mornarico, po, mnenju mnogih socialistov (Blatch|Tord) tudi na splošni dolžnosti slonečo milico za obrambo nemških napadov. V Avstriji so se poljski sodrugi izjavljali ponov no. da je močna, hrambe zmožna Avstrija potrebna za obrambo ruskega prodirnnja. Ali vse te smeri zastopajo vendar samo manjšine socialističnih strank svojih dežel. Vodilne ideje internaciona le se zelo razlikujejo od njih. Staremu marksizmu Isstno bojno stališče proti Rusiji tudi dandanes ni brez vpliva. Tudi v zadnji krizi je našlo glasnega odziva v mogočnih napadih na cari-zem v manifestih balkanskih socialist ičnili strank, avs'trijske sploš: ne eksekutive, internacionalnega socialističnega biroja; v propagandi nemških, francoskih in angleških socialistov za sporazum-1 jen je teh treh dežel, katero naj bi omejilo moc ruskega earizma, ki izrablja njihovo nasprotje; v Rennerjevem govoru proti Scha-Cherlu na zadnjem strankinem zboru nemško-avstrijske socialne demokracije. Tudi 'revolucionarna frakcija* poljske socialistične stranke' se sklicuje v svoji Rusi-ii sovražni agitaciji na marksistično tradicijo. Ali politika internacionale se ne uravnava nič več pretežno pc. teh pomislekih. Njen najvišji cilj ni nič več boj proti Rusiji, temveč ohranitev miru. Politika socializma ima s politiko Marxa in Engelsa izza 1. 1853, veliko manj skupnega kakor s politiko fritre-derjev (proste trgovine), ki jo je Marx pobijal, s politiko Cobdemi-stov in Brightistov izza časov krimske vojne. Ta obrat internacionalnega socializma si je treba tolmačiti iz spremembe v razmer ju moči, katero je Evropa doživela izza onega časa, v katerem sta Marx in Engels formulirala in ustvarila svojo Rusiji sovražno politiko. Izza ruskih porazov v krimski vojni in na berlinskem kongresu je Evropo minil strah pred premočjo Rusije, Rusko poljedelstvo je zašlo v težko krizo, lakota je vladala v deželi, državni zaklad je bil v stiski. Zgradba železnic v zahodni in srednji Evropi je o-mogočila nasprotnikom Rusije, da so lahko zelo hitro mobilizirali; Rusiji sami je ta prednost ve liko manj služila v dobro, kajti ogromna razsežnost dežele in slaba uprava zelo ovirati urno mobilizacijo. Ruski vojak, v sklenje nih vrstah starejšega časa nepre kosljiv bojevnik, je bil manj sposoben pri razkosanosti strelskih oddelkov v moderni vojni, ki stavi na samostojno delovanje posameznega moža večje zahteve. (Dalje prihodnjič.) MASOOUTAH, ILL. V «a 9 G N. je bil priob&n dopis iz n»aipj| ton, Pa., v katerem se tamkajU,^ delavske razmere tako opisuj*, kot bi bil v tistem kraju pravi' paradiž za delavce. V omenjenem dopisu pile dopisovatelj, da pre- , mogarji lahko zaslužijo od $50.00 J do $60.00 na 14 dni. Želel bi, dni bi bil pisec dosleden in povedal koliko časa delajo na dan, oziro- \ ma kedaj zjutraj začnejo in ke-daj zvečer nehajo. Ko bi nam ta i pisec to povedal, potem bi vse drugače sodili o tistih delavskih razmerah, kot moramo sedaj. Stvar je sledeča: Družba, ki la-stuje omenjene rove, je ravno ta-* ka kot so vse druge kapitalistič. 1 ne družbe. Njeno geslo je izkoriš- . čanje, tega se tudi popolno zaveda. Njeni delavci so še vsi neorganizirani, zaradi tega je prišlo že večkrat do velikih nemirov in štrajkov. Ker pa drnižba popolno kontrolira elo naselbino in vse kar je v naselbini, se ji. je do tedaj še vselej posrečilo z izdajica-nri zatreti in uničiti*vsako delavsko gibanje. Razmere v imenovanih rovih so grozne, rera šteti vsak zaveden delavec v dolžnost. Kdor je razumnejši in sposobnejši, ta ima tudi več dolžnosti! Vsak socialist, vaak razredno zaveden delavec, mora hiti bojevnik, =toda brez pajke, sablje, kationov in smodnika; njegovo orožje naj bo njegov ra zum in njegov boj naj bo agitaci ja za socializem in za socialistič no časopisje, ki seka delavskim nasprotnikom — kapitalistom naj hujše rane! Naa boj je boj z uma svitlim mečem! . Tudi očitanje, da smo socialisti brezdomovinci, kaže, da pri O. N. ne poznajo ali pa nočejo pognati socializma in sploh delavskega vprašanja, človek, ki se tako brez miseJno nsvdušuje za nekaj, Česar nima, kar so mu vzeli drugi, je smešna prikazen. Vezi pa, ki nas spajajo z našo rodno grudo, pa tudi mi upoštevamo. In ravno socialisti zahtevajo, da vsak človek lastuje kos svoje domovine, Za svoje tlačitelje, izkoriščevalce in preganjalce se pa ne moremo navduševati, če so ti prav slovenski. . Člani kluba so se izrazili, da ne čitajo več tega lista, ker se je izkazal za nasprotnika delavskih koristi in pravic. Želeti je, da bi se razredno zavedni slov. delavci povsod zavedali dolžnosti do sebi zvestega časopisja. "Proletarec" mora v vsako slov. hišo v Ameriki. To mora biti naše geslo, potem bodo pa tudi rodni bratje trpini začeli drugače misliti. Čitateljem v, naši naselbini naznanjamo, da je bil na zadnji seji izvoljen sodrug Mike fJabrenja za agitatorja za klub št. 65. Vsem'ga toolo priporočamo. S soc. pozdravom na vse sodru-ge in sodruginje — J. H. za klub štev. 65. ko brihtna glavca j« ta gospod Kiepec, da je dejal, da delavec na din z enim dolarjem dobro izhaja, da, prihrani si lahko nekaj od enega dolarja l Hravo, Jože. prav dobro si jo pogruntal. Dvomimo pa, da bi se Jože hotel zadovoljiti z enim dolarjem. No ja, delavec itak nima pravice do boljšega življenja, si misli naš brihtni Joško in njegova Jolietaka "gli-ha", ki pa sama nima nikoli zadosti« Po njegovem in njegovih vrednih komaradov mnenja, se delavcem danes tako dobro godi, da se jim bolje gocliti ne more. Seveda, mi delavci vemo svoje, ker vemo kaj je delo, katero o-pravljamo. Vemo tudi, koliko more človek danes prihraniti.* Nič! Zato pa tudi znamo ceniti vrednost "kunštnih" izjav oseb Klep-čeve sorte! Toda, če je tudi veleraodri Jožef KI epec vse tako izvrstno po-gruntal, v eni trditvi se je tako zelo urezal, da bogpamagaj! In sicer v tem, ko pravi, da naš narod ni dovzeten za socializem, ali kakor se je že izrazil. Povedano naj bo le toliko, da bi bil mister Kiepec stokrat lahko zadovoljen, ako bi dobil vse tiste naročnike, kakor jih ima "Proletarec" na Aurori. Toliko za sedaj, drugič se pa lahko zopet malo pomenimo! Ant. Šerjak. AURORA, MINN., 23. JAN. — Sicer nimam posebnih novic, a vseeno se moram oglasiti,.ker nas je v A. 8. št. 7.. Jože Kiepec na-zval z "divjaki", sploh na način, ki je lasten le ljudem okrog A. S., kojega zastopnik je omenjeni Kiepec. Seveda, ker ae nad drugim ni mogel znositi zaradi svoje slabe "bire" naročnikov, se je spravil nad socialiste. Hodil je par dni od hi^e do hiše; a ni mu šlo po volji. Mislil je, da dobi toliko naročnikov, da jih še vpisat* ne bo mogel. Pa kaj se hoče; če ima človek smolo, ima smolo, pa naj se obrne kamor hoče. Ker se ni^mo hoteli naročiti na njegov list, nas je za povračilo razglasil za divjake. Kako slabo je mister Kiepec naletel priča to, da je moral iskati prenočišča po mrzlih hotelih, dasi je dosti rojakov, ki imajo gorka stanovanja. Ako bi agitiral za "Proletarca", bi bilo seveda kaj druzega, povsod bi bil dobrodošel. Kar smilil se nam jo; kamor je iprišel so ga pošteno in po zaahiženju "spocali", na kar mu ni preostalo d nize ga kot da pobere Sila in kopita ter gre na-prej. Ko sem ga vprašal, kako je kaj a "biznesom", se mi je prav bridko pritol.il, češ, da so tu sirovi ljudje, ker. Se prenočišča ne more dobiti pri Slovencih. Mnjva sva se seznanila na .poŠti. Ponudil mi Je karto od A. S. Rekel sem mu, da naj jo da onemu, ki se bo naročil na list. Drogi dan pa ga je nekdo iz hudomušnosti poslal k meni, če*, da sta pri meni dva, ki se bosta naročila. Prišel je res k meni. Vprašal sem ga, kaj misli o balkanski vojni. Dejal je, da se to njemu neumno vidi in da se pameten človek ne tepe. S tem je glavni zastopnik pokazal, da A. S. samo norce brije iz svojih či-ta tel je v. Ta strokovnjak v delavskih razmerah je dalje trdil, da so sedaj nenavadno dobri časi, da vsak lahko dala. a*o le hoče. da so tako dobre plače, da vsak lahko prihrani kaj. ako le hoče. Ta- McDONALD, PA. Gotovo je že več čitateljem in sodrugom znano, da se je osnoval jugoslov. socialistični klub v Primrose main Zato opozarjam slovenske oziroma jugoslovanske trpine v tem kraju, da se pridružijo tej orga nizaciji ter tako pomagajo izvrševati težko nalogo, ki jo ima* soc. stranka. Ako hočejo delavci do seči pravice, katere jim danes brezobzirni kapitalisti teptajo v blatu, se morajo združiti, organizirati ter tako se pripraviti za boj proti njim. Moč kapitalistov bi ne bila tolika, ako bi ne bili medsebojno organizirani. To te delavske pijavke prav dobro vedo, zato so se združili v razne zveze in truste, da tako lažje vla dajo. Ako pa so se organizirali delavčevi tlačitelji, tedaj se mo rajo organizirati tudi delavci sami, kajti drugače ne morejo misliti na vspešen boj proti njim. Poleg tega pa je treba pomisliti, da je danes vsa vlada, vse oblasti na strani kapitalistov in ne na strani delavcev. V slučaju štraj-ka ali drugega nasprotja med delavci in delodajalci, se bodo oblasti vedno postavile na stran delavskih tiranov. To pa zato, ker imajo delodajalci moč, da pridobe zase oblasti. Najbolj žalostno pa je to, da se postavljajo naproti delavsko stališče ljudje, ki so bili izvoljeni z delavskimi glasovi. Na ta način si delavci vslec sVoje nezavednosti pletejo ob vsa kih volitvah bič, ki potem udriha po njihovih plečih. Ta bič so kapitalistične stranke, ki poznajo delavca samo ob volitvah, potem se pa ne menijo več zanj. Ako hočejo delavci imeti v postavodaj nih in postavoizvrševalnih zasto-pih svoje zastopnike, ki bodo vselej in povsod varovali in se borili za koristi delavcev, tedaj se morajo odvrniti od kapitalističnih strank ter se pridružiti pravi delavski —■ socialistični stranki, ki je še vselej pokazala, da stoji neustrašeno na braniku delavskih interesov. Delavci se morajo zavedali resnice, da se morajo sami rešiti, ako hočejo biti rešeni. Ako pa hočejo to doseči, morajo biti politično organizirani v samostojni, to je soc. stranki. Del te stranke je tudi Jugoslov. soc. zveza, koje podružnica je naž klub. Dolž nost vsakega člana tega kluba, to je, vsakega socialista je, da agi-tira za socialistična načela, pred vsem, da agitira za socialistične liste med sodelavci Delavci naj se zavedajo, da stranka, ki dela za kapitaliste, ne more delati za delavce, kajti koristi delavcev in kapitalistov so si v vednem nasprotju. Tovariši in prijatelji delavci! Ne držim okrižem rok in ne zdi-¿lnjmo, da se nam slabo godi, da smo izkoriščani, temveč se pridružimo svojim tovarišem, ki se bojujejo zato, da se strmoglavi obstoječi krivični kapitalistični družabni red ter se na mestu njega postavi -nova človeška družba, družba svobode, enakosti in bratstva! Sodrug. ftharon, Pa. — Nove leto imamo že precej za seboj. Dan se je začel zopet daljšati. Tema se umika svetlobi. Narava bo kmalu zopet oživela. Vse bo aililo v živ-ljeuje. Kaj pa mi delavci, borno tudi mi oživeli zajedno z naravo! Da, saj moramo. Ne samo zaradi tega, ker bo oživela narava, ampak zato, ker na« sili k življenju sedanji gnjiii kapitalistični sistem. Razmere, v katerih ae nahajamo nas silijo, da sc prebudimo iz spanja. Ako uialo opazujemo človeško naravo, pridemo do prepričanja, da smo mi ljudje ravno na takem stališču, kot je rastlinstvo. To je, da eni «e poprej prehude iz upanja kot dru^i, ravno tako'kot v rastlinstvu. "Nekatere rastline kažejo znake življenja, ko jih še sneg pokriva, zopet druge mora greti solnce, predno*pokažejo znak življenja. Tako je tudi z nami delavci. Nekateri se začne takoj zavedati svojega položaja. pri prvi priliki pokaže, da hoče živeti. Nekateri so zopet ravno nasprotno. Vidijo, da ae jim godi krivica, vidijo, da se jih izkorišča. Da bi si pa znali poiskati pot iz te krivice, iz tega iorkoriš-čevanja, tega pa nt». Tudi ko bi se kdo potrudil in jim pokazal pot bi mu ne verjeli. Z glavo nekoliko pokimajo kot v znamenje, da hočejo spati še naprej. Da je temu tako, mi bode gotovo potrdil vsak ki deluje in agitira za socializem. Zadnjič, ko sem se podal na agitacijsko pot za našega " Proletarca ", sem mislil, da se bo nanj naročil sleherni delavec, ali temu ni bilo tako. Ko pridem do na*ih sotrpinov delavcev, jim lepo povem, kaj da želim od njih. Pokažem jim list, razložim jim vse natanko, ali tovariši so le kimali in majali z glavo, češ, to je brez verski list, kaj takega mi sploh ne čitamo; ako bom čital ta list, bodem gotovo pogubljen itd. Dokler je delavec tako praznovereu. da misli, ako 'bo eita'1 časopis, da bo zaradi te ga pogubljen in preklet za celo večnost, se nam lahko kapitalisti še debelo smejejo. I*rvslišati in po žreti sem moral veliko pikrih #be sed, predno sem, končal z mojo agitacijo. Pripoznati pa moram, da ni bilo brez uspefoa. Dobil aem štiri no ve naročnike, s katerim moram biti za prvič zadovoljen. Drugič jih bom pa skušal več dobiti, ker sem se zaobljubil, da ne preneham prej. dokler ne bo "Proletarec" orihajal v sleherno slovensko hišo Omenil sem, da sern dobil štiri nove naročnike, to se uii ravno tako vidi, kot da bi dal štiri "klofute" kapitalizmu in štiri črnu-harjem. Nič ne de. Mi moramo iti po zaertani poti naprej do aaželje-nega cilja — do socializma, do socialistične zmage. Pozdrav čitateljem "Proletarca" kot tudi drugih svobodomi selnih listov! x / Jos. Paulenich. CHISHOLM, MINN. — Name nil sem se Vaip poslati par vrstic iz našega železnega okrožja. Po naključju sera dobil v roke list iz Jolieta, v katerem skuša neki John Vesel v svoji ipnoranci zagovarjati fanatizem in blaraaže A. S. Pri tem hoče neksj zavijati in ugovarjati dopisniku v Piole-tarou št. 273. Priporočam ti, da je bolje, ako greš osebno k njemu in se o zadevi, katero hočeš v A. S. prinesti v javnost, osebno pogovoriš. Nihče ne more pisati o stvareh, ki jih ne razume, najmanj pa o socializmu. Tisti pa, ki pišejo o stvareh, ki jih ne razumejo, so dtiševne reve, zagri-zenci, ignorantje, sploh ljudje, kateri imajo nekaj narobe v glavi. Ako želiš razmotrivati o socializmu je neobhodno potrebno, da ga tudi natanko poznaš. Nabavi si tozadevne knjige in časopise ter mirno in nepristransko čitaj in pa Študiraj. Ko bodeš enkrat natančno , poznal bistvo socializma, potem boš lahko zanj ali proti njemu pisal. Znano nam je, da so večinoma vsi oni, ki pišejo proti socializmu veliki sebičneži in sovražniki delavske svobode in pravice. Želim, da se pisatelj dopisa v "Proletarcu" štev. 273. Se oglasi s kako kitico za duševne blazneže, ki pisarijo v A. S. Tebi "Proletarec" pa Želim, da hi se vresničila želja io bi postal dnevnik le letos. V ta namen sem voljan dati takoj $10.00. In kakor vidim, je tukaj precej za ved nih delavcev, ki so pripravljeni dati v ta namen skupno $200.00. Pozdra/ vsem čitateljem in či-tateljieam lista "Proletarec"! Math Rib ter, Box 308. 8KIDMORE, K AS.—Ker še ni sem videl dopisa iz naše naselbine v "Proletarcu", sem se namenil napisati nekoliko vratic. Kaj veselega tudi sedaj nimam poročati, pač pa žalostno novico, da je nam kruta smrt ugrabila iz naše srede dobrega prijatelja in sodrug«, «Mana kluba štev. 81 in člana društva " Prijateljštev 76 S. N. P. J. — Bernard Robar-ja. Umrli je šel dne 14. januarja zjutraj zdrav na delo v premogov rov. Ob deseti uri dopoldne je padla na njega velika plast kamenja in ga je takoj ubila. Ranjki je bil v najlepši dobi življenja. Minulo leto se je bil šele oženil in po tako kratkem Času je že moral zapustiti svojo ljubljeno soprogo. Pokojni je bil splošno priljubljen, kar se je videlo na dan pogreba. Dasi je bilo slabo vreme, je bil vendar lep pogreb. Z Bernardom Robar je zgubil tukajšnji socialistični klub svojega organizatorja in društvo "Prijatelj" predsednika. Naj mu bode lahka tuja zemlja! Frank Čemažar. ADVERTISEMENT POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM Vukon, Pa. — Sporočiti moram malo iz te naselbine. Delamo vsaki dan, zasluži se tako kakeršen prostor kdo ima: eni več drugi manj, kot je na splošno po preinogokopih navada. Delavcev je dosti tukaj, zato tudi ne svetujem nobenemu sera hoditi. Dne 16 .jan. se je ponesrečil v premogokopu Westmoreland Coal Co. John Mlekuš. Nesreča se je pripetila na sledeči način : Mlekuš je popravljal progo, po kateri je vozil iz prostora premog: njegov tovariš je pa delal prav blizo v drugem prostoru: napravljal in streljaj premog. Ko tako delata, zažge oni V drugem prostoru. Strel poči, in ker je bila stena tenka, je strel vdaril skozi in smrtno nevarno zadel Mlekuša. Ponesrečenca so odipeljali v Oreensburg v bolnišnico, kjer je drugi dan 17. jan .od zadobljenih poškodb umrl. Ranjki je bil član društva S". N. P. J., katero se je vzlic zelo sla-bemà vremenu skupno s ženskim društvom polnoštevilno udeležilo sprevoda k zadnjemu počitku na mirodvor. Ranjki je bil v Ameriki 4 leta. Zapušča tri brate ; eden je v Wick Haven, dva sta v W. Verginiji; v starem kraju pa mater in sestro. Bodi mu lahka tuja gruda. A. liaurič. Drugi mednarodni kongres za rešilstvo in preprečevanje nezgod Od 9. do 13. septembra t. 1. bo zboroval na Dunaju II. mednarodni kongres za rešilstvo in preprečevanje nezgod; na dnevnem redu je varstvo delavstva v tovarnah, na stavbah, v rudarstvu, na plavžih, v zemljedelstvu in gozdarstvu tér pri električnih napravah. Zbor se bo pečal imli z rešilstvora na morju in rekah ter v rudnikih in sorodnih obratih. Prvi kongres je zboroval leta 1912 v Frankobrodu ob M. \ Osem sinov v vojni. Zdravko-vič, delavec v Lugi na Srbskem, star 70 let, ima osem sinov, ki so morali oditi vsi na vojno. Pri prvem pozivu ao odšli trije, pri drugem eden, pri tretjem pozivu, trije, a najmlajši, je odšel sedaj na dvajsetdnevno vajo. Doma na je ostal starec in njegova žena, sest njegovih sinah in vnuki. Kako se jim godi, to si pač vsakdo lehko misli. — Kako jo v sedanjem družabnem redu razdeljena božja zemlja? Orjaško poseetvo v Virovitici na Hrvaškem, last knezov Schaumburg-Lippe, je definitivno in v celoti prešlo v roke novih posestnikov. Del posestva je kupil grof Draškovič, večinoma polja in manjše šume, ki jih namerava ta grof razparcelirati in z dobičkom razprodati kmetom. Ostalo posestvo ogromne šume, ki merijo nad 21.000 oralov, pa je za 15,-400.000 kron kupila francoska "Societč anonyme des Charbonnages du Bois" s sedežem v Budimpešti. Kasparjeve Državne Banke |e aaleeaele la ialbsl| &l«arae. Naža parobrodna poalovnica je naj vat ja na Zapadu tn ima vae najboljše oceanake črt« (linija). Sifkarte prodajamo po kompanl|aklfc cenah. ■ POŠILJAMO DENAR V VSE DELE SVETA. CENEJE KOT POŠTA Kaspar Državna Banka kupu)c In prodala In zam«n|u|e denar vseh držav sveta. — Pri Kaaparjavi Državni Banki ae izplača za K6 $1, brez odbitka. - Največja Slovanaka Banka v Ameriki. — Daje S% obreati. — Slovenci postre-ienl v slovenskem |ezlku. — Banka ima |6,318,&2l. 66 premoženja. KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave,, chicago illinois Dobra domača kuhinja. Odprto po dnevi in po noči. "BALKAN" KAVARNA - RESTAURACIJA -IN POOL TABLE- M. Poldruga* -> mSm 1816 So. Centre Ave. Popolna razprodaja H Naia popolna razprodaja se je začela. Veliko znižanje na vsem zim tkem blago, kot obleke, suknje, klobuke, kape, itd., za mladeniče in od-raAene može. Imamo najboljše obleke tvrdfc: j C'luctt, Monarch, Intersta and Wilson Bros., ter «rajce in spodnjo oble- < ko in klobuke tvrdke "8tenson". ' KOTRBA BRATJE : S. W. Car. 2-li sestav, pokrepčilo telo, vam bo olajšalo neprebfevnost in krč, glavobol in mnogo zaprek prebave, bolesti v drobovju in dalo bo vam novo moč. V lekarnah — Jos. Triner, 1339 —1339 S. Ashland Ave. Chicago, Illinois. Trinerjev liniment iztira korenito vse bolečine « mišic in "kostnih sklepov. ADVlTOTISEMTOt L STRAUB URAR 1010 W. lath 8t. Chicago, Ol la» večjo nalogo ar, verižie, pral» aar im dragih dragotka. Izvršuje tod! popravila v tej etreki p« ' t . 'd • .v fx < : i 4 V CARL STROVER Attorney at Law Zatitpa II vsili sidiičib. St. soba 1009 133 E. WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. , , Telefon : m»i le lik o povabili mladega plemenitaša, ki potuje v spalnem in jedilnem vozu elcepresnega vlaka, v poštni voz, kakor zahtevamo od mladega plehejca našiti dni, da dela šest dni v tednu po dvanajst ur za osemnajst kron. Primere z razmerami preti sto, pred petdesetimi in celo pred petindvajsetimi leti so prazne in smešne. Računati moramo le z gotovim dejst voin. da se našemu človeku ne godi danes niti tako dobro kakor pred desetimi, dvajaetimi leti. Meade so obstale ali pa celo nazadovale. ('ene živil pa so močno poskočile. Delo se je pospešilo. Dobe nezaposlenosti so pogoatnej-se. Splošne delovne in življenske razmere človeka ao ae poslabšale v/lic upanju, tla ae še pred tem časom izboljšago. Delavec prav živo čuti stisko in razočaranje. Med tem pa čita o gospodarskem proč vit u in o naraščaju narodnega bogastva. Naj so vzroki ti ali oni, dejstvo je, da se godi delavcu dane« slabše nego pred desetimi, petnajstimi leti in da ae zaveda t>ravice do boljšega življenja. Preden se uspešno lotijo naši državniki rešitve tega vprašanja, morajo upoznati njega obsežnost, e se delaven godi n. pr. za petnajst odstotkov slabše m ako je upal, da mc mu bo godilo za pot-najst odstotkov boljše, imamo tri-desetodstotno pritožbo. Le oglejmo ai dokaze. V pctlet-ju 1907 do 1911 je bila nezaposle nost za sto odstotkov večja kakor v petletju pred desetimi leti. Kar poglejmo številke! Odstotek nezapoalenih organizi ranih delavcev: 1897 do 1901 ...... 2.85% 1902 do 1906 .......... 4.91% 1907 do 1911..........5.89% Neprestano rastoča nezaposlenost je vse hujša nego rast mezd DoČim je nezaposlenost naraščala od leta do leta za deset odatot kov, so rasle mezde le za pol od stotjia v letu. Jasno je, da delavstvo povpreč no v zadnjem času ni toliko zaslu žilo kakor pred desetimi, dvanaj stimi leti. Priganjaštvo, odprava oddihov, odprava posebnega plačila za izredno težka in umazana dela in druge novotarije, ki v u radnih poročilih niso označene, so povišek mezil izza leta 1897 več kot izravnale. Ozrimo se še na gibanje cen. Ako izračunamo povprečno ceno na podlagi "indeksovih številk trgovinskega urada (leta 1900 = 100), dobimo naslednje cene: za kruh: 1897 do 1901 .......... 102.9 1902 do 1906 ........... 106.3 1907 do 1911...........111.2 za govedino: 1897 do 1901 ........... 98.8 1902 do 1906 .......... 102:0 1907 do 1911 .......... 108:1 za slanino (ki je na Angleškem jako važno hranilo): v 1897 do 1901 ..........101:6 1902 do 1906 ..........lil* 1907 do 1911 ..........125:4 Maslo, jajca, ei£-ribe in druga važna ljudska živila so se močno podražila. Prav tako pivo, žgane pijače kn tobak. Prav gotovo se delaven godi danes povprečno za 15 odstotkov slabeje nego na kon cu let devetdesetih. Ako prišteje mo še večjo intenzivnost dela, večjo nevarnost vsled priganjaštva skoro v vseh industrijah, si léhko ustvarimo sliko sedanjega delavskega vprašanja. * DRŽAVLJANSKA VZGOJA. « i Na Nemškem, pa tudi v Avstriji ae v zadnjem času javnost mnogo peča z vprašanjem državljanske vzgoje, predvsem z vprašanjem, kako naj ljudska šola z poglobitvijo vpogleda v sedanji gospodarski, državni in prfvni red pripravi doraetajoči ljudski rod za izpolnjevanje državljanskih pravic in dolžnosti. 81 ara razredna država, feVda 1-na in absolutistična, ni poznala državljanov v sedanjem zmislu besede: prebivalci državnega o-zeinlja so bili podložniki. Tudi vladajočim stanovom in razredom podeljene politične pravice niso bile državljanske pravice, temveč stanovski m razredni privilegiji v nasprotju s'politično brezpravnostjo ljudskih množic. Ljudstvo je bilo »kozinskoz izključeno od »olitičuega življenja, od zakonodaje in od uorave javnih zadev. Državljane, prebivalce s političnimi pravicami srečamo st oprav v moderni ustavni državi, ki sloni vsaj po teoriji na "enakopravnosti vsefo"; «lasi tudi moderna razredna država ni izvedla načela enakih političnih pravic. V starih časih so bile podložnikom naložene dolžnosti pbrane v kratkem, jedrnatem stavku: Bodi pokoren svoji gosposki! V modernih državah pa so si skušali vladajoči razredi in stranke s pomočjo javnih oblasti ohraniti politično ku-ratelo nad delavskimi sloji. Ni jim šlo za politično vzgojo, za dr žavljansko vzgojo ljudskih mno žic, temveč za dresuro in temu smotru so tudi podredili ljudsko šolstvo. Šoli so naložili nalogo, da prepreči politično izobrazbo dora stajočega rodu in da meša in po tvarja pojme; to ne velja le o ljud ski šoli, temveč tudi o višjih uči liščih: povsod sitematično zane marjenje odločilnih in merodajnih dejstev v interesu vladajočih faktorjev. Da se v zadnjem času purgj^sk življi t$ko živo canimajo za vpra sanja državljanske vzgoje; ki so ga doslej tako trdovratno zane marjaii, je provzroČila s svojim delom socialna demokracija: z več desetletnim izobraževalnim delom, ki začenja že pri mladini, je (Ur gala delavske sloje iz dosedanje politične brezbrižnosti, jih navajala na samostojno politično mišljenje, jim podajala državljan sko in splošno izobrazbo, ki preka ša povprečno izObraabo pur^ar skih življev. Ta vzgoja, ta izobrazba delavskih množic gre jasno in naravnost za tem, da se odpravi sedanji državni in pravni red. da se odpravi razredno gospodstvo, da se u postavi delovno pravo. lTspeto socialno demokratičnega izobraževalnega in vzgojevalnega dela se kaže na vseh pojavih poli tičnega življenja, političnih bojev, v ojačenje socialne demokracije, v naraščanju socialno demokratičnih glaaov, pri volitvah in man datov v javnih zastopih. Zaman se trudijo vse konservativne avtoritete: kapital, cerkev, šola, militarizem. javne oblasti, d« ustavijo ta razvoj, ki jih a strahom navdaja. V tej zadregi so se zatekli k misli, da je sedanji sistem ljudske vzgoje izpopolniti z državljan sko vzgojo mladine." Dasi o podrobnostih ni soglasja med njimi so vendar vsi konservativni življi edini vtem, da mora državljanska vzgoja služiti obrambi sedanjega družabnega reda. Resnično državljansko vzgojo je socialna demokracija od nek daj zahtevala, ampak od konser vativnih življev izvirajoče pred loge gledamo z dvomljivim oče som, zakaj državljanska vzgoja ki bi zanemarjala ali pa pačila vzroke, posledice in nuke, gospo darskih, «ociallnih in političnih bojev, bi bila le sredstvo politič ne korupcije, zoper katero zasto pamo vsepovsod. Gospodarske posledice na Balka nu. Listi objavljajo statistiko in-solvenc v Avstriji vsled vojne na Balkatam. IneoT¥«iitti1h }rT>ostal 460 tvrk v skupnem znesku 28 miljonov kron. Pri tem pa niso nštete tvrdke z-Insolvencami do 100.000 kron. Beležki. Proletarčev račun za leto 1912. R-r-r-r-r-r-revoluei ja! — Brrrt Ta je strah Tonetu Sojarju! Ta mu dela sive lase- V zadnji številki "A. 8." kvo-tira sodr. K. Kristana, ki je na shodu dejal, "da ko bo pri valit-vah zmagala socialistična večina se morajo kapitalisti nam podati. e se ne bodo hoteli z lepa, se bodo morali pa s silo!" — Ta beseda "sila" — pravi Tone — pomeni revolucijo, ker kapitalisti ne bodo hoteli vsega i/, rok dati pro-tovoljno ..." Tone 8ojar've že v naprej, da Kapitalisti ne bodo hoteli dati judstvu tisto, kar so pod kapita-ističmm sistemom ljudstvu vzeli |H»stavnira potom. Da se izogne t-r-r-r-revolucija, bi se morala večina (po Sojarjevi logiki) pokoravati manjšini kapitalistov in jih pustili še v naprej izkoriščati judatvo! Kakšne vrste parlamentarec pa ; e vendar Tone Sojar?! Ali morda sploh ne vrjame v parlamentarno akcijo! Ali je morda direkt akci-jonist sli celo krščanski anar-list. ' Ali ni v vseh civiliziranih državah, kjer se vlada potom parlamenta, pravilo, da vlada veČina? Ali ni tudi v Ameriki tako T Ali ne bo Taft a zamenjal Wilson, )eneena Duune, zato, ker so dobi-i demokrat je večino t Sojar! Prosimo odgovori na to uprsšan je: Ali bi socialisti, ako bi zmagali pri volitvah na celi črti, kakor so napr. pri zadnjih demokrati«, ne bili opravičeni do tistih pravic yr^vic glede vladanja, kakor so demokrat je? Ktera stranka je v večini, tista vlada; tista dela zakone, in zakoni delajo revolucijo, če je treba tudi s silo, kakor to dela danes vsaka vlada. Danes vlada kapitalistična vlada in zakoni se delajo v prid kapitalizma; silo za izvrševanje zakonov rwbi kapitalistična vlada proti delavstvu. Zakaj pa ima vsaka država vojaštvo, policijo itd. če ne za silo, potom katere izvršuje svoje zakone. Ali bi torej soci^li stična vlada ne smela rabiti te si da bi odpravila 'moderno suiei stvot Sojsr je že večkrat trdil da on sovraii bogatine — miljonarje; ali iz njegovih izvanj v uprašanjih na Proletarca, je razvidno, da bi on v slučaju, da pride na površje socialistična vlada, branil odločno kapitaliste. Sojai pravi, da ne vrjame v rrrrrrrevolucijo. Po njegovem mnenju bi se dalo doseči vse leps. Ali kako naj se pa to izvrši z lepa. ko Sojar že v naprej ve, da kapitalisti ne bodo dali radovolj-no tisto.kar so ljudstvu vzeli pod kapitalistično vlado. Ali ima Sojar mogoče kakšne ekstra medicine za dosego sprsve med delavci in kapitalisti t če je on tisti čudak, ki je vstanu narediti, da bo volk lit in koza cela, potem je njegova dolžnost, da to skrivnost razikrije in jo uveljavi v korist človeštva! Ej, Ton*, če imaš tako dragoee ne zaklade v svoji glavi, tedaj postaneš Se svetovno znamenit, kajti z odkrit vi jo tvoje teorije nazvane Sojarism" bi padli vsi dosedanji politični ekonomi, sociologi in socialisti agitatorji kot Marx. Engels, Kautsky. BebH itd. R-r-r revolucija bi bila odpravljena en krat za vselej in marsikdo bi nosil lepo vrsto let lase v ne spremenjeni barvi. Vidiš Tone, kako bo to imenitno, hajti poznan boš po celem svetu kot veleum in ne le kot spoštovani župnik čikaške slov. fare. Zgeni se TonČefc,Kla»i ................. Tiekeviae.............. Tiakovai fond , ......... Knjige in broAura........ Delnice................. Druiiimki Koledar..... Lietu v podporo ......... Puiit n e marke na roki..., Frank Podboja uraruu..., Majniika iedaja 1911..., Kadnitka Htraia. . ....... Pany Juliu«............. Kazno .................. Petletna itlav. izdaja..... Jredniku od nekml...... Poitnina'............... Strankini zuaki....... IZDATKI. Tinkovui fond *......... Plače...................... Tinkami ................ Pla^e in honorarji odborov za 1911 ................. Provizija od naročnine....... Provizija od oulaeov......... Poitnina second Ha** mail.,.. Uradne potrebinne .. ......... Poitnina—-marke........... Prevodi ................... Heat...................... Prank Petrifu za razne izdatke Knjige . . '.................. Fany Juliu»................ Provizija od prodaje knjig.... K h zii o..........-.......... CiWenje urada.............. Davki korporacije........... Radnitki »trati.............. Selitev urada . , -............. Nagrade.................... Telegrami. . ................. Vožnje.................... Kxpre**..................... Kliieji...................... Vezba Proletarca............ Izmena čekov . .............. Plin........................ .1 Ifto.gl , 3,ft5«.U> 224.17 «54.85 . 597.87 . 981.4S . 150.17 584.75 72.50 50.14 15.22 14.46 6.10 2.85 9.00 4.15 .85 1.00 I, .80 .25 17,086.37 .♦1,079.48 . 937.00 . 145.00 . 245.85 80.34 116.03 48.55 72.95 96.00 20.00 11.00 67.71 9.00 6.48 3.75 2.00 2.55 1.00 8.75 1.50 1.40 1.97 1.25 ' 3.42 1.00 3.20 .16 DOHODKOV IZDATKOV .. .87,086.37 ... 5,922.37 85,922.37 V blagajni dne 31. decem.1912.81,164.00 IMKTEK. V blagajni dne 31. dee. 1912. .81,164.00 Knjige in broiure v.zalogi... 467.87 Računi za oglase znaiajo..... 175.00 Obvezne note Posojila............. Oprava in pohiitvo. Tiskovine......... Skupaj . . 425.25 26.50 49.00 8.00 . 82,324.62 DOLO. Slovenski sekciji J. S. Z. za knjige...................S 221.25 Obveznoeti napram naročnikom 1,500.00 204 prodanih delnic po 10 dol.. 2,040.00 Družinski koledar za 1. 1913.. 72*0 Frank Podboja uračua......-. 14.46 ' Zarji" za roman Mati...... 30.00 Jugosl. soc.klubu It.l za knjige 18.93 Skupaj.............83,896.54 I METEK.........82,324.62 DOLG . .'......... 3,896.54 Primanjkljaj.....................-.81.571.92 i.a nadzorni odbor: Joa. Zavertolk st., *. r. John Molek, a. r. Chicago, IU., dne 4. jan. 1913. Proletarčev račun za preteklo leto je zanimiv. Ako primerjamo račun z onim is leta 1911, vidimo, da je Proletarec lepo napredoval. Kdo je k temu napredku največ pripomogel, ni teško ugeniti: člani slovenske sekcije,ki so agitirali za tiskovni fond in pridobili listu novih naročnikov. Iz tega lepega jiapredka je razvidno, kaj vse se da doseči, kjer vlada sloga in navdušenje za podvzeto afkcijo. Marsikdo je menil, da Proletarec ne bo nikdar vstanu abrati potrebnega fonda za povečanje lista. Toda praksa je pokazala, da so Proletarčevi čitatelji vstanu izvesti vse, kar je v korist našemu gibanju; kajti »brali so ne samo zaieljene svoto tisoč dolarjev, tem teč is lepo svoto čas tisoč. Is v zorne akcije naših jodrugov pa je poaneti, da se lahko zanašamo, da bodo tudi druge akcije, ki pridejo še ntf vrsto, izvršene z isto soli-darnostje jn vnemo, kakor je bila glede tiskovnega fonda in nabiranjem novih naročnikov. Kako se razlikuje napredek Proletarca od napredka iz leta 1911 je razvidno najjasneje iz ale-dečih primir: Leto 1911 Leto 1912 Naročnina . . 11,484.75 . .$3,556.10 Oglasi...... 453.46.. 654.86 Tiskovni fond 355.42 . 981.43 Knjig prod. 137.46.. 150.17 Delni«; prod. TiO.OO. . 584.75 Tiskovine . . . 30.54.. 597.37 I Pri naročnini je napredka za celih 62%. Naravno je, da so te t dohodki- povečsli tudi stroški. Tako je bilo v letu 1912 treba plačat] za tisk $1,200.00 več mego leta 1911. Tudi plače iz leta 1912 dale* „ prosegajo one iz leta 1912. Tako * napr. so bile plače leta 1911 le $429,00, med tem ko znašajo plače urednika in upravnika za leto 1912 $937.00, Vzlic temu pa je na koncu leta-ostala v blagajni le^a svota $1,164.80, napram oni iz leta 1911, ki je znašala le $164.00? To j>o- , meni, da je Proletarec izšel iz dobe bojazni za obstanak in da le lahko brez skrbi računa nadaljno povečanje lista. V računu za leto 1912 je spodaj, na koncu računa, sicer glaseč primanjkljaj, toda ta primanjkljaj je le oficiaini primanjkljaj! nikakor pa ne aktivni; to se pravi; pri-mankljaj je vsled tega, ker se je pri dolgu vpisalo obveznosti napram naročnikom in pa obveznosti napram delničarjem. Ce bi se pa podjetje računalo po aktualni vrednosti — za prodajo, se lahko reče, da Proletaree ne le, da ne bi imel nobonega primanjkljaja, pač pa bi imel lepo aktivo. Toda trgovska in teoretična toč noat zahteva, da se delajo računi, ko reči niso na prodaj, v smislu aktive in pasive »,kamor spadajo tudi slučajne obveznosti idočegs podjetja, napram odjemalcem. Račun Proletarca za letno 1912 je torej vsekaJkor ugoden. Naša parola v bodeče pa mora biti: Naprej! na agitacijo za dnevnik! Za dnevnik je potrebne pred vsem najmanje 2500 novih naročnikov in pa fond. ne manj od $10,000.00. Ali je pa to mogoče doseči, sli je sploh mogoče računati na to? Na podlagi dosedanjih izkušenj, moramo reči: da jel Tu imamo krepko organizacijo, slovensko sekcije, imamo Prole-tarčevo armado, krajevne zastopnike in posamezne agitatorje, na katere Lahko računamo vsikdar! Zato pa le naprej, na delo za dnevnik! Tiskovni fond za dnevnik je že v teku; tega oskrbijuje zopet slovenska sekcija. Nove na ročnike naj pa pridobivaje krajevni agitatorji in Proletarčev a armada. ki koraka Čvrsto in neupog-njeno naprej do zaieljenega cilja — dnevnika! Združeni v krepko kolo dela in agitacije, moramo doseči vse, česar želimo! Naprej torej fantje! Premog — pravi Sojar — ni za Proletarčeve nič vreden, dokler je zemlji. Sojarju je pa vreden, pravi. — Well, mi ostanemo pri svoji trditvi. Sojar in tisti, ksterim je premog vreden pod zemljo, naj pa špekulirajo z njegovo vrednostjo. Toda ključ te špekulacije je zopet v delu, kajti nobena špekulacija brez delovne sile ne more biti praktična špekulacija.ČV na Sojar misli "poetično" špekulacijo, ali bolje teoretično špekulacijo — mu jo pa drage volje pustimo, kajti vse lahko je mogoče, da ima on take domiilije in misli, je dovolj, če stoji v njegovi sobi poč, premog i pa v Kansasu pod zemljo, a on tiiči svoje roke v peč in premog oddaljen 500 milj; greje Sojarje-vo peč! Ne? — Sur! Take domiilije so v Ameriki dovoljene I Avstrija in Srbija. Nasproti vestem o slabih odnošajih med Srbijo in Avstrijo zavzemajo evropskih krogih po ve-stdh iz najboljših, virov sledeče stališče t Med obema državama je nekoliko vprašanj, ki še niso do zadnje točke rešena. To pa ne o-pravičuje onih alarmnih vesti, ki se širijo iz večinoma znanih virov z jako prozorno tendenco. Srbija ve, da mora živeti kot soseda Av-stri je iin njeni odločujoči možje znajo ceniti korist dobre in škodljivost slabe soseščine. Zato Srbija nikakor ne želi. da bi ostala po končanih razpravah kakšna napetost med Dunajem im Belgradom. Tukaj pa'mislijo tudi, da smejo verjeti onim simptonom, ki kaie-jo, da ne želi Avstrija Srbiji škode. Poročila dunajskega poslanika .Tovanoviča potrjuje to mnenje. Glede na omejitev Albanije se pač nazori v Belgradu in na Dunaju raialikujejo; tukajšnji mero-dajni krogi so pa vendar prepričani, da ne stoji Avstrija na ne premakljivem stališču, tembolj, ker je poučena, da je Srbija pri-pravjjena priznati svoji sosedi koncesije v trgovinskem oziru, ki so velike cene. Avstrija se bo tudi lahko prepričala, da bo izpolnitev opravičen\Ji srbukih želja velika garancija mini na Balkanu. f P K OLK T A EEC 4H Stran fa KUAJKVNIM klubom sir ah je! ' na T» Uden doba vti klubi giaaov nice aa giaaovaAja o pravilih. Taj niki naj ikbčejo redno sejo t feb-mri« i dopisnicami in naj nama niio članom, da je na dnevnem redn glasovanj« o pravilih. Vsak klub dobi toliko glasovnic, koli-kor Članov iaas in vsak voli na «voji glaaemici, katero j« treba podprti i» oddati, ko j« voliloc gotov, tajniku; tajnik pošljs vsa giasovnioe «veznemu tajniku. Vso glasovnice morajo dospoti ▼ urad gl. tajnika najkasneje do 16. mir-ca, i L Na pozneje dospele glasov nice te ne bo osiralo. Pazite Glasovnica brez volilče-v«ga podpisa spodaj, je nsveljav- e - Po novih pravilih skupne stranke, izdajs v naprej Charter vsem krajevnim klubom tajnik držav ne ali pa okrajne organizacije Vsi klubi, ki Se niso dobili od državnega tajnika ali County orga nizacije Charter, naj to javijo tajništvu J. S. Z.. da izpoaluje pri državnih tajnikih, za dotične klube Charter. Charterji, ki so jih dobili klubi od zveze, ne veljajo več __ pozor na FEBRUAR1JA 191» f dvTMl J. Eilafc»a Jacksvillc, Imsm ob 1. uri popoldan. Ker je (isti dobiček namenjen v tiskovni fond za dnevnik za list ••Proletarec", pričakujemo obilne udeleibe od strani naiih zavednih delavcev. -:- -:- Za dobro pivo in izvrstno fodbo bode skrbel ODBOR \ aeeeeeaeeecaiaaeeaaaaaaeaaeeaeaaasaaseeasaaeeeeese» ljavne, ovirale delo slovenske sek cije na tiste člane gL odbora, ki sploh nimajo živi j enakega stika med slovenskimi dslsvoi. Ts točke so: Člen V. točka 15; a) Eksekuti va, točka 23; pritiv manjšine za vse točke do o) 6 teh točk ni po-treba, ker se glasuje za proporci jonelno zastopstvo v prvem priti-vu, da se voli na vsakih 200 do-brostojsčih članov 1 odbornik); točke 40 in 41 člen ix; člen 9 pravil krajev, klubov; točka 1 in 2 v resoluciji za urejevanje zveznih glasil in upravljanje svetnih glasil. ' Za vse druge točke v pravilih js glasovati Da Na drugem msstu prinašamo pravila, o katerih bodo člani glasovali. Točke, o katerih naj člani glasujejo NE, so otko tiskane, tako bo lahko vsakemu članu najti prostor,'kjer ima glasovati proti točki ali členu. Vsak član slovenske sekcije naj gleda, da as vdeleži glasovanja O-pravičbs n odsotnost ni nobene, ker js Časa zato dovolj. Od tega glasovanja js odvisno, sli bo slo venska sekcija napredovala, ali bo nazadovala Komur js do napredka slovenske sekcije, ta bo prišel na sejo in bo glasoval o pravilih v smislu napredka. . Jugoslov. socialistični klub št. 1. Chicago, TO. Celoletni račun Jugoslovanske Socialistične Zveze od 1. lannarja do 31. decembra 1912. DOHODKI Januar ............................ Februar .^ . . .i..................... Marc........................^..... April.............................. Maj.............................. Junij.............................. .Julij.............................. Auguat............................ September.......................... Oktober........................... November......................... December .......................... flkupej ........................ Î) 113.20 139.36 119.45 145.45 119.50 148.90 135.06 148.50 144.70 189.41 201.06 194.30 91,729.27 . •) V « a 1.80 3.77 3.68 4.62 2.14 2.48 1.74 3.60 2.10 2.62 3.35 4.73 936.63 Rasno " 9 54.60 64.85 56.72 66.03 55.69 93.90 60.23 75.07 11.00 119.65 50.00 9707.74 .05 .56 5.28 1.61 2.66 409.67 366.42 136.35 14.32 9876.29 9 3.50 17.30 14.50 5.30 10.35 5.80 26.43 21.15 13.35 16.35 5.55 14.94 9153.52 11.25 21.72 3.85 S36.82 .63 2.46 1.93 95.02 105.2« 29.44 5.00 2.00 9106.69 ■pada tudi prenon v januarju is leta 1911 9212.23. —.60 1.00 47.95 68.41 69.00 69.19 9255.56 90.60 8.88 98.88 •) 215.69 ¿00 13.71 9228.30 390.74 237.07 223.35 * 222.63 190.14 263.01 334.16 260.86 668.21 767.86 466.31 311.19 94,316.53 «F? IZDATKI Januar , . . Februar r-c . Marc .... April .... Maj..... Junij .... Julij August . . . September . Oktober . . . November . December . Kkupaj . 60.00 60.00 60.00 60.00 58.80 70.65 66.75 73.10 70.90 78.10 72.20 66.30 796.80 ti 36.45 55.65 59.45 " 10.00 10.00 10.00 1000 10.06 10.00 260.00 60.00 41145 114.00 361.22 94.00 160.66 11369.« M II 33.40 2.40 2.65 1.65 9.26 .85 1.45 1.05 119.71 340.96 HJ6 261.36 9.00 5.00 5.00 ¡L_ ''«T 4.H 13.30 790.58 299.73 I I 1 8.00 14.00 7.40 9.00 7.20 22.00 67.60 8.06 3.06 48.25 8.35 12.00 2.50 33.10 70.80 32.75 1.50 3.00 212.25 3.00 7.00 5.60 4.60 7.00 6.70 16.80 8.78 lt.98 14.25 23.76 11.88 120.76 1.60 1.60 1.60 1.20 S. 00 .25 .45 .25 105.25 26.24 61.80 Icàatkov ................i.......................... ■•M«!-« Dohodkov............................................ 4,316.53 .98 i tir K »lik 193.29 5.56 7.77 2.10 6.46 .90 4.13 îsloo 25.90 3.20 19.26 19.95 101.82 Nared. omil. od ho ram I 59.37 68.52 127.89 36.94 49.17 K TU 11.79 ft.10 19.89 2.25 .50 3.21 7.61 13.47 132.27 156.47 102.70 86.36 108.66 201.98 *83.80 336.79 825.79 671.51 835.97 509 24 14860.41 Prim« ijkljaj .9 34.88 14678124 6 PHOLITABBO advbrtiskm knt Avstr. Slovensko UtUMvljfM li. Jtnuwu lakorporirmno 14. f«bra«ar ja IMiS v érUvi &*••» Sedež: Frontenac, Hans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kau». Podpreds.: FRANK AU0U8TIN, Bo* 360, W. Mineral, Kan». Tajnik: JOHI* ÜERNB, Box 4, Breezy Hill,. Mulberry, Kau*. Blagajnik: FRANK 8TARClC,Box 245., Mulberry, Kana. Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Kan» NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 357, W. Mineral, Kan» ANTON KOTZIAN, Frontenac, Kans. MARTIN KOCMAN, Box 482, Froutenac, Kans POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Vr. dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. MATI. Socialen roman v dveh deHk. Spisal Maxim Gorkij. — Že prav ... , Bukin se je mrko spustil na klop. V njegovih temnih besedah je bilo nekaj ogromnega in važnega, nekaj žalostno očitajočega in naivnega. Vsi so čutili in celo sodniki so prisluškovali, kakor da bi pričakovali odmev, glasnejši od teh besed. In na klopeh za občinstvo je vse zamrlo, le tiho plakanje je zatrepetalo v zraku. Potem se je državni pravdnik nasmehnil in zmajal z rameni, načelnik plemstva je zamolklo zakašljal in zopet se je zbudil šepet in se nemirno vil po dvorani. Mati se je sklonila k Sizovu in vprašala : * — Ali bodo govorili sodniki? — Je ie vse končano ... le Se sodbo razglase . . . — Drugega nič t — Ne . . . Ni mu verjela. Samojlova se je nemirno premikala na klopi, zadevajoča mater z ramo in s komolcem, in tiho govorila možu: — Kaj je to T Kako je le mogo čet — Vidiš, da je mogoče . . . — Kaj pa bode ž njim, z Gri- sot . . . — Molči . . . potrpi . . . Vsi so čutili, kakor da bi se bilo v njih nekaj premaknilo, razrušilo; ljudje so nedoumno migali z zaslepljenimi očmi, kakor da bi pred njim zagorelo nekaj žarkega, v nejasnih obrisih in z neznanim pomenom, ampak s strašno privlačno silo. In ker niso razumeli velike stvari, ki se je nenadoma pojavila pred njimi, so naglo zamenjavali novo čuvstvo z malim, očividnim in razumljivim čuvstvom. Stasri Bukin se ni nič zaitajeval in je zašepetal glasno: '— Dovolite . . . zakaj pa ne poste človeka do besede t Državni pravdnik sme govoriti, kolikor le hoče ... Poleg klopi je stal uradnik, migal z rokami ljudem in polglasno govoril : — Tiho . . . Tiho ... Samojlov se je naslonil nazaj in go-del za hrbtom svoje žene: — Dobro . . . recimo, da so krivi » . . Ampak razlože naj nam! Zoper kaj so pa nastopili? Zoper vse t . . . Rad bi razumeli Tudi jaz imam svoj interes . . . Kje je resnica? Rad bi vedel . . dajte, naj povedo! __Tiho! — je vzkliknil urad nik in mu zagroml s prstom. Sizov je mrko kimal z glavo. A mati je strmela na sodnikr in videla, da so se vse bolj vznemirjali razgovorjaje se drug z drugim z nerazumljivimi glasovi. Hladen in opolzel glas njih govorice se je dotikal njenega obraza in zbujal trepet na njenih licih,' neprijeten, bolehen občutek v u-«tih. Materi se je kar zdelo, da govore o telesu njenega sina in tovarišev, o krepkem, golem tele-sn, o mifci2fth in udih mladeničev, polnih goreče krvi in žive sile. To telo neti v njih zlobno, brezsilno zavist beračev, vztrajno poželjen-je izčrpanih bolnikov. Z ustni cmo k a jo in obžalujejo ta telesa, epo-sobna za delo in bogatatvo, za naslado in za stvarjanje. Sedaj bodo ta telesa odtegjena življenju, od-reko se mu, seboj odneso možnost, / da jih imajo, da izkoriščajo njih silo in jo vživajo. In zategadelj zbujajo mladeniči v starih sodnikih inaščevaJno, bolestno razburjenost razljučene zveri, ki vidi svež živež, a nima več moči, da bi ga pograbila, ki jc izgubila spo sobnost, da se nasiti s tujo silo, in bolehno gode, bolestno tuli, videč, da mu uhaja vir nasičenja. Ta sirova in čudna misel je privzemala tem določnejšo obliko, čim pozornejše je motrila mati sodnike.-NiČ niso skrivali, tako se ji je zdelo, nemirnega poželenja in brezailne zlobe lačnih, ki so časih mogli obilo požreti. Njej, ženski in materi, kateri je telo nje-neg» sina zmerom dražje od tega, kar se imenuje duša, je bilo strašno videti, kako so njih potuhnjene, ugasle oči polže po njegovem obrazu, otipavale njegove prsi, pleča, roke, se trle ob goreči koži, kakor da bi hotele zažareti in segreti kri v okorelih žilah, v izčrpanih mišicah napol mrtvih ljudi, oživljenih nekoliko s požel j i-vostjo in zavistjo k mlademu življenju, ki so ga morali obsoditi in odvzeti sami sebi . . . Zdelo se ji je, kakor da bi sin čutil vlažne, neprijetno ščeiretajoee poglede in da se trep — No . . . rekel bi! — je dejal obotavljaje se starec. — Pravičnost vam je torej dražja od sina ... in meni je dražja od očeta . . . Sizov se je nasmehnil, zmagal z glavo in vzdihnil: — No -no! Dobro ste pogodili! starce nžen^te v kozji rocr . . . vneme je mnogo v vas! . . . Zbogom, vsega dobrega vam želim... A z ljudmi bodite milejši, a? Bog z vami . v . Zbogom Nilovna! Ce vidiS Pavla, reci mn, da sem poslušal njegov govor. Vse ni bilo rozumljivo . . . nekaj je bilo celo strašno, ampak .resnično, le povej 1 .. i Snel je čepico in zavil na y>ga-lu ulice. (Dalje prihodnjič.) Razno. in ima 50.000 iztisov naklade, nov pa šteje 65.000. — Orne bukve kranjskega prebivalstva lehko imenujemo mesečnik, ki ga izdaja statistična centralna komisija na Dunaju. Liberalci, ki so dolgo vrsto let gospodovali v deželi, klerikalci, ki na-pravljajo tudi -Že dober čas iz Kranjske deveto deželo, po kateri se cedita samo jnleko in med naj vzamjo enkrat to kijjigo v roke im naj v ogledalu številk pogledajo strašne sadove svoje politike in svojega gospodarstva. Te Številke so stroga obtožnica strank, ki so nosile veliki žvonec v deželi. Stroga obtožnica faktorjev, ki imajo nalogo skrbeti za blagostanje. Kazen ene — Buko-vine — je ni v vsej Avstriji dežfe-le, kjer bi imelo človeško življenje tako majhno ceno in vrednost kakor na Kranjskem! Nikjer v Avstriji ni gospodarstvo tako nerazvito, javno zdravstvo tako zanemarjeno kakor na Kranjskem in velikanska umrljivost — 247 od 10.000! — je posledica grehov, ki «o jih delale in jih Se delajo vodilne stranke nad kranjskim prebivalstvom, ('e bi bilo »e treba dokaza za pogubnostim nerodo-vitnost slovenske meščausko-libe-ralne in agrarno-klerikalne politike — v teh številkah je matematičen dokaz! V zločinski kratkovidnosti jamrajo o propadanju našega naroda, razvnemajo Šovinistične instinkte zopet nemške in italijanske "sovrage" in ne vidijo glavnega sovražnika, ki deci-mira naše število. O narodnem nazadovanju govore, pa niso sposobni organizirati uspešne obrambe proti silnemu sovražniku niti v deželi, v kateri imajo javno gospodarstvo v rokah! Ali ni najhujša sramota za meščanski nacio nalizem, da se Slovenci skoro hi-' treje množimo v deželah, kjer vlada d ru con proden element, in da relativno pešamo v deželi, kjer so slovenaki nacionalci na krmilu? In pri tem se niti na nerodovit-nost slovenskega prebivalstva ne moremo sklicevati, ker producira-ino Slovenci mnogo življenja, mnogo človeškega materijala, ki pa se vsled zaostale gospodarske organizacije in vsled zanemarjenega javnega zdravstva ubija. Za razmere, ki vladajo na Kranjskem, je jako značilno, da je število porok na Kranjskem \pro-eentualno najmanjše in da zavze- j ma Kranjska glede na izseljevan-, je eno prvih mest v vsej državi. Kakor muhe umirajo ljudje na Kranjskem in t rumom* beže z domačih tal. Ekonomija človeškega življenja — to je klerikalnim in liberalnim reševalcem slovenskega naroda s sedmimi pečati zapečatena knjiga ! 45 let po ječah in zaporih. letni čevljar Herman Quandsd< je presedel 45 let svojega življ ja |h> ječah in zaporih. Prvo k| zen, štiri tedne /a|>ora radi tati ne, je odsedel kot osemleten ček leta 1863. 'Kmalu na to je pi sfdel drugo kazen, še ostrejšo» di zaradi tatvine. Bil je "voditelj" tatinske družbe. Nj »e je( vrstila kazen za kaznijo, maj je, prišel iz kaznilnice, je že" obsojen na šestletno ječo. K< je pa po šestih letih prišel na svobodo, je organiziral roparsko in tatinsko družbo, ki je izvrševala take zločine, da je bil obsojen 15 letno ječo. Po vsaki prestani kazni je bil le po nekaj dni zunaj*« Lani ¿a večer 10. oktobra je vdi v klet trgovca Prisenicka v Pat kovu in je nakradel polno vrečt. obleke. Ker ni mogel z vrečo »kozi hišne duri, mu je okradeni trgovec, ki seveda ni se ničesar slutil o tatvini, sam jja steiaj odprl vrata. Pred sodiščem je "kaznil-nični veteran" izjavil, da jc bila to zadnja tatvina, ki jo je nameraval izvršiti. Obsojen je bil na 1 leto in šest mesecev. Zakladi premoga. Vsako leto- porabijo na svetu do 1100 miljo-nov ton rjavega in črnega premoga. C*e izračunimo, koliko premoga irna ta ali ona država, se da kolikor toliko sklepati na trajnost zakladov, seveda če ostane kon-sum tak kakor jc zdaj. Nemčija je imela premoga še za 3000 let, Anglija za 700, ostala Evropa za 900; Severna Amerika pa za 1700 let. Ostali svet se odtegne našim računom. A morebiti pa ima prostrana Kitajska največ tega črnega demanta. Dvanajst miljonov za predsed-ništvo francoske republike. Korupcijo francoske purgarije in meščanskega parlamentarizma odkriva naslednja zgodba, ki jo pri-občuje "Eclair". Sin pokojnega ministra Barteauxa (ki je imel vsled svojega polnega mosnjička velik vpliv na meščanske poslance!) je začel izterjavati posojila po svojem očetu in je ponovno o-pomnil razne parlamentarce, rta naj poplačajo dolgove. Ker s svojimi opomini ni uspel in da se izogne političnemu jikandalu, se je obrnil na ministreskega predsednika Poincareja. ki je spravil to zadevo*v razgovor na minister-skem svetu. Brž se je ponudil poljedelski minister Pams ki ima denarja >>t kamenja in vsled tega tudi velik političen vpliv!) da u-redi kočljivo zadevo — "zastonj". Nekaj dni pozneje je 84 meščanskih poslancev dobilo ob-veetilo, da je njih, dolgove prevzel Pams. Skupno gre za malenkost 12 miljonov frankov: z njihovimi glasovi poljubno razpolaga pri predsedniški volitvi in poslej. Strokovno gibanje na Nemškem. Strokovne organizacije v Nemčiji so imele 1. januarja leta 1913. okroglo 2,625.000 članov. Ob začetku pretepenega leta so najbolj napredovale kovinarska organizacija (za 35.000 članov), organizacija transportnih delavcev (za 85.000 članov), organizacija stavbinskih delavcev (za 27.-000 članov) in organizacija tovarniških delavcev (za 20.00 članov). — Organizacija tiskarjev*je praznovala 1. januarja 501etnico. Nje no glasilo izhijs trikrat r» teden Strašen naravni dogodek. Tz Odese poročajo: Kake 3 milje široko ozemlje ob obrežju Črnega morja se je hipoma popolnoma iz~ premenilo. Ponekod se je zemlja vdrla ter so se napravile velikanske razpoke. Drugod se je dno morja dvignilo ter se je pokazalo več majhnih otokov. Kakih 20» krajev je popolnoma porušenih. Celi deli dežele so se premaknili. Skoda se niti ceniti ne da, sanio ona škoda, ki je nastala vsled velikanskih razpok, se ceni na več miljonov rubljev. Strašna katastrofa v rudniku na Japonskem. Komaj se je odigrala velika nesreča v rudniku "Minister Achenbach" v Nemčiji, ki je ugonobila 48 rudarskih življenj, že zopet prinaša brzojav iz Tokija, ki pravi, da »e je tamkaj v premogovniku "Urbarj" pri Saporu dogodila velikanska nesreča, ki je zahtevala 200 žrtev. V rudnik u »o se vneli gorljivi plini, ki so povzročili strašno eksplozijo. Rešiti je bilo mogoče samo tri delavce, 197 pa je bilo mrtvih. Torej zopet nove vrste vdov jn sirot. Umrl Jažef Šteiner. Dne 27. decembra 1912. je umrl v Pragi Jožef Steiner, Daleč med delalavst- vom, posebno med češkim, med katerim je deloval več kakor 20. let, je bil Šteiner dobro poznat. Rojen je bil 14 listopada 1862 v Volšanih, kjer je obiskoval ljudsko šolo, nakar se je izučil za ste-klobrusea. Delavskega gibanja se je udeležil Se kot mladenič in je bil kmalu poklican na prva mesta: urednikom v Pragi, v Plznu in na Dunaju. Ko je bila za državni zbor uvedena peta kurija, je bil Šteiner v prvi perijodi, od leta 1897 do leta 1901 v tej kuriji izvoljen državnim poslancem in je zastopal volilni okraj Smichlov -Kladno. Kot državni poslanec si je stekel zaslugo z izjavo, ki jo je podal v državnem zboru v zadevi češkega državnega prava, Šteiner je bil jako delaven, večinoma na političnem polju, kot politik ni sledil pota svojega prednika Ran-šarja, ki so ga postavili na; čelo strokovnega gibanja na Češkem, ki je dal povod škodljivim razprtijam. Po zadnjem kongresu reških strokovnih organizaij leta 19-12 se mu 'je omračil um. na kar so ga dali v bolnico za bolne na umu, iz katere ni več prišel. Ko bi bil mogel opazovati zadnji dve leti nesrečno delo razkola, bi ga gotovo ne bil vesel. Organiiacija abstinentov na Švedskem je narasla na' 500.000 fflanov. Država podpira abstinen-čno gibanje in sicer je dovolila f. V ROLET A*B S0 /h letofaje leto 200.870 K podpore. Od jesenih dopolnilnih voU-tev šteje prva abornica ¿4 aD«u-nu)tov med 150 poslanci^ druga na 128 med 230 poalanci. Na Sved akem je torej devetin. P^vtl-gtva abstinentov. Na Švedakem velja sicer splošno mnenj*, da u-tegie preprečiti ***** »truplje vanje le popolna prepoved potom zakonodaj«. Alkohol mod šolfko mladino. Učitelj v večjem hrvaakem mestu iiprašersl svoje učence, ki so v starosti 7 do 8 let, ako «o že kdaj pili alkohol. Od 59 učencev jih sedem ni še nikdar pilo alkoholnih pijač, 19 jih je pa bilo tako pijanih, da so padali po tleh, 5 jih ¿e bilo pijanih, a niso padali, 28 jih je pa pilo, ne da bi se opijanili. — Starši, ne zastrupljajte avojih otrok z alkoholom, ker jim alkohol mori du£o in telo. prebivalca po 4 cente in predsed niik francoske republike po 1.3 o. Najcenejši je predsednik Švice, za kaierga plačuje vaak prebivalec le po 0.1 c. —' Šolske razmere na Ogrskem. Nas budimpeštamki bratski list 4 4 Volkatimme'' " piše: Sedanji podpredsednik abornice, Pavel pl. Beothy, je imel kot notar v Czefi stanovanje s štirinajstimi sobami, konji velikega župana v Toronta-lu jedo oves iz zlatoobrobljenih marmornih jasli. V občini Zoisom v kulturni deželi Ogrski so šole pod patronanco državne gozdarske domene. Krasno se vzdiguje sredi smrekovega gozda lepi gozdarski urad in svež gozdni zrak napolnjuje razkošno stanovanje goadarskega ravnatelja. Kako rao tijo to preleatno sliko l*orna šolska poslopja v komitatu. V Gara-molaski poučuje v zatohli nezdravi sobi učitelj 187 otrok, v Vaczo-ku sedi in stoji v eni sobi 171 otrok, v Benedhazi poučuje en učitelj 193 otrok. V Mih$lyteleku imajo šolsko sobo podprto z dvema lesenima brunoma, da ne pade strop otrokom na glavo. Konji, ki jedo isE marmornih jasli,- šole, v katerih se vaak hip lahko podere strop otrokom na glavo, to je pristna ogrska kultura. , Nagrada svharističnega Žida. Avstrijski cesar je podelil bankirju Žigi Springerju, ki je pred kratkim daroval pol miljona kron avstrijskemu "Rdečemu križu'', baronatvo. (Springer je eden tistih židovskih bogatašev, o katerih je "Ar-beiter-Zeitung" v lanskem septembru pisala, da postanejo vsled finansira«ja evharističnega špck-takla baroni. Vsled tega neprijetnega razkritja je moral ubogi Springer čakati tri mesece na svoje baronatvo. Vsekako je za evharističnega 7.u\ii ugodnejše, da je imenovan za barona vsled darila 44Rdečemu križu", kakor da dobi baronatvo za svoje evharistične krone. In tudi evharističnim po-božnjakom je gotovo bolj všeč, da «e hirati židje ne pokažejo preveč očitno kot aranžerji pobožnega katoliškega kongresa.) — Koliko veljajo kralji? Kronane glave, prvi služabniki držav, kakor je rekel pruski kralj Friderik, ne "delajo", kakor je splošno znano, zastonj. Belgijci in Grki morajo plačevati svojim kraljem največ. Vsak prebivalec v Belgiji in na Grškem mora plačevati za vzdržavanje kralja na leto po 9.3 centov. Na Avstro-Ogr-skem in v Italiji daje vsak prebivalec po 8.3 centov, na Svea. Vsakdo ulj »»dno sprejet. v Waukeganu! _ Če kočete piti dobre ^^r pijače in se zabaviti po domače pojdite k B« Maluiich-u, 7W Market Street. Waikegai. Pri njemu je vae najbolje. Kdor ne vtjame, naj ae prepiča. LOUIS RABSEL moderno urejen salun IA 410 8IUID AIE., KENOSHA. VIS Telefon 1199. Vsa OH obrnjene na Milwaukee. Ako se zanimate oa napredek ¿loveštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, sko se naročite na "Milwaukee Leader", nov. soo. dnevnik. Leader je ia-vrsten in metropolitaki čaaopia, ki prinaša vae novice, največ pokornosti pa posveča delavskim interesom. Naročnina za celo leto znaia $3.00, 26c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwaukee, Wis. -i____i__ TUJCEM priporočam svoje dobro urejeno prenočišče in restav. racijo, domačinom p« svoj saloon, vsem skupaj pa vse. IG. KUSLJAN 229 lat Ave. MILWAUKEE. WIS Milwaukee, Wia Sodrag LOUIS BEROANT 257 — 1st Avenue priporoča Slovencem In Hrvatea sverf debre saloieni SALOON. yVaino Mprai'ânjef lin mi opravil mM w sijktiji i* «y*"»)« [ Kbiiznlarae - SÄiP vojtik« sûtfyÎ20Î4 ûrove it ^MilH'aukee.Wl». tiim PROLETARBO _I Glasovnica za pravila Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ameriki iui krajevni klubi i PRAVILA JttfoeL socialistične Zveze sa Ameriko, sprejeta na II. rednem «boru, obdriavanem v dneh 86., 86., 27. ln 28. dec. 1918 V Mllwau kee. Wia. , Načelna lajava. Jugoslovanska socialistihua »veza s sedežem v Chicagi, IU., temelji ua našelu mednarodnege socializma ia priznava program ia pravila so eialiatiéne stranke (8. P.) v Ameriki. Za jugoslovanske Socialiste ▼ Ameriki pa veljajo ee posebej pravila, ki ao jih sprejeli delegat je na II. rednem zboru v dneh 25., 26., 27. in 28. de«. 1912 v MUwaukee, Wis. ia élanstvo potom splošnega glasovanja v mareu 1918. I. Namen ln cilj. Toé. 1. Namen ia cilj jugoslovanske socialistične zveze v Ameriki kot sekciji socialistične stranke, je, da potom razrednega boja dela po svoji nalogi za odpravo kapitalistične družbe s nadomestitvijo socialistične. II. Članstvo. » Toé. 2. člani zamorejo biti osebe obojega spola, v sUrosti 18 let in dalje, ako pripoznajo strankin program, načela in pravila zvese, delajo za nje ojaéenje in vplačujejo predpisane doneske. Toé. 8. Od članov zveze se pričakuje, da po mogočnosti pripadajo uniji svoje stroke in da med tovariii svoje stroke agitirajo in jih pridobe za soeialistiéao organizacijo. Toé. 4. Člani, ki se protive programu, načelu straske ia pravilom «veze, ali ji sploh ftko-d u je jo s svojim postopanjem, ne morejo ostati v stranki. ✓ m. Organizacija. Toč. 5. Jugos!, socialistično zvezo tvorijo krajevne organizacije in zaupniki. V vsakem krajn v Ameriki, kjer je toliko članov, kolikor jih zahteva dotična driavna organizacija, se za more v soglasju gl. odbora J. H. Z. osnovati krajevna organizacija ali klub. V krajih, kjer ni dovolj somišljenikov, se prizna posamezne člane (at large). Toé. 6. Ako potrebe tirjajo in gl. odbor 1. 8. Z. odobri, zamore biti v enem kraju več klubov. V tem alučaju vodi vse skupine akcije konferenčni odbor, katerega tvorijo vsi krajevni klubi. Toč. 7.1 Odbor krajevnih klubov tvori pet članov in sicer organizator, tajnik, blagajnik in dva odbornika. To fttevilo se lahko po potrebi zviša. Istočasno se izvoli tudi tri člane v nadzorni odbor, kateri pregleduje knjige kluba. ToČ. 8. Volitve odbora krajevnih klubov se vrše na vsakih 8 mesecev in sicer v januarju in juliju vsakega leta. Istočasno izvolijo tudi za upništva svoje zaupnike, katere ]>otrja gl. odbor J. 8. Z. Toč. 9. Krajevni ' klubi in posamezniki so dolini izvrševati sklepe gl. odbora in so pod njegovim nadzorstvom. Nepokoravejoče klube zamore gl. odbor suspendirati. , Toé. 10. Odbori klubov in zaupniki imajo poleg' rednih dolinosti v svojem kraju tudi še te: da se odzovejo vsem nalogam gl. odbora, da mu vsak mesec predloie poročilo o svojemu delu in da redno odgovarjajo materialnim obveznostim napram zvezi in stranki. Krajevni klubi sprejemajo člane v zvezo. Toč 11. Hkupno delo klubov, v enem kra ju, upravlja konferenčni odbor, ki je sestavljen is tajnikov vseh klubov v tistem kraju. Vse konference se konstituirajo med seboj in izvolijo svojega tajnika, kateri stoji v «vezi z g. odborom, mu daje poročila in sprejema inicijative, ki jih odrejuje gl. odbor v zau. cah tičočih se krajevnih klubov. Konferenčni odbori se zamdrejo ,osnovati povsod, kjer se nahajajo klubi v neposredni bližini. O dolžnostih in delu konferenčnega odbora predpisuje opravilnik, ki ga izdela gl. odbor. • IV. Gmotna sredstva. Toč. 12. Člani zveze plačajo v krajevnih klubih vstopnino in redne ter izvenredne mesečne doneske. Vstopnina je 25c, mesečni doneski pa 25c. Toč. 13. Vstopnina (25c). ostane v blagajni krajevnega kluba, od mesečnih doneskov pa pošlje krajevni tajnik za vsakega člana gl. tajniku 5c za zvezo, 5« za centr. blag. skupne stranke in za državne in okrajine organizacije toliko, kolikor predpisujejo pravila tozadevnih državnih organizacij, o čemer je gl. tnjnik dol: žan dati vsem klubom pojasnils. Oproščeni mesečnih doneskov so semo člsni, ki so na štrajku, brez dela ali v slučaju bolezni. Tak član se mora takoj naznaniti tajniku kluba, sicer mora poravnati mesečne doneske. Za učvrstitev blagajne krajevnih klubov, prirejajo klubi zabave, družinske večere s predavanji ali koncerti, razpečevanjem agitacijskih mark, katere jim pošlje gl. odbor J. 8. Z. Toč. 14. Klubi, ki ne pošljejo v teku 3 mesecev mesečnih prispevkov ali porodila, zgube vse pravice do zveze, izvzeti so le slučaji štrsj kov ali brezposelnosti. V. zvezni kongres. Toč. 15. Uprava Jugoel. social, zveze se vrši potoin članov na zboru' in potom inicijative in referenduma. — Redni zbor se snide vsako drugo leto. Skliče ga gl. odbor v sporazumu z nadzornim odborom, kateri dnločijo tudi čas in kraj kakor tuti^^ovizorični dnevni red za zbor. Proglas za obdrža-vanje zbora se mora objaviti v zveznih glasilih najmanje 2 meseca pred zborom. 'Poziv za volitev' J delegatov je objaviti v glasilih vsaj trikrat. 1 PRIZIV MANJŠINE Manjšina na zboru predlaga: da se vrli redni «bor vsake tri leta, a ne rsake dve. Poročilo «K o«lom o deln in finanrijelnem «tanju. kakor tudi vse resolucije se morajo objaviti v .glasilih vsaj 30 dni pred zborom. Predlogi članov in klubov za dnevni red abora imajo biti predloženi gl. odborn vsaj 30 dni pred zborom in po mogočnosti objavljeni v glasilih sveže vsaj 14 dai pred zborom, člani so dolini svoje predloge odpoelati potom svojega kluba. Istotako se je ravnati v slučaju pritožb posameznih članov ali klubov. Zboru je pred ložiti le zadeve, tičoče se gl. odbora. Toč. 18. Pravico do sed.eia na zboru imajo: . a) delegati krajevnih klubov, in sicer klubi do 20 članov enega delegata; od 20 do 50 dva delegata in dalje na vsakih 25 članov po enega delegata več. Stroéke za pošiljaaj* delegatov trpe klubi sami — izvzemši slabejše klube, ki so oddaljeni 800 milj od zborovanja, katerim pomoga «veza pomogočnosti. b) Člani gl. odbora, gl. tajnik in nadzorni odbor. e) Uredniki zveznih glasil, od vsakega lista po eden. Toč. 17. Delo zbora je: a) soditi o delu poročilih gl. tajnike in od bora in nadzornikov; b) da se posvetuje o organizaciji zveze in 7seh vprašanjih, ki se tičejo obstoja zveze) c) da sklepa o posameznih predlogih in pri-toftbah. Toč. 18. Zbor otvori gl. tajnik zveze. Takoj nato se izvoli 5 členov za pregledanje po oblastil, kateri do isvolitve stalnega predsedniks vodi delo zbore. Neto voli zbor 3 člane za po trjenje dnevnega reda, katerim. odbornikom se doda še gl. tajnik. 1 Toé. 19. Po končani verifikaciji pooblastil se zbor konstituira, izvoli predsedniks, dva pod predsednika in dva ali več zapisnikarjev. Toč. 20. V slučaju isvenredne potrebe «a more gl. odbor v sporazuma nadzornega odbora sklicati izvenredni zbor. Ta korak je treba ob javiti v zveznih glasilih vsaj 14 dni pred zborom. Za njegovo konstituiranje veljajo isti predpisi, kskor za redni zbor. Toč. 21. Vsi zaključki zbora se imajo .na poeled oddati članom zveze na splošno glasova nje in sicer najkasnje en mesec ^>otem, ko se je razšel zbor, a klubi morajo vrniti glasovnice naj-kaaneje v teku 4 tednov potem, ko so prejeli glasovnice. VI. Glavni odbor. Toč. 22. Glavni odbor tvorijo zvrševalni odbor. gl. tajnik-prevajalee in nadzorni odbor. a) Eksekutiva. Toč. 23. Eksekutivo tvorijo gl. • tajnik in 12 ali 16 članov; od vsake v zvezi zastopane jugosl. narodnosti po 4 člane, koje nomini-rajo na skupni konferenci čikaški klubi. Vsaka narodnost nominira 6 kandidatov ,iz med katerih 4 izvolijo člani potom referenduma. PRIZIV MANJŠINE Manjšina predlaga, da se nadomesti predsto-Ječa točka s sledečo: "Glavni odbor sestoji lz članov, katere isvolljo narodnostne organizacije, in sicer na podlagi vsakih 800 dobrostoječih članov v tekočem letu po enega odbornika." Sej«» gl. odbora sklicuje gl. tajnik, za katere sestavi potreben dnevni red. Predsednik se voli na vsaki seji. Mej se udelHkujejo in imajo posvetovalen glas vsi uredniki zveznih glasil. Kedne deje so vsako prvo nedeljo v mesecu, iz-vanredne pa po potrebi. Toč. 24. Dolžnost gl. odbora je, da vrši agitacijo za organiziranje, propagando, potom časopisja, javnimi shodi, predavanji, sestanki za posvetovanja (kouference) hi vsemi drugimi vapešnimi sredstvi, ter da v me jah socialističnih načel in soglasja sklepov zbora vodi delo zveze; da razpolaga z zveznim premoženjem in da o svojem delu )>oroča zboru. Toč. 25. Olavni odbor je dolžan v sporazumu z nadzornim odborom izdelati: a) opravilnik, kateri naj določa dolžnosti jn pravice konferencih odborov; - b) opravilnik, kateri naj določa delo in pla č«. zveznih nastavljeneev. Toč. 38. Glavni odbor ima o svojih zak ljučkih na sejah poročati o zveznih glasilih, da se zamore članstvo »poznati z delom gl. odbora. b) Glavni tajnik. Toč. 27. Glavnega tajnika J. 8. Z. izvoli g), odbor. Toč. 28. Glavni tajnik-prevajalec zastopa Jugosl. soc. zvezo pri skupni stranki, kakortudi na vseh potrebnih mestih; daje inicijativo za delo klnbom in tajnikom konferenc; vodi finančne knjige in opravlja vsa upravniftka dela zveze v smislu sklepa gl. odbora zveze in skupne stranke. Toč. 29. Gl. tajnik ima vsake tri mesece sestaviti račun o prejemkih in izdatkih, katere predloži nadzornemu odboru v pregled in potrdilo, nakar jih objavi v zveznih glasilih. Toč. 80. Ako gl. tajnik ne vrši svoje dolžnosti, ga ima gl. odbor v sporazumu z nadzornim odbor odstaviti in na njegovo mesto postaviti drugo osebo. * Toč. 31. Ako je potrebno, gl. odbor zamore nastaviti gl. tajniku pomočnika, kateri zaeno Vodi zapisnik na sejah gl. odbora. , o) Nadzorni odbor. Toč. 32. Za izvrševanje nadzorstva z ozirom na gmotna sredstva in delo eksekntive se voli 5 članov v nadzorni odbor in sicer 2 iz Chieage, katere izvoli skupna konferenca, 3 pa izvolijo kluki izven f'ikage, ki pa ne smejo biti oddaljeni od Chieage več kot 300 milj, ne oziraje se na narodnost. . PRIZIV MANJŠINE. Manjšina ostane pri predlogu: da se voli v nadzorni odbor le 3 člane iz Chieage. Nadzorni odbor ima neomejeno pravico pre gledati xvesne knjigo, račune in blagajno. Vsa ke tri mesece je dolžan pregledati in podpisati pregledane rečna« In knjige, katere predloži gl. tajnik. Nadzorni odbor poroča o svojem delu zboru. V slučaju kakega nereda v uradu gl. tajnika, zamore nadzorni odbor v sporazumu • taj nikom konferenčnega odbora v Chicagi, predlo žiti členstvM za sklicanje izvenredaegs «bora. PRIZIV MANJ&INE. Manjšina predlaga, da se nado mesti j o člen gl. odbor vitsvši vse točke do o) Nadzorni odbor • sledečimi členi in točkami. OLAVNI OIXKOR. » 1. Vse zunanje in notranje zadeve jugoslov, scc. zveze za Ameriko vodi glavni odbor, ki ima svoj se- . dež v Chicagi 2. Olavni odbor sestoji iz dva- ( najst članov, ki bivajo v Chicagi. 3. V ta odbor voli vsaka narodnost (Bolgari, Hrvatje, Slovenci in» Srbi) po tri člane. 4. Volitev v glavni odbor se vršri potom splošnega glasovanja v mesecu avgustu vsakega leta. 5. Vsaka narodnost v Chicagi imenuje j>et kandidatov. Tisti trije, ki dobijo navadno večino glasov, se smatrajo izvoljenim. 6. Volitve morajo biti končane tekom šestih tednov od dne, ko so bile razposlane glasovnice. « 7. Po razglašenem rezultatu se snide odbor in konstituira med seboj. Izvoli tajnika, zapisnikarja, blagajnika, a predsednika od seje do seje. 8. V nadzorni odbor izvoli vsaka čikaška jugoslov. soc. organizacija po enega sodruga, 9. Nadzorni odbor se takoj po volitvi konstituira med seboj in nadzoruje delo glavnega odbora jugoslov. zveze za Ameriko. 10. O svojem delu poroča na • kongresu. Zvezni donjsek. 1. Lokalne organizacije odpošljejo vsaki mesec in za vsakega člana 5c glavnemu tajniku. Od tega zneska ostaneta dva centa v blagajni glavnega odbora, tri cente pa izroči glavni tajnik osrednjemn odboru narodne organizacije (bolgarski, hrvatski, slovenski in srbski soc. or^g.) v smislu, kot se člani izjavijo, kateri narodnosti pripadajo. 2. Ta donesek se sme vporabiti le v žvršitev ciljev jugoslov. s6c. zveze NARODNI OSREDNJI ODBORI. 1. Trije člani glavnega odbora ene, narodnesti in dva člana. k*t#~ ra izvolijo fikaške narodne socialistične organizacije iste narodnosti, tvorijo osrednji odbor za narodno bolgarsko, hrvatsko, srbsko ali slov. soc. organizacijo. 2. Narodni soc. srednji odbori vodijo samrostalno, po sporazumu z glavnim odborom agitacijsko in organizatorično delo. 3. Narodni soc. srednji odbori upravljajo tisk pod nadzorom glavnega odbora. » VII. Zvezni organizatorji. • Toč. 33. Iz sredstev, razvidnih v točki 13 zveznih prsvil, je gl. odbor dolžan v sporazumu s konferenčnimi odbori pošiljati po mogočnosti zvezne organizatorje po vseh krajih, kjer obatoje klubi, ale kjer kaželjo znamenja, da bi se klub ustanovil, kateri obdržavajo agitatorične shode, poučna predavanja, posvetovanja in agitirajo za razširenje socialistične literature in čaeopisjs, kakor tudi, da dramijo sodruge na delo za oje-čanje klubov in ustanovljen je novih v njih okrožju. Toč. 34. Organizatorje določuje gl. odbor, kateri jim daje tudi vse navodila za agitacijo. Toč. 35. Krajevni klubi, ki žele imeti go vornika, morajo same trpeti potne stroške, kakor tudi dnevnice in sicer ne več kot $3.00 na dan. vm. Odbor za časopisje. Toč. 38. Člani v glavnem odboru tvorijo ob enem uredniški ali upravni odbor svoje nu rodnosti, ki upravljajo in imajo v oskrbi literaturo, tisk itd. V ta namen si izvoljo iz svoje sredine tajnika in blagajnika in imajo svoje seje po potrebi. Toč. 27. Ta odbor predloži na seji gl. od bora poročilo o gmotnem in moralnem delu vsak mesec. PRIZIV MANJŠINE. Manjšina predlaga, da se člen vm. točke 36 in 37 črtajo ii pravil, da tisk upravlja gl. odbor. IX. Zvezna literStura ln tisk. Toč. 38. Zveznim glasilom se smatrajo sa mo listi, kotere prizna' zbor in odobri gl. odbor. Toč. 39. Dolžnost zveznih glasil je, da izvaja taktično in načelno stališče zveze s pridržkom odlokov zbora socialistične stranke in med narodnega birova, ter da pomaga \ vršitvi nalog, ki jih daje gl. odbor. t Toč. 40. Zvezna glasila so last zveze in jih upravlja gl. odbor. Privatno osebe ne morejo izdajati liste pod zaščito" zveze. Toč. 41. Nastavljunce v uredniSt» vih zveznih glasil postavlja gl. odbor. Uredniki so za svoje delo odgovorni gl. odborn in zboru. ToČ. 42. Vsak krajevni klub je dolžan, da se naroči na «vezna glasila, da jih Airi in da skrbi «a razpečavanj* literature. Od prodaje so eialističnih knjig in literature sploh dobe kra jevni klubi, 20^ pop,ista X. Razsodišče. Toč. 43. Kazsodišče presoje medsebojno ua stale spore zveznih članov in reluje o predlogih za izključenje po edincev v slučajih raaviduih is točk 4. «veznih in čl. 5. 8 in 14 skupnih pra vil stranke. Obtožbe zamore predložiti vsak član pismenim potoni, o kateri razpravlja in odloči porotni odbor dotičnega kluba, h katerem obtoženec spada. Proti odloku lahko vlože obe stranke priziv na gl. odbor. Porotni odbor obstoji is 5 oseb. Vseka spor na stran si izbere po dva porotnika, a Članstvo v organizaciji si izvoli petega predsednikom. V slučaju euakosti glasov, odloči glas predsednika. V porotueiu odboru zamorejo biti le člani zveze. Toč. 44. Proti odloku porotnega odbora, kateri se ima predložiti pismeno, zamore nezadovoljna stran v teku enega meseca po razsodbi predložiti pritožbo gl. odboru, čas za pritožbo se računa od časa izključenje. XI. Odpovedi ln namestitve. Toč. 45. Član katerikoli zveznega spravnega odbora zamore dati oetavko, vendar mora biti ostavka predložena pismenim fiotom z motivacijo. Vstmene odpovedi se ne upoštevajo. Istotako velja to za ostale zvezne odbornike in uastavljence. Odstopivši član ima biti, kadar se razprevlje o njegovi odpovedi, pričujoč na seji gl. odbore. Toč. 48. Ze izpraznjena mesta v gl. odboru s« izvolijo člani iz med čikaških klubov, v sporazumu « nadzornim odborom. " XII. Izmene in popolnitve «veznih pravil. Toč. 47. Izmene in popolnitve zveznih pra vil zamore izvršiti zbor. Vendar ima pravico staviti predlog za izmeno ali dodaje pravil, kateri gre potom gl. odbora ne splošno glasovanje, ako to zahteva 10 klubov. Toč. 48. V slučajih, kjer se ta pravile pomanjkljiva, so veljavna pravila skupne štren ke. — Toč. 49. Vsek krajevni klub ime previco, po odobrenju gl. odbora, da izrazi svoje mnenje o zadevah zveze ali stranke v zveznih glasilih. PRAVILA krajevnih klubov J. 8. Z. Čl. 1. Krajevni klubi so del Jugosl. socialist. zveze, kateri se ustanavljajo in delajo po predpisih zveznih pravil pod nadzorstvom gl. odbora J. 8. Z. Čl. 2. Namen klubov Je, da potoin shodov, sej, konferenc, predavenjv tečajev, tiske in osebne agitacije vrše: ~ a) propagando za spoznavanje znanstvenega socializma v smislu programe stranke in toč. 1. zveznih pravil; b) pridobivajo nove člene;* ~ e) vrše v svojem delokrogu z ostalimi organizacijami stranke politične boje \se vrste in |K>msgajo v o je vat i boje unij, kjer je to potrebno. Čl. 3. Vsled tega je dolžnost krajevnih klubov: t a) da drže z gl. odborom J. 8. Z. kakor tudi z odbori drugih organizacij stranke najtesnejšo vez in de izvršujejo obveznosti napram zvezi in stranki; b) da prirejajo shode, konference in predavanja o političnih, gospodarskih in znanstvenih vprašanjih; c) da dan na dan delajo za razširjenje in čitanje socialističnega časopisja; d) da povečajo Število agitatorjev in jih us|K)sobljajo za delo; e) da v sporazumu s krajevnimi klubi stran ke ali unij, ali sami izvedejo proslavo 1. mejnika in ostale |>olitične manifestacije, katere priporoča zveza ali stranka; ^ f) da spodbujajo člane ua delo v izvrševanju dolžnosti napram zvezi in stranki. I>a je to mogoče izvesti, imajo odbori vsak teden svojo sejo. Odbori so dolžni poročati na zvezna glasila vsa važnejša kretanja v klubu; o predavanjih, shodih, konferencah, manifesteeijeh in egiteciji sploh. Člen 4. 8eje članstva so uajvečje telo kre-jevnih klubov. Pol letne seje se vrše v januarju in juliju vsakega leta. Na teh sejah se izvoli odbore, ki se nato konstituirajo med seboj; nadzorni odbor predloži podpisano poročilo in mnenje o delu in gmotnem stanju kluba. V slučaju posebnih potreb lahko odbor po svoji previdnosti ali na predlog polovieo članov skliče izvenredno sejo, na kateri se razpravlja o zadevi, radivk^tere je bile seja sklicana. Predlogi se sprejemajo z navadno večino oddanih glasov; seja more biti sklepčna, če je navzočih nadpolovico članov. Če na prvi poziv ne pride dovolj članov, je druga seja sklepčna ne glede koliko članov pride na sejo. Predsednik se voli na vsaki seji; zborom, shodom ali konferencam predseduje organizator. Člen 5. Konfcrence, na katerih vplačajo čla ni svoje doneske, predlože poročila o «vojem delu in se spoznavajo medsebojno, se vrše najmanje enkrat na mesec. Na konferenci morejo vstopiti v zvezo tudi novi člani. Člen 8. če član kluba ne vrši svoje doli;, nosti, katere mu organizacija nalaga, ako ne plača zaostale doneske za tri mesece in ako to ne more opravičiti, preneha biti član kluba. • Člen 7. V krajih, kjer je več klubov, vodi skupne zadevo konferenca, katera sestoji iz odborov posameznih klubov v dotični naselbini. Klubi, ki so v .bližini teh konferenc, se Inhko sporazumejo za osnovanje svoje konference, ki sestoji i* tajnikov dotičnih klubov. t Konfercnop volijo na svoji seji stalnega tajnika, predsednika pa na vsaki seji. > Konferenco sklicuje tajnik sam ali pa na /.»htew> polovico zastopanih članov a|i odbori. Dolžnosti konferenc so označene v pravilniku, katerega izdela gl. odbor J. 8. Z. po nalogn toč. 25 a) zveznih pravil. Člen Gmotna sredstva se zbirajo potom članskih doneskov, prostovoljnih prispevkov, zabav, razpečevanje literature itd. kskor se gla si člen 13 zveznih pravil. Člen 9. Poedini krajevni klubi zamorejo osnovati tudi (»osebne oddelke za gojitev umetnosti, predstave, petja, godbe itd. 8 temi oddelki se pečajo posebni odbori, , vendar morajo iti vsi dohodki fo izdatki hkozi hlagajuo kluba. < lani teh oddelkov ne morejo zahtevati za svoje delo nobene plače. ■ PRIZIV MANJ&INE. Manjšina predlaga, da «e točka 9 pravtt jevnlh klubov črta, ker ni * soglasju prsni se> cisllstlčne stranke. Člen 10. V kraju, kjer je več klubov, m more noben član prestopiti iz enega v Arug kluh brez dovoljenja gl. odbora J. 8. Z. RESOLUCIJA O ZVEZNI TISKARNI. II. Jugoslovanski socialistični zbor, obdriat v Milwaukee, Wis., dne 25., 28., 27. in 28. de«, 1912, uvidevii potrebo svoje Isstne tisksrae zaključuje: a) I)a se v to «vrho ustanovi fond, v katerega naj do aedoločenega čaaa vplačuje vsak član J. 8. Z. po 5e na mesec. b) Da se pokliče vse klube J. 8. Z. na na j- i živahnejšo agitacijo za zbiranje prostovoljnih j prispevkov potom nabiralnih pol, katere naj izda' gl. odbor «veze; dalje potom priredovanja zabav in razpečevanjem posebnih mar, katerih pri» j pevki gredo v rečeni fond za osnovanje zvezne tiskarne. \ Dalje zbor nalaga, da se v ta namen voli 5 članov iz čikaških organizacij, kateri naj ima dolinost, ds nslogo zbors izvrši. Poleg tega nslaga zbor članom, ki imajo delnice Jugosl. zadruine tiskarne, ali ake aej členi direktorija, da dajo nasvet dotičnim članom delničarjem, da čimprej vernejo delnice ali po» • trdile za vplačene svote ne delnice, da je mogoče dosedanjo korporacijo razpustiti I tiskarne prepisati v last zveze. — Resolucija je sprejeta. soglasno. RESOLUCIJA O ZVEZNEM • TISKU. 1. Urejevanje zveznih glasil a) Da "Proletarec", tednik «lo senske sek?ije, izhaja tudi v na- *J prej enkrat na teden na 8 straneh. b) Da se "Radnička Straža", tednik hrvatske sekcije in "Narodni Glas", polmesečnik srbske sekcije — z ozirom na skromne moči v našem gibanju, a v interesu njega napredka — združijo v en list, kateri bi izhajal pod imenom "Radnik" vsak teden na 8 straneh in sicer v obliki "Glasa Slobode", glasila socialdemokratske stranke v Bosni in Hercegovini. 2. Upravljanje zveznih glasil Zvezna glasila se bodo financirala iz centralnega fonda za tiskovine. kateri obstoja iz sedanjega imetka "Radničke Straže" in "Narodnega Glasa", z dobrovoij-nimi prispevki, naročnino in oglasi. 3. Tiskanje zveznih glasil. Zvezna gladila bodo tiskana v Jugoslovanski zvezni tiskarni, katero je treba oiiveti Čim-preje. 4. Razpečevanje zveznega tlaka. a) Zvezna glasile nej imejo po enega stalnega upravitelje, kateri ima skrbeti za razpečevanje zvezne literature in tiska, vsled česar naj stoji vedno v nejožji zvezi z odbori za nai tisk in literaturo. b) Vsi zvezni klubi informirati imajo odbor za tisk o Številu delavcev v njih naeelbini, da poskrbe, de se v vseh lokalih,, kamor zh-hajajo delavci in puste svoje cente, čita socialistično česopisje in literatura, ds dobe oglase in de se sploh brigejo za čim vspešnejšo agitacijo socialističnega tiska. c) Zvezni klubi ustanove naj "Rdeče nedelje", da se na ta način da vHakemu prilika, da store po svoji moči za svojo — našo litera-tere delavci ne morejo računati na padec kapi-, tere delavci ne morejo računati na konec kapitalizma. — Resolucijo Je zbor odklonil s 19 proti 18 glasovom. Vsled česar Je prislv manjšine. IVERI. Biti reven in neodvisen, je docela nemogoče. Mi socialisti zagovarjamo, mir, delujemo za mir in hočemo imeti mir, četudi se moramo bojevati zanj f Kadar kapitalisti ne morejo podkupiti zagovornikov delavskih obtožencev, tedaj posadijo zagovornike na zatožno klop. Od delavca zahtev«jov «la mor« biti zadovoljen s tem, da se preživi. Toda od kapitalista pa nihče ne zahteva. da naj vendar neha arrnhiti. ko se lahko tisočkrat pte-žiyi. Morsla o zadovol inosti veljn Kzn delavca. Pojdite se solit s tn ko mofalo! Kspitnlisti pravijo: "Mi vam damo delo". Delavci pa Inhko odgovorijo: "Mi vam pa dajemo sadove našega dela in nikjer ni zapisano, da bi vam morali vedno dajati. Prišel bo dan, ko bomo mi vam dali delo.".