102. številka."
/
h,
V Trstu, v sredo 21. decembra I8d2.
Tečaj
„£ Đ I N O S TM
tihaja dvakrat na teden, vtako «r»do in lobote ob 1. nri popolndo**
„Edinost" stane:
M leto gl. O-—; izven AtM. 9.— tri. u poln leta „ 3.—; . „ 4.50 , m Četrt leta , 1.50; „ „ 2.25 , Poi»mične Številke »e dobivajo v pro-dnjnlnioah tobaka v TritU po Ifc nov..
* Gorlei in v AJdovičlnl po nov. V* naroćbe tores prlloitne naročnine ■■ aprtvnlitvo ae o*lrfc.
EDINOST
OglMl in enull« »e rmtunš po 8 nov t nt 1,10a v petitu ; za BMlOVS • debelimi črkami ae plačuje prostor, ko liker ki f»
obsedlo navadnih vretic. PoiUns, Java* i&hv&l*, i—ntntn« itd. •e račune po p«g>fti.
V »i oopiti pošiljajo uredniJktve Piaata Caserma it. 3. Vaako pitno eora biti Trankovano ker nefrankoTMUk »e ne epre-lenajo. Rokopisi ae M vračajo.
Naročnino, r«klHinaoije in inaerate prejema npr ar Blitvo P1 azta Caaerms it. S Odprte reklanaoije • o proate poitniae.
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• V atflaMt j* »o*'
Vabilo na naročbo.
Ob koncu četrtega četrtletja vabimo svoje naročnike, da sedaj ponovd svojo naročbo za nadlje in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov. Časi bo resni, in napočila je doba, ko narod slovenski krvavo potrebuje neodvisnih glasil, zahteval očih prava naša, ne oziraje se ne na desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni nas interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog.
Cena listu je:
za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50
Uredništvo in upravniitvo.
Našim volilcem!
V trdnem prepričanju, da bi zastopniki hrvatskega in slovenskega naroda zamogli v državnem zboru naj-izdatneje zastopati interese svojega naroda, ako bi bili zedinjeni v jedno samostojno, od nikogar odvisno parlamentarno skupino, trudili smo se zopet in zopet v ta namen, da se ustvari poseben klub vseh hrvatskih in slovenskih zastopnikov. *
To se nam ni posrečilo. Sprožili smo tudi vprašanje, kako bi se dala vzdržati ona zveza, kojo so svoječasno naznanili hrvatsko-slovenski zastopniki — člani kluba konservativcev — ali tako, da jej more biti član tudi tisti zastopnik, ki ni v klubu konservativcev.
Naši tovariši niso privolili v to.
Po takem nam ni ostalo druzega, nego da ustvarimo klub — če tudi maloštevilen —, da potrdimo tudi po
PODLISTEK.
Iz vojaškega življenja.
SpiBal Rudolf Doleno.
(Daljo in konec.)
Sklenili smo jednoglasno, da jo kar po tiho pobrišemo. Kakor sklenili, tako storili. JOb treh popoludne pripeljali smo ee pevajo v vipavski trg. Izpregli smo v gostoljubni gostilni g. Uršiča, kjer se nam je postreglo rujno kapljioo modnega Vipavca.
Ogledali smo si potem slavno hladišče ,Pod skalott in druge v Vipavi nahajajoče se znamenitosti.
Le mrak opozoril nas je, da se nam ure stekajo. Vrnili smo se, dasi nekoliko pozno, a vendar srečno na Pivko. V kakih prostih urnh zaleteli smo ne tudi v gostilno »št. 59." : tako smo navadno nazivali gostilno, kateri nismo vedeli druzega imena.
Če si hotel vdobiti kozarec dobrega vinca, vdobil si ga v tej gostilnici. So-eebno naš prijatelj Cvetko je pogosto tja zahajal. Ni ga pa menda vleklo samo rujno vince, marveč tudi lepa mlada Franoika,
vnanji obliki jedinstvo naših mislij in naših teženj, da postopamo vsikdar dogovorno, nenavezani niti na voljo vlade, koje sistem in postopanje std" protivna interesom našega naroda, niti na odloke večin, koji zamorejo mar-sikrat zadušiti naše želje in zaprečiti vestno vršenje naših poslaniških dolžnosti.
Tako je prišlo, da smo ustanovili „klub neodvisnih hrvatskih in slovenskih zastopnikov" ter smo to ustanovljenje naznanili predsedništvu poslanske zbornice in vsem klubom.
Naš program je nastopni : kazati vladi žalostno gospodarsko stanje deželi, koje zastopamo in navajati načine, kako bi se dalo popraviti ; naglašati krivice, ki se dogajajo našemu narodu, v nasprotstvu celo z obstoječimi zakoni, v vseh strokah javne uprave z ozirom na narodni jezik, ter zahtevati, da se vrše dotični zakoni; ne puščati nikdar iz vida državno pravo nAroda in kraljevine Hrvatske, ker smo prepričani, da bode še le tedaj popolnoma zagotovljen obstanek našega n&roda, ko se ožitvori to državno pravo.
Nadelit-omo si tudi ime slovenskih zastopnikov, ne samo zato, ker je nekatere izmej nas izvolil tudi oni del našega naroda, ki se pripoznava k imenu slovenskemu, ampak tudi zato: da pokažemo, da težimo po onem jedinstvu Hrvatov in Slovencev, koje jedinstvo se naglasa mej njimi ob to likih prilikah in toli pogosto ; da dokažemo, kako da slovensko ime in vsi sladki spomini, ki so navezani nanje od davnih časov, nahajajo in bodo vsikdar nahajali dostojno mesto in spoštovanje tudi med onimi, koji so prepričani, da je najbolji način za stalno in trajno obrambo naše narodnosti in za pravi napredek v vseh strokah javnega življenja jedino v tem, da se v okvirju monarhije HabBburgov zedinijo vse slovensko-hrvatske dežele
ki se je vrtela po kuhinji liki vrtalka. Prijaznim in ljubeznjivim občevanjem se vsakojim pridobila si je največe spoštovanje vseh, tako, da smo komaj čakali, da je bilo dnevno delo pri kraji, da smo joi vdarili na štv. 59, kjer nam je večer tako hitro minil, Naš Cvetko bil je ves srečen, ko je moral gledati ljubeznjivemu dekletu v vedri in smehljajoči se obraz, iz kojega je Bijala sama zadovoljnost. Lepe modre oči, s katerimi so se njuni pogledi često vje-mali, očarale so ga tako, da se mi je zdel najsrečnejši in najzadovoljnejši človek na avetu. Ker sem imel prijatelja Cvetkota res rad, privoščil se mu to nedolžno veselje in pridružil sem se njemu na ljubo sleherni večer.
Prijateljstvo njeno do njega spremenilo se je v pravo ljubezen.
Toraj po trudapolnih dnevih na Ga-brku, zasijala je Cvetkotu nad emu prava sreča in zadovoljnost.
Gotovo si ni želel sedaj zapustiti tužne Pivke. Pa osoda človečka je že taka: kadar misliš, da si na vrhunci svoje sreče, izpiti ti je tudi kupico pelina.
na temelju zgodovinskega prava kraljestva hrvatskega, prirodnih zakonov in narodne volje.
Kot imeniten korak do tega bi smatrali že to, da se slovenske dežele združijo v jedno politiško-adininistra-tivno skupino, Slovenijo, ki je bila do nedavno jasen idejal vsem slovenskim zastopnikom in za kojo so se izrekli Slovenci čestokrat in ob različnih priložnostih.
V smislu teh nazorov delovali bodemo neprenehoma, neumorno in odločno, in dobro došla nam bode vsaka stranka, ki nas bode podpirala v tem.
Smatramo za svojo dolžnost, ob javiti to Vam, našim volilcem; Vi pa izrečete o svojem času svojo sodbo. Mi se uklonemo tej Vaši sodbi, naj bode že taka ali taka.
Domoljubnim pozdravom
Na 'Dunaju, 15. decembra 1892. Juraj Biankini v. r., Niko Dapar v. r., Matko dr. Laginja v. r., Virgil Perić v. r., VJekoslav Spinčić v. r.
Okoličani zahtevajte „meščansko Solo**!
Spisal Milo! K.
(Konec).
Poglejmo, kje danes čevelj žuli našega okoličana ! Naš okoličan je bolj lahkoiiven in vesel, nego so ostali Slovenci t Temu je vzrok, ker se mu je dobro godilo že zdavna. Zaslužek bil je lahek in denarja obilo; delal je pridno, a tudi rad dobro živel. A pri tem večina ni mislila na to, da si pomnoži imetje. Nastopila so leta suhih krav, in zemlja se je razdelila v neznatne parcele, tako, da le redko kje najdeš p r a v e g a kmeta. Danes je okoličan obdarovan le z ogromno družino in s tem prisiljen, resno premišljevati, kje preskrbi otrokom kruha. Naš okoličan je prisopel do zadnje stopinje in tuji
element prodira dan za dnevom ter poka-pava boljšo zemljo v obližji mesta. NaŠinci se pa umikajo. — Tržaški okoličani mogli bi biti res srečni, kolikor smemo srečno imenovati stanovalce blizo velicih mest. Ali čudo, v naši okoliš dobiš premnogo konservativnih ljudij — konservativnih v slabem pomenu — ki se drže starega kopita, kakor kje tam v Kredi ob isvirn mrzle 8o6e. Človek bi mislil in pričakoval, da okoličani napredujejo hitreje, — saj so bližje ognjišču kulture, nego oni, stanujoči v sredini dežele — in da radi posegajo po nje dobrotah: da namreč kar trumoma pošiljajo svoje otroke v srednje šole. In čeprav so, žalibog, le laške in nemške — a take so bile in io še večinoma po vsej Sloveniji — bi pričakovali vendar od njih vsaj nekak pošten odstotek srednješolcev in nekaj viših ak demikov.
—	Bogu bodi potoženo, da je drugače: že pred 10 leti bi bili lehko vse okoK-čanake srednješolce našteli na prste jedne roke, in še bi bil morda kak prst ostal
—	prašen.
To je istina, da je oltoličan veliko zamudil v prejšnjih dneh, ko je bil pač v srečnejšem položaju mimo drugih — in tudi norodno nasprotje ni bilo še splavalo na vrh vode, saj v toliki meri ne. — Le pomislimo, da naši okoličani po nekod še celo danes ne posnajo vrednosti ndrodne šole; [drugače bi varovali bolje čisti značaj svojih šolskih savodov. Ko bi naši ljudje od naobraženih Italijanov sprejeli toliko dobrega in koristnega, kolikor so pobrali smeti; ko bi anali varovati svoj slovenski značaj ; ko bi avojo mladino varovali pred tujčevanjem: bi jim ne vsiljevali tako lahko laških razredov — saj Bovražnik sili le skozi prhli in razpokam zid. S tem nočem žaliti ni posamiČ-nikov, ni celih okrajev. Ali dokler ne spoznamo, da smo sami krivi, ne bode bolje.
—	Imamo še trdno narodne okraje; a kjer je še tako, gotovo je to zasluga posamični)! naobraženih mož, kateri kurijo, vnemajo, edinijo in vzgajajo zveste narodnjake. — Nasprotno pa pomislite, kako zapuščeni
Približal se je prehitro čas odhoda našega s Pivke.
Istega dne, ko smo se namenili odriniti zopet v „belo" Ljubljano, taval je naš Cvetko poparjen gori in doli.
Nikjer mu ni bilo obstanka.
Pride k meni, ko sem uprav pospravljal svoje reči za odhod ; kajti mislil sem ai, prej ko pospraviš in si urediš, prej bodeš prost. „Imaš-li že vse v redu ljubi Cvetko", rečem uiu, pomenljivo ga pogledavši, „nocoj po noči odrinemo."
Poprosi me, naj mu storim uslugo, naj grem še enkrat ž njim. ft
Ta je pa človek, dejal sem, ki ima srce na mestu. Kdo bi si bil mislil, da mu bode slovo tako težko, da mu bodo tako britka ločitev ! Drugi smo komaj Čakali ure, kedaj poberemo svojo prtljago, pri njem pa je bilo ravno nasprotno.
Grem, dejal sem, dragi Cvetko s teboj, ker ai mi ljub in drag; da le ne bodeš ob slovesu žaloval kakor pravi ona stara pesem :
„Solzne so ble obeh oči, To vse ljubezen stri".
„Ti se vedno šališ", reče mi potrt, „vedno mi tožiš o tej nesrečni Pivki, jaa pa, po pravici bodi rečeno, nisem še uiil tako srečnih in veselih ur, kakor uprav tu na Pivki. Spoznal sem nedolžno bitje, katero me ljubi, za katero Bem pripravljen žrtovati vse, vse. Ne mudiva časa, pojva po slovo, vleče me! In šel sem ž njim. Pri tacih slučajih je človek rad sam, a on me je hotel imeti za svedoka.
Slovo bilo je kratko, a iskreno. Ne zabi me", reče ona solzeč se. „Ohrani me v najboljšem spominu", dč on ! „Bodi mi zvesta in kmalu pride čas, ko se združiti srci najini"! Poljub, ki sta Bi pritisnila na ustni, govoril jo več, kakor najumet-nejsi govor. Približal se je čas odhoda našega, zapuščali smo vsi drugi z veseljem Pivške strmine in pečine, odpravljali ao veseli proti „beli* Ljubljani. Le naš Cvetko je molčal ves čas. Vaje so zanj imele vendar dokaj lepega !
Zdaj samotarim zopet. Cvetko mi je pisal potem, omenil tudi Francike svoje ter me povabil na ženitovanje, ki je bode praznoval v kratkem.
bo oni okraji, kjer ni veljaka mej njimi ; J zaostali so, da-si bivajo pred mestnimi vrati.
Iz tega sledi, da zamore okoličan na-stopiti pot do svitlobe le s pomočjo v e-č e g a naobraženja.
A da to doseže, naj stopi na dan se svojo pravdo, in tirja naj zavestno in mo-žato, kar Še nima, a silno potrebuje, da zagotovi in zboljsa prihodnjost lastni mladini. Okoličan potrebuje, da se njega dole razširijo v čiste štirirazrednice. Na zgornjem Krasu in v mestu pa naj se odpro meščanski šoli 6—8 razredov. — V to meščansko šolo naj bi zahajali vsi odra-šeni dečki, kateri so zvršili stirirazrednice. O koristi meščanskih šol za naše okoličane hočem pozneje pisati.
Zdaj preglejmo le sledeče : Italijani imajo šest in osemrazredne meščanske tole za dečke in deklice. Vi tega nimate t Oni imajo gimnazije in realke. Vi tega nimate! Oni imaj^) kupčijske in pomorske iole (scuola di nautica e commercio). Vi tacih šol niti ne poznate ! Država je Italijanom ustanovila obrtnijsko šolo (indu-striale), a niti sa mestne, niti za okoli* čanske Slovence se nihče ne zmeni. Italijani imajo vsega dovolj, njih mladina je bogato preskrbljena z vsem, a še se jim zdi, da ni hiša pokrita, oni zahtevajo univerzo; a mi v mestu prosjačimo še-lo — enorazrednico. O britka ironija ! Ali smo res slepi? —
Slovenski narod je po ogromni večini narod kmetovalcev. In to bi bila res njega sreča, ako bi le umel zemljo umno obdelovati. A s kmetijstvom sta tesno združena trgovina ali kupčija in obrtnija (industria)'; podpirati se vzajemno. Kakor se pa dozdeva, narod naš na deželi še vedno ne čuti potrebe višjega pouka, izviemši morda le kmetijstvo. A še v tem napreduje le polagoma, ker le počasno uvideva korist umnega kmetijstva. Kar se dostaje naših rojakov o periferiji mest in po mestih samih, ki so ali že postali meščani ali pa prihajajo dan sa dnevom ž njimi v dotiko, je jasno, da njim je potreba še večja, da se jim ruzfiiri obzorje pouka in naobrazbe. Tukaj mora slovenski oče že spoznavati, da otroku treba več šolanja in da ne zadostujejo ona dva, tri, ali k večomu štiri leta (kakor do sedaj), ako hoče priti do boljšega kruha, nego je usojen revnemu težaku. — Posebno velja to za eminentno kupčijsko mesto, kakor je Trst, a tudi za okolico, kjer ginevajo stara posestva in je mladina prisiljena iskati si zaslužka v mestu ali drugod. — Za naše okoličane in nestne Slovence nastalo je silno važno Tprašanje, kako preskrbeti slovenskim otrokom obširnejega in temeljitejega pouka. In morda je res med drugimi tudi ta vzrok, zakaj naši okoličani tako brezobzirno svoje otroke pošiljajo v italijanske razrede, ker dobro vedo, da se slovenskimi razredi je kmalu pri kraju ter da je deček prisiljen ustaviti so sredi pota, ali pa prestopiti v ▼iši italijanski razred in to v dobi, ko bi ae najložje učil. Ako bi imeli v okolici osemrazrednice ali vsaj šestrazrednice, gotovo ne bi nam odpadlo toliko otrok.
Kakor sem omenil gori, sklene se glavni podstavni pouk s četrtim razredom. Ako se je tvarina porazdelila primerno in čas primerno porabil, se otrok nauči tudi najpotrebniša opravilna pisma za domačo rabo. — Dostokrat pa še tega ne.
Da se pa nauk s 4. razredom ne sklene primerno, posnemamo že iz tega, da je otrok prisiljen zahajati v nadalje ▼alni tečaj ali nedeljsko ali večerno šolo. — Tu sprevidimo, da je otroku treba še nekaj, kar ni imel prilike naučiti se v štiri-razrednici. O tem ne treba dolgo pomišljati. Posebno oni stariši, kateri imajo opravila bodi-si z rokodelstvom ali s kupčijo, privoščili bodo radi Bvojim otrokom več pouka, nego so si ga nabrali sami v nižjih razredih.
Poglejmo razne obrti.
Kamnosek (štancar) mora vsak kos kamna, ako ga hoče zdelati pravilno, prej
obrisati, a oni, ki zdeluje- stebre, kapitele, podstave in druga bolj umetna dela, on pravim, ne more vršiti teh del, ako ne pozna glavne nauke iz geometrije ali zemljemerstva. Ako se jih je pa teoretično naučil v šoli, izvežba se pozneje praktičnim pdtem hitro in lahko, da porabi, kar zn&. Tako potrebujejo zidar, mizar, kovač, in drugi — ako nočejo ostati zadnji delavci svoje žive dni — pouka v računstvu, risanju in fiziki. Kemija je zelo važno znanstvo za razne obrtnike, posebno dro-giste, barvarje, usnjarje, tkalce, prodajalce tkanin, pivovarje itd. Meščanska šola v viših razredih od petega naprej daje učencem prvotne nauke tudi o kemičnih prvinah in spojinah, da si lahko pozneje, Či-tajoč knjige, sami širijo znanje.
Poglejmo trgovca, kako spretnost mora imeti v računstvu, v kupčijski korispon-denci, v knjigovodstvu in poznanju raznega blaga, surovega ali zdelanega; po vrhu mora še poznati po dvoje ali troje in več jezikov. Poznati mora razne dežele in njih pridelke in obrti, da se ve o pravem času in ceno preskrbeti potrebnim blagom. — Zato je že treba več kot par razredov; posebno dandanes, pri tej konkurenciji in „poštenjaštvu" dvajsetega stoletja, v katerem je židovstvo zaslepilo in omračilo ves trgovinski in obrtnijaki svet. Vsako gospodarstvo potrebuje dan danes že zvedenega in s potrebnimi vednoBtmi preskrbljenega moža. Kedor prej pride, prej melje: izabraženec izpodmika nevednega, čas pa hiti in okoličani naj mislijo, dokler je Še čaa, da si pridobe potrebnih Šol! Gospodarstva po okolici propadajo, gledajo naj, da ne otrpnejo tudi duševno. Zato pa kličemo okoličanom : Zahtevajte z vso odločnostjo, naj vam dajo — meščansko šol ol
Primorska in državni proračun.
Govor dri. poslanoa dra. Laglnje v seji poslanske zbornice dne 1&. decembra 1892.
Visoka zbornica! Meni je zelo težavno poseči zopet danes v razpravo, in sicer neposredno po govorniku (Pob). Šukljeju. Op. ur.), o katerem vemo, da je oe!6 mojster, učitelj nemškega jezika. Jaz nisem bil v svojem življenju, ako hočemo govoriti pravilno, niti učenec nemškega jezika. Prosim torej potrpljenja z Vaše strani, ako nekoliko bolj počasno in po prevodilnem uradu svojega razuma navedem nekatere in sicer zelo tehtne točke z ozirom na dena-Šnji predmet dnevnega reda.
Gospdda moja! Danes Btojimo pred vprašanjem, ali naj VBprejmemo skupni proračun, bodisi tudi samo za kratko dobo — o tem pa se nočem prepirati, ali za dva ali za tri mesece — ali pa naj ga odklenemo. Lehko sodite sami, s kakimi čutili stojimo pred tem vprašanjem mi primorski Slovani, in Primorska sploh. Pri denašnjem glasovanju Vam podamo priliko, da se izrečete o tem morda brez nas.
Dvojna je smer ali pot, po kateri moramo soditi in oceniti delovanje državne vlade z ozirom na vso državo in posamične dežele. Presoditi nam je namreč ekonomiška, gospodarska vprašanja, kakor jih pretresa in izvršuje vlada z ozirom na nas in vso državo ; potem duševne vspehe, intelektuvalne (umatvene) potrebe naroda, namreč vprašanje, kako postopa vlada gledć na te. Ker pa je smatrati, ako vsprejmemo proračun, da s tem pritrjujemo vladi, obstoječemu vladnemu sistemu, ali da odobrujemo povsem nje postopanje; in če ga ne vsprejmemo, da izrečemo s tem vladi saj rahlo grajo, če že ne neodobravanje, je potrebno po mojem menenju, stvar presoditi natančneje, da preprečimo, da ne planejo na nas tist, ki so navajeni, iskati pri nas le BtraBt in nič druzega.
Kakor rečeno, skušal bodem, izrekši nekoliko splošnih opomb, nekoliko pojasniti delovanje vseh naših vladnih organov, kolikor se tiče Primorske. Na vol bodem le dejstva, kolikor bo znana meni, in ne-
koliko računov, kakor sem jih napravil po svoji najboljši vednosti in vesti.
Nadejam se, da se prepričate, da v svojem denašnjem govogi ne bodem razpravljal o državnem pravu, kajti sleherni dan čujemo tožbe, da bo preveč govori o državnem pravu. Skušal bodem govoriti jedenkrat prav za prav o državnem n e -pravu (Živahna veselost mej somišljeniki).
Gospdda moja? Ako si ogledamo razna sodna poslopja po Primorskem — omenim naj le poslopja, v katerem sta nastanjena okrajno sodišče in okrajno glavarstvo, in poleg tega še občinski urad v P ulj i, ter poslopja v Poreču, kjer je nameščena okrajna oblast, tista slovita okrajna oblast — moramo reči : Bog nas obvari nevarnosti kolerne epidemije, kakoršno smo že imeli deloma; najprvo, kar bi morala vlada odrediti v tem slučaju na Primorskem, bilo bi to, da zapre ti dve poslopji. To bo prava ognjišča za nalezljive bolezni.
In če pomislimo na dalje na pomank-Ijivosti različnih oboil, na železnice, ki bi bo dale zgraditi prav v ceno, na pomank-Ijivost vodnih zgradeb in marsikaj druzega na Primorskem, priti bi morali do me-nenja — tembolj, ako bi bili ptujci —, da se Avstrija v teh deželah ne čuti doma, da je smatra kot nekako pribojevano pokrajino ; ter da bode o teh deželah pri prvi ugodni priliki morda izpregovoriti kako drugo, poslednjo besedo.
Kdor je le kedaj prepotoval Istro, če tudi le po sloviti izključljivo strategiški in izključljivo neekonomiški železnici Divača-Pulj (Veselost), uveril se je, da, ako sploh imamo v Avstriji pokrajiue, za katere bi morali v obilni meri skrbeti z ozirom na vodne zgradbe, je mej njimi Primorska, in v prvi vrsti Istra. Sedaj pa pogledite državni proračun ministerstva za notranje zadeve, poglavje 7., stran 81., in tam uaj-dete, da od onih 3 milijonov in nekoliko stotisočev goldinarjev, koje izda država za vodne zgradbe, ne odpade niti vinar za Istro, Trst, Gorico in Gradiiko, da niaem jaz nekaj malega vunj postavil. Jas aam sem moral nekaj potakaiti v proračun, namreč dve veliki modri ničli (Veselost), kajti la na ti dve deželi se ni mislilo čisto nič. Jaz se seveda, z ozirom na skrajšano razpravo, kojo imamo pred seboj, ne morem baviti podrobno a posamičnimi postavkami in uradnimi področji, ampak omejiti se moram na splošno. V tem pogledu pa moram pripomniti, da nam, kadar-koli ae oglasimo s kako pritožbo, bodisi iz Primorske ali iz Dalmacije, vsikdar ugovarjajo : Vi ste popolnoma pasivna dežela tn zahvaliti morate ljubega Boga, da ste sestavni del tako mogočne države, sicer bi poginili lakote; in kar potroši država za Primorsko, vsakojake vpeljave in Bploh vse, kar sega preko neobhodno potrebnega pri javni upravi, so same čiste žrtve, koje doprinaša država za dotično deželo.
(Dalje prih.)
Različne vesti.
Imenovauja. V področji višjega sodišča tržaškega ao imenovani za avskultance nastopni pravni praktikanti : Viktor Deveta k, Rudolf baron Farfo glia in Anton A n t o n č i č. Sodimo, da se je pri teh imenovanjih vendar-Ie nekoliko poštevalo poznanje jezika.
Umrl jO včeraj zjutraj znani inžener tržaški, Avgust Strudthoff. Svoje dobno je bil Strudthoff poslanec prvemu okraju okoličanskemu, izvoljen seveda po nasprotni stranki. Pogreb bode jutri ob 11. uri predpoludne.
Iz „srca Istre" prejeli smo od treh duhovnikov nastopni dopis :
Sovražnik naš Bkušal je najhujše in najpodlejše orodje, da zapelje neukega kmeta na pot brezverstva, nemoralnosti in izdajalstva. S takim bilo bi mu lahko go »podariti. Toda ni Šlo, ker med narod prišli bo dobri voditelji in zdaj je borni kopač
trd, kakor skalovje, na kojem živi. Itali-janstvu pa in njegovemu lažiliberalstvu odklenkalo je v Istri na vekomaj. Selo s« probuja za selom, občina za občino, a na razvalinah zapravljivosti, prevare in tlačenja zida istrski Slovan pošteni svoj dem, v kojem hoče biti svoj gospodar.
To je delo narodnega svećenstva, narodne inteligencije. Kjerkoli je prišlo do prebujenja, povsod je prej dobri duševni pastir zbral svoje ovčice okoli sebe in jim lomil kruh večne Resnice, a ko so Istrani spoznali svoje dolžnosti, zahtevali so in zahtevajo svoje pravice. To, kar je zdaj v Istri, postalo je po veliki večini le p0 požrtvovalnem Bvečenstvu. Kdor tedaj sodi sedanje narodno stanje v Istri, sodi na prvem mestu delo katoliškega svećenstva.
In vender je vse to obsodil g. d r. Mah nič in proglasil, da ne širi po Istri huBitizem. Mi smo to zaničevanjem igno-rovali.	1
Zdaj pa vdobimo nov list, pri kojem nastopi proti nam — kakor se čuje — v boj „liga"...
Ako je res tako, čujte torej vsi Vi, ki bodete izdajali list in vsi ligaši, da se Vas ne bojimo ! Navajeni smo že kakor hujduci „nan kolac i konopac". Niti proti Vam in Vašim ligašem ne vržemo orožja za plot, nego Vam i Vašim ligašem nasproti stali bodo pošteni narodni hnjduoi ▼ svečeniški obleki. Borili se bodemo svečenik proti svečeniku. Vi s svojimi zvitimi sofizmi, mi s pošteno resnico. Prva številka novega lista bo „Vidov dan", a na „Vidov danak, hajdučki sastanak*. Ele hajduci na okup, da si izaberemo haram-bašu !	Tri popa hajduka.
Dostavek uredništva. Da-ai nam je ta izjava v veliko zadoščenje, ker nam kaže, da duhovniki-m u d e n i k i drugače sodijo o sedanjem položenju našem, nego — recimo, kje drugje, vender bi jo ne bili priobčili iz razlogov, ki leže na dlani, da niso dotični gospodje tega zahtevali toli kategorično.
Iz Zagreba se nam poroča: Dne 10. decembra slavila je „jugoslovanska akademija* svojo 25-letnico. Vladika Štroa-majer, kateri je hrvaškemu narodu pomo-gel do vseučilišča in mu ustvaril akademijo, podal je s tem narodu močno in VBpešno orožje za vse bodoče politiške boje. — V prvem Četrtstoletji imela je akademija 117 udov, in aicer : 46 Hrvatov, 15 Srbe v, 7 Slovencev, 3 'Bolgare, 20 Čehov, 15 Rusov, 4 Poljake. Tujcev bilo je 7, (4 Nemci, 2 Francoza in 1 Talijan.) V tem Času je izdala akademija 241 knjig. Organ akademije je „Rad". (Izdano 122 knjig.) V obče je izdala akademija v tem čaau do 600 znanstvenih razprav. Posebno bogata je akademijska biblioteka, „in sla-vicia" gotovo najbogatejša na slovanskem jugu. Ta knjižnioa ima zbirko rokopiBOV a 1100 kodeksi in več kot 30.000 izvornih listin. Galerija slik ima 309 slik, nekoliko kipov in 30 kartonov.
Ko je akademija začela delovati (I. 1866.) imela je imetka 200.720 gld. V 25 letih je ta kapital narasel do 397.763 gld. Vrednost hiš, ki jih ima akademija, znaša brez zemljišča, na katerem so zidane, 300.000 gld.
Prihod akademije bil je 1. 1867 gld. 7.856. Leta 1891. pa 20.848 gld. — Od leta 1867—1891 izdala je akad. 395.310 gld. 59 V« nvč.
Prejšnja leta je dobivala akademija do 2000 gld. podpore od dežele. Sedanja madžaronska vlada ne da nič. To jo posebno karakterizira.
Duša in pravi voditelj akademije od začetka do zdaj je kanonik d r. Rački* Sedanji predsednik je umirovljeni realčni direktor Torbar (duhovnik). Tudi bibliotekar Tkalčič je duhovnik. To je na Hrvaškem posebno utešljivo in veselo znamenje, da duhovniki in posvet-njaki zložno delajo na literarnem polji sploh. Tu ni nikjer tiste ledeno-po-gubne sape fanatizma znanih gospodov in njih fauiulusov in satelitov-ligašev. Ko bi
Slovenci imeli svojo akademijo, gotovo bi jej znani »filozof" ne bil naklonjen,
Skoro bode 2 leti, kar zagrebška nad-škofija nima svojega pastirja. Kdo je kriv ? — Osebe, katero bi Madžari hoteli in kateri bi madžarska ideja bila na srci, neče sv. Stolica; nadškofa, ki bi bil pravi pastir svoje črede in hrvaške matere sin, nečejo Madžari. Žalostno, ali je tako !
Deželni zbor se je že zbral na kratko zborovanje. Sedaj se še največ dela v odborih, v plenumu malo brez posebnega pomena. Poslanec dr. F r a n k jo inter-peliral bona zavoljo Josipovičeve izjave, zakaj j d dal domisijo. Ban je odgovoril, da to ni bilo v službenem oddelku „Narodnih Novin" in za to vlada ni odgovorna. Ko pride proračun na dnevni red, nadejati se je od opozicije ostrih napadov, ki pa bodo vsi pravični za pravične, samo zu man.oluke ne.
Skupni pastirski list nadškofov in Škofov avstrijskih o priliki škofovske pet« desetletnice sv. Očeta Leona XIII. pozdravlja navdušenimi besedami to priliko, ko more z nova pred vsem svetom v dejanji pokazati katoliško edinost. Pastirski list naglaia, kako je Odrešenik poveril dvanajsterim apostolom apostolsko službo, da z nje pomočjo vlada cerkev svojo. Vse kar je Kristus storil in trpel, storil je za svojo cerkev. Zato pa ona ne stoji na majajočihsetleh, ampak na skali, katero je Bog postavil za podlago njene trdnosti. Vzvišen je bil trenotek, ko je Odrešenik Izročil ključe uebeškega kraljestva — sv. Petru. S tem je postala papežka stolica temeljni in vogelni kamen vse edinosti in neminljivosti cerkvene. Bog sam je prevzel poroštvo na-se, da se ta temeljni kamen ne omaje nikdar. Izveličar je poslal svoje apostole, da uče in kričujejo vse narode. — Pastirski list vsklika: Tjekaj na naslednika sv. Petra, na Leona XIII. obrnimo svoje oči in veselo bo pripravimo na slavnostni dan njegovega jubileja! Potem opominja vernike, da skažejo svojo pokorščino s tem, da dajo prostovoljno svoje darove. V tem se bode razodevala vzvišenost katoliškega mišljenja, ako v nadnaravni detinski udanosti poklanja svoje darove. Milost božja z vami vsemi !
Družbi sv. Cirila in Metoda donaša svojih darov zadnji čas zlasti slovensko ženstvo prav kakor bi tekmovalo med seboj v ljubezni do naše deco. Odlikujejo se samoumevno najbolj domoljub-kiuje bele Ljubljane. Blagorodna g. Murni ko v a je poleg že zadnjič izkazanih 500 gld. doposlala sedaj še 200 gld., v vsem torej 700 gld., kot donesek Šenklav-iko-Frančiškanske ženske podružnice. Obilen je bil zadnjič dar rodoljubkinj iz starodavnega Kranja; danes pa istotako hvaležno objavljamo požrtvovalni donesek Sežanske Ženske podružnice na Primorskem: blagajničarica, blag. g.M. ifabor-č i č - e v a nam je namreč vročila 228 gld. Prav tako nas je razveselila doposlanina prvomestnice Idrijske ženske podružnice, blag. g, Dragotine L a p a j-ne-tovo, v znesku 180 gld. Ko se pa vspevate tako vrlo Notranjska in Gorenjska, ne zaostaja Dolenjska: ker prva Belokranjska ženska podružnica v Č r n o m 1 j i je postala pokroviteljica pošiljajoč nam 105 gld. prostovoljnih darov svojih družabnic. — Pivška podružnica, s sedežem v Št. Petru, je zlasti pri veselioah nabrala 100 gld. in zato vsled svoje želje vpisana bila med podružnioe-pokroviteljice. Postal je pokrovitelj primarij v deželni bolnici, g. dr. Vinko G r e g o r i č, ki natn je povodom veselega dogodka izročil 200 kron v zlatu. Zlatih 200 kron so darovali državni poslanci — in sioer po edno XX-krono vsak — p. n. gg. K 1 u n , V o š n j a k , grof Alfred Coronini, Povše-Pfeifer, dr. Ferjančič, Ž I. GIo-bočnik, dr. Gregorec, Kušar in R o b i č. — Koroški rodoljubi, ki bo za-
klicali Slovenstvo k daru prvih kron, navdušujejo nas ne le- z besedo, tudi z izgledom: prvih 100 kron nam je namreč došlo od 5 koroških rodoljubov. — Prvo XX-krono sta darovala nadalje č. g. deželni srhivar Anton Koblar in si. društvo „Triglav" v Gradci meBto venca na rakev slovenskega vojaškega pisatelja, majorja Andreja Kombija pl. Sočebran-skega. G. pravnik Josip Lazar je nabral in poslal 14 gold. 80 kr.; 9 gld. 70 kr. so zložili pri občnem zboru Zagorske podružnice večinoma revni premogarji, ki imajo žuljave roke, a dobro srce, goreče za brate na meji; 5 gld. 10 kr. pa so darovali Trboveljski in Litijski gostje pri zabavnem večeru Šmartinskih tamburašev v Zagorji. Č. g. Josip Drdlik, kapelan v Tinjah na Koroškem, je poslal 6 gld., g. Dragotin Zupančič pa dar vesele družbe v gostilni g. Arka v Ribnici 6 gld. Gg. brata naših darovalek družbine prve zlate XX-krone, na Dunnji bivajočih sestrA Rebekovih, polagata na domovinski altar 6 gld.: in sicer prvi kot igraleo „Podč&venski" svoj prvi honofar iz novega gledišča 3 gld.; drugi — mojster ključavničar — stavo ob Sokolskem streljanji, tudi 3 gold. Prijateljska družba, zbrana Martinov večer v Podgradu v Istri, je zložila 5 gld.; č. g. Župan iz Brezovice na Primorskem, Ivan B e n e d i k , daruje 2 gold., g. J. J. iz Materije 50 kr. Zadnje te 3 darove je z doneskom Podgrajske podružnice in 1 gld., nabranem pri podružničnem zborovanji, družbi poslal blagajnik, g. J o s. Volk.
Vsem skupaj in vsakemu poaebej, Vam čast. darovalkaui in darovalcem, prisrčna zahvala. Poseben ponos pa sto nam danes Vi, darežljivi gg. državni poslanci. Darovi poslancev našega ljudstva so nam namreč zanesljiv izraz menenja slovenskega naroda.
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Za družbo tv. Cirila in Metoda nabrali so udje „Del. pod. društva" v nedeljo 50 novč. — O. vdobil za en oegar 1 gld. — Slučajni kartavoi v gostilni „prt veselem Kranjcu" 47 kr.
Božićnica otroškega vrta pri sv. Jakobu, katero je priredila Ženska podružnica, praznovala se je kaj sijajno preteklo nedeljo v prostorih Slovanske čitalnice. Prostori niso mogli sprejeti vsega došlega občinstva. Po sporedu nastopil je prvi g. M. K a m u-ščič, voditelj otroških vrtov, in v jedrnatem a lahko umevnem govoru nam je pojasnil vrednost in potrebo otroških vrtov sosebno ob jezikovnih mejah Slovenije. Naše matere so imele priliko čuti spomina vredne nauke : kako je treba deoo varovati zdravja, in kako skrbeti, da ostanejo nedolžna. Kazal nam je senčne strani krive vzgoje, ter postavil dobro urejeni zdravi otroški vrt kot najprimerniše zavetje nedolžni mladini. — Vsaka mati, ko vprvo prekriža svojega dojenca, naj bi v srcu zaprisegla, da ga hoče vzgojiti Bogu in narodu. Gospodu voditelju smo hvaležni sa te tako koristne nauke. Njega besede „da krščansko, dobro vzgojene matero in žene so podlaga srečnemu družinskemu živenju", bo nam pokazale pot, kako moramo vzga* jati svoje hčerke.
Ko je govornik razložil otrokom božično drevo, velil jim je moliti „Gospodovo molitev" preljubemu Jezusu ter jo darovati vsem dobrotnikom naše družbe.
Po govoru navnateljevem jel se je vršiti obširni vspored in to tako lepo in ganljivo, da smemo reči, da je letošnja „božičniea* nadkrilila vse prednice v vsake m pogledu. O nastopanju otročičev spregovorimo nekoliko prihodnjič, ker nam danes ni mogoče radi nedostatnosti prostora.
Za „božičtlico" so nadalje darovali: ga. Stoka 5 gld., g. prof. Spinčić in dr. Laginja 5 gld., g. prof. Mandić 1 gld., g. prof. Macher iz Kotora 2 gld., gč. A. M. 1 gld., gč. A. P. 1 gld., N. N. 50, ga. Gulić 1 gld., ga. Kranjc 1 gld., g. Ribarič 1 gld., ga. Klemene 5 duc. robcev in 5
tricot-jopic, ga. Marija Ilrovatin I ž majic, gč. A. L. nabrala nadalje 9 gld. Darovali «0 : ć. g. V. Počivalnik iz Brezovice 3 gl. 30 kr., č. g. Cotelj iz Kanfanara 2 gld. 20 kr., č. g. A. N. s Kontovela 2 gld., ga. M. P—z iz Trebč l gld., ga. I. Č—k s Prošeka 50 kr. Po gč. A. L. še 2 gld. Darovale so : ga. Karlina Ipavic 1 gld. in ga. Eliza Tance 1 gld.
„Božičnlci*. „Božičniea" v otroškem vrtu podružnice družbe sv. Cirila in Metoda na Greti bode jutri ob 4. uri popoludne; „božičniea" v otroškem vrtu rojanskem pa v petek ob 4. uri popoludne. Stariši otročičev in dobrotniki našib zavodov sploh vabljeni so najuda-neje, da blagoizvole se udeležiti teh „bo-žičnic."
Blagotvorno delovanje ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda. Slovensk obrtnik nam piše: Žal, da se nisem mogel udeležiti „božičnice" v slovanski čitalnici tržaški, kajti bilo je, kakor čujem, prav lepo. A tudi jaz sem se veselil prav prisrčno, videč trume slovenskih staridev in otrok, ki so bile na potu v Slovansko či-talnioo. Mnogo mnogo mnogo sem jih videl, hitečih k lepi slavnosti, prirejeni po slovenski požrtvovalnosti in po milosrdji, koje goji plemenita naša šolska družba, odnosno nje ženska podružnioa Jtržaška. In tudi domov se vračajoče opazoval sem te trume, Čital si prisrčno zadovoljnoat na resnih obrazih starišev, a rajsko veselje na žarnem licu nedolžnih otročičev, nosečih vsak svojo „butaro*. Kdo ne bi slavo pel divni naši družbi na takem blagotvornom delovanju, kdo ne bi bil od srca hvaležen onim požrtvovalnim rodbinam — v prvi vrsti K a I i s t r o v i in Trudno v i —, ki so pripomogle, da je bilo možno tako lepo obdariti našo revno slovensko deco! Tuko je prav : pomagajmo si drug drugemu, podpirajmo družbo, da bode mogla najvspešneje izvrševati svojo plemenito, svojo kulturno nalogo.
Zabavni večer ali jour-fixe Slovanske Čitalnioe v Trstu preteklo soboto Be je obneael precej dobro, dasi je bil Že dvakrat preložen in je bilo isti dan lepo vreme, ki je zvabilo tega ali onega v okolico, čital je isti večer, kakor smo že naznanili, g. prof. Karol G I a s e r o Simonu Gregorčiču, t. j. o njegovih poezijah. Ker nam je veleučeni g. profesor izročil dotično svoje berilo v porabo, priobčimo je po novem letu v našem podlistku, prepuSĆajoč sodbo o taistem cenjenim čitateljem svojim. Po berilu igrala je gospioa Bogomila Valenčičevana citrah, spremljevana z gosli po g. prof. Glaserju ; potem je svirala brez spremlje-vanja nekoliko komadov, katerim se jo navzoče občinstvo odzvalo z živahnim ploskanjem. Za njo so nastopili gg. pevci ter nam zapeli nekoliko zborov. In pozneje, ko se je pričela takoimenovana prosta zabava, oglasili so se tudi govorniki. Prvi je nazdravil g. prof. dr. Glaaer „složnosti hrvatske in slovenske žurnalistike tržaške", želeč. da bi takšna složnost zavladala i med ostalim časopisjem slovenskim. Za-hvalujoč se na tej oapituici, omenjal je g. Fran P o d g o m i k, urednik „Slovanskega Sveta" prežalostnih prizorov na polji slovenskega čaanikaratva v Ljubljani, pri čemer je padla marsikatera pikra opomnja na — desni in lovi breg Ljubljanice. Opravičenim besedam govornikovim je dodal podlistkarski naš Ahasver, g. Prosto-slav K r e t a n o v, nekoliko pojasnil in stvarnih popravkov, rekoč: „Ljubljančani ne zaslužijo zgolj naše graje, temveč oni so vredni i našega pomilovanja, kajti dočim so ae po svoji krivdi ugreznili v močvirje narodne mlačnoBti, zagrnil jim je tuji duh solnce zlate svobodo s temnim oblakom nestrpnosti, kateri jih konečno i zaduši, ako njim ne priskočimo na pomoč m i, ki stojimo zunaj ljubljanskega megli-šča ter bistrim pogledom spoznavamo prenevarni položaj Slovenstva v njega osrčji. Prej je zubelj narodne zavesti in domovinsko ljubezni plapola! v središči
Slovenije, ter od ondot ogreval vso domovino, idaj ps gorf ogenj rodoljubnega navdušenja ob njenih mejah. Dolžnost obmejnega časopisja je torej, da bodrf, navdušuje in podpira sodruge svoje v glavnem taborju, da ne omsgajo v borbi za uzore svobode, omike in prosvete.
Vznešeno odobravanje pritrjevalo je temu opominu, katerega so razni gospodje, ki so bili v poslednji dobi v Ljubljani, osvetlili s primernimi opazkami, nabranimi na licu mesta po svojih izkustvih...
Naaledovale so še druge, več ali manje Šaljive napitnice in razšli amo se s pre-srčno željo, da bi se zbirali pogosteje na jednake zabavne večere, kajti sicer se skisamo še mi tu na obalih sinje Adrije. Da so vidimo torej v kratkem !
Volitev župana in starešinstva v Pom-janu imela se je vršiti v soboto dne 17. t. m. V ta namen je prišel v Pomjan sam gospod e. kr. okrajni glavar koperaki in tudi novoizvoljeni narodni zastopniki došli so polnoštevilno v volilno sobano. Izostala je pa italijanska stranka. Došli ao sicer ti čudaki v Pomjan, a k volitvi niso hoteli. To kaže, kako smešna, kako malenkostna je postala italijanska stranka — najbolji dokaz nje moralnega propadanja. In kaj so dosegli s tem P Preprečili so, ali prav za prav odmaknili so volitev župana in starešinstva za celih Bedem dni, a sebi naklonili denarne globe, ki ne izoatanejo. Kajti g. komisar Petris je moral na ukaz okrajnega glavarja še isto popoludne razpoalati pozivnice k novi volitvi, ki bode v petek, 23. dan tega meseca. To izvijanje lahon-ske stranko jo smešno in značilno zajedno: kar ne gre naravnim potem, hoteli bi izsiliti ne glede na obatoječe zakone. Zelo radovedni amo, kako jo ukrenejo prihodnji petek, kajti gospod okrajni glavar jih je primernim naplaaom opozoril na neizogibne poaledice njih postopanju. — Naše n& rodne zastopnike pa opozarjamo še jedea-krat, naj bodo trdni in neizprosni nasproti vsem prilizovanjem, s kojimi bo jih obletavali in mamili nasprotniki že na dan prve volitve. „Kar je pisano je pisano" ! je vskliknil dne 17. t. m. v Pomjanu pameten možak naše stranke. Vsi mi navzoči smo se radovali na taki odločnosti — —
—	— — in tako bodi!
Radi politiikega pregreika dejali so predvčeranjim po noči v zapor nekega Rugiero Bernardina in pa komija Cesarja Congia, službujočega pri očetu imenovanega. Prodsinočnjim je bila stroga hišna preiskava v stanovanjih vseh teh gospodov in bo je nadeljevala včeraj ves dan. Vspeh teh preiskav je bil tsk, da so potem zaprli še Bernardinija starejšega in pa poslovodjo njegovega, Josipa čer-n e t a. Morda je ta dogodek v zvezi z okolnostjo, da je bila včeraj desetletnica Oberdankove smrti.
Volilo cesarju. Dne B junija t. I. v Mlaki, okraja Kamniškega, umrši Matija Stebe zapustil je cesarju znesek 10 gld. Cesar je milostno vsprejel to volilo.
Iz Nabrežine se 'Iiam piše: Na sv. Božič pelo bode pri slovesni sveti maši pevsko društvo „Nabrežina" v strogo ce-cilianskem duhu. Glede na to, da ima društvo to mnogo starih izvežbanih pevcev in da se tudi začetniki izredno marljivo — vsa čast in hvala jim ! — urijo v petju, smo že danes uverjeni o sijajnem vspebu tudi na polji oerkvenega petja.
Pele se bodo te skladbe: R. Burga-rell: Missa s. Jacobi ; Gradualo ; J esus natus est nobis ; Offertorium : A. Foerster: Jesu, redomptor omnium ; H. Vollmar: Tantum ergo in A. Foerster : Te Deum.
—	Maša bode ob 10. uri pod.
Slovenske skladbe. Ker imam v zalogi še nekaj iztiaov „Slov. p es m i j za mešan zbor. Op. 7", naznanjam, da bi jih oddal po znižani ceni 50 k r.
—	Ob enem proaiui vse tiste gospode, ki mi še kaj dolžujejo za prejete zvezke, naj bi blagovolili čim prej doposlati rui dotične zneske. — II. V o 1 a r i Č, učitelj v Devinu na Goriškem.
„Slovanski Svet"
politički, znanstveni in leposlovni polurne* sečnik, ki je doslej izhajal na 16 straneh, bode z novim letoin povećan na 20 velikih stranij, pri dosedanji ceni.
Program tega lista je neizpremeajen: nacionalna avtonomija vseh narodov av-stro-ogersnih, za zagovarjanje historiikih prar teh narodov, misebno tudi hervaSkega, katero vključuje po zgodovinskih aktih nepotusno tudi Slovence; slovanska kultura in priteženje po obče slovanskem jeziku ■ pridržanjem sedanjih literaturnih jezikov; težanje za povratom cirilometodijske cerkve; oživljanje zavesti o slovanskem gospodarstvuf tradicijonalni umetni obrtnosti in raznoteri umetnosti slovanski.
L. 1893 bode odmerjal povećani prostor sosebno slovanskenm leposlovju in kritiki o njem. PoAteval bode v veči meri slovenske razmere, pri tem oziral se sosebno tudi na slovensko učiteljstvo, dijastvo in ženstvo. L. 1893 podi kritično razpravo o zgodovini cirilometodijske cerkve med Jugoslovani,, sosebno Slovenci. Razpravljal bode tudi jugoslovanski epos, sosebno z ozirom ! na Kraljevića Marka. V izvirnikih lepih j del slovanskih, specijalno ruskih in jugo-1 slovanskih, bode podajal odlomke s primer- j nim tolmačenjem, drugače pa v prevodih.
V „Ogledu po slovanskem svetu" bode i zabeleževal in označeval razne dogodke in delovanje na slovenskih in vseh slovanskih zemljah. V zaglavju „Književnost" bode tudi nadalje navajal knjige in časopise vseh slovanskih narodov, sosebno take, ki govore o slovanski kulturi ali so zares ▼ ' zvezi s slovanstvom.
Cena listu je: na leto 4 gld., na pol 1. 2 gld., na četrt I. 1 gld.; za dijaitvo in učiteljstvo 40 kr. menj na leto. Naročnina ■e pošilja uredništvu v Trst.
Uredništvo „Slovanskega Sveta*.
Preklic!
Ker sem podpisani dne 27. novembra t. 1. javno razžalil g. Antona Turkq, posestnika na Općinah* preklicujem tudi javno vse te žaiilne besede, ker niao resnične.	j
Opčine, 17. decembra 1892.
Ivan Gogola.
Domači oglasi.
Društvena krčma
Rojanskega posojilnega in konsum-nega društvu, poprej Pertotova, priporoča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izhorna domaČa oko-ličanska vina.	Cl.
Anrirpi Kalan ^erijar ▼ ulici .cssarma.
nilUl C J naiail, priporoča se najtopleje slovenskemu občinstvu. Majelegantnejše ter bo-didno delo in točna postrežba.	Cl.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka, v ulici Sorgente (Via Torrente it. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna
jedila. Prenočišča neverjetno » eeno. Cl. i
Prodajalnica in zaloga jestvio
„Rojanskega posojilnega in konsumnega druStva", vpisane zadruge z omejenim poroSivom v uliei Belvedere st. 3., bogato založena z jedilnim bla- i gom razne vrste in po nizkih cenah se priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele.	24 -104 i
Antonijeta Drenik
se priporoča tržaški slovenski gospodi za vsakovrstna dela. »padajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zagotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnost in po nizkih •cenah.	9 — 52
Antnn Pn^lrai n* T0*,u n,ice Gh®s»
fMIlUH rui»r\rtj, inCecilia, toči izvrstno domače iganje ; v tabakarni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Kavarni ,Commercio' in Je-
Hocrn' T u''c' »C a ser m a", glavni shaja-
UCdl/U irtii tržaških Slovencev vseh stanov. Na razpolago časopisi ▼ raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine Petra
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria it. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat nt dan friino opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (frišna) smetana.
Ivan Kannhpl aMProtl «!•*•
IV <111 IVdllUUOI, niče, priporoča svojo zalogo t mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v mnoiinan od B kil. MpreJ po najniiji ceni.
Josip Kocjančit,
Via Barriera vec-chia St. 19, trgovina i mešanim blagom, moko, kavo, riiem in aznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin
i van rruiug T vu dei bosco st. 2
(uhod na trgu stare mitnice, Piazza Barriera vecchia) in v uliei Molin a vento it. 3. Prodaja razliČao mešano blago, moko, kavo, rii in razne vrste domače in vnanje pridelke. C.
Piazza 8. Oiovanni, št. 1. trgovina z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
Martin Krže,
Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza"
Via Torrente it. 15. (poleg obokov Chiozza najosrednija Ipga t Trstu.)
Prostori so odprti in preskrbljeni s Hvežimi jedili do 2 ur popolunoči. Izvrstna namizna in desertna vina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih cenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti slav-nege občinstva.	ponižni
104=30	_p, Favero.
Grlena bol kaialj, hreputavica, promuklost, nazehi zadavlca, rora, zapala ustijah itd. mogu se u kratko vrieme isliečiti rabljenjem NADARENIH
Prendinijevih sladkišah
(PA8TIGL1E PRENDINI) 31 godina sjaj nega uspjeha ito jih gotovi Prendlni, lučbar I IJekarnar u Trstu
Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnć nočih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah.
Opazka. Viilja se paziti od varalicah, koji je ponačinjaju. Zato treba uvjek zahtjevati Pren-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpis. Svaki komad tih sladkišah ima ntisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini".
Ciena 30 n£. kutijici zajedno sa naputkom.
Prodaju se u Prendinijevo] ljekarni 3 u Trstu
(Farmarcia Prendini in Trieste) Ijokarnah svieta.
i u glavnijih 9—52
Gostilna „Stoka",
staroznana pod ime- j nora „Belladonna", | poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo se izborna vina, ; ietotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi vino na ' debelo, tako meščanom, kakor na deželo. Cl. j
Ivan Umek,
črevljarski mojster, Via Ro-! magna Št. 6. priporoma se slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko s ada- , joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — [ nizke cene.
Anton Lampe,
naslednik Jakob Hočevarja, Via Barriera vecchia št. 17 pekovski mojster, priporoča kruh vseh vrst, moko, rii, sočivje, fino moravško maslo
itd.	Cl.
Tiskarna „Dolenc"
della Caserma št. 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih cenah. Imamo na prodaj knjigo „Kmetijsko berilo" za nadaljevalne tečige in gospodarjem v pouk. Mehko vezana stane 45 kr., trdo vezana 65 s poštnino vred.	Cl.
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
104-44 TRST	12-12
Corso, Piazza della Legna št.t 1.
Odlikovana tovarna čopi&ov.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-eko žveplo za žvepljanje trt.
Narodni koledar
B. Modic in Grebene,
na voglu Via St. Glovanl
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krČmarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in Železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl.
Pivarna LavrenčičZZgmSL
Leitenburg priporočuje svoja izborna iBterska vina častitim družinam po najnižji ceni 28 kr, liter, v stanovanje postavljen; manje naročila pod 28 litrov se ne sprejmejo, častitim gostom se priporoča tudi izvrstno pivo in izborna kuhinja ter dobra istrska kapljica.	80<~38
Nič več kašlja!
P1
ozdravi vsak kašelj, plučni in bronhijalni katar,
se
za navadno leto 1893
dobiva pri uredniku našega
lista.
Via Picolomini j številka 2,
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente ln Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in raznimi domačimi pridelki, zlasti pa svojo bogato zalogo kolonijalnoga blaga. Cene so neverjetno nizke, postrožba vestna in nagla.	Cl.
Balzamski petora Im U1 prah
pi " " ; -Dobiva se v odlikovani lekarni. 92—100
PRAXMARER , Ai due Mori - Trst, veliki trg.
Poštne pošiljatve izvršujejo se neutegoma.
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine 24—24	franko !
Precastiti duhovščini
se vljudno podpisani priporočam za napravo crkvenih posod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot: Mon-štranc, kelihov, ciborije, svetilnic, svečnikov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lopih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim.
Na željo pošljem ilustrovane cenike franko.
Teodor Slabanja
srebar V GORICI (Gorz).
Nič več kašlja!
PRSNI ČAJ
napravljen po lekarničarju
G. B. ROVIS
v Trstu, Corso 47"
ozdravi vsak kaifllj, Še tako trdovraten, kakor to spričujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov.
Ta čaj je sestavljen iz samih rastlin ln Čisti kri; ima dober okus in velja en zavoj za 8 dni 60 noč.
Omenjena lekarna izdelujo tudi pile za proštenje života in proti madronn iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zuprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lahko uživajo o vsakem Času brez obzira na dijeto. Ena Čkatlja velja 30 noč.
Plašter in tudi tinktura proti kurjim očesom in debelej koži — cena 3 plaštrov zti kurja očesa 20 nvč. — Ena stoklenica tinkture 40 soldov.
Edino zaloga v Trstu v lekarni ROVIS, v Gorici v lekarni Cristofolletti, Pontoni in Gliubic.	' 7—10
V tej lekarni govori bs tudi slovenski.
Za božične praznike
priporoča
Karol Colja
žganj arija „pri sodu" v vilici „Aroata",
izvrstnega ruma
v buteljkah in na liter. — Cene ugodne.
1—2
ugpui
urar, Corso štv. 39. 5—104
Prodaja in popravlja ure.
laaimnMM
Drogerija
Artaro Fazzini t Trsta
Ulica Stadion 22 — Telefon 519.
Velika izbčr mineralnih vodA, zmletih oljnatih barv najfinejih vrsti; rudeče, rumene, zelene, višnjeve in črne po 28 novč. kilo. Svinčnata belilo po 32 novč. kilo. Cinkovo belilo najfineje po 40 ndvč kilo. Razun tega velika izber barv na vodo in čopičev vsake vrste ter po cenah, s kojimi ni mogoče konkurirati. — Zaloga glasovitega krepila od Evrizde (Korneuburger Viohnfthrpulver) za živino. Zaloga mirodij, barv, zdravil; zalogo Žveplja in modre galice za rabo pri trtah. Naročniki morejo brezplačno uporabljati telefon. 48—60
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprtjamljt denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vsacega zro-sku vsak dan v tednu razun praznikov, in to od 9—12 ure opotudne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure dop. Obresti
na knjižice.........3°/,
Pl»6ujfc vsak dan od 9—12. ureopolndne. Ziinake do 100 gld. precej, zneske preko 100 do 1000 sld mora s« odpovedati 3 dni, zneske preko 1000 gld. pa 5 dnij prej. EakomptnJ* menji^e domicilirane na tržaS-
kem trgu po .... . ... 8*/,% Poiojnj« na državne papirje avstro-ogrske
du 1000 gl 1. po .... . . . 6°f0 v iS j k zneske od 1000 do5U00gld. v VeCje svote po .,..,,,, 4*/,*/« Daje d«nar proti vkiijlSeuju ita posustva v Trstu. Obresti po dogovoru.
TRST, 23. Aprila 189Ž	24 -24
OOOOOOOOOOOI ooooooooon
LEKARNA
A. KELLER
ex Rondolini,
utemeljena v letu 1769. TH8T,
Via Hiborgo br IS.
Razprodaje sledeče posebnosti: Glasovite in prave flaš're iz Urešijo, želeeo-Malossi. Navadno ribje olje ; isto olje z jodom in železom. Eliksir Cocca, okrop-ljači in prebavljajoči. Eliksir Ghina proti mrz ici. Anatarinsko vodo za usta. Obče
E ozimno vodo katrama in vbrizgavaiija atrama. Zmes proti tajnim beleznim Ekstrakt Tamavinda z Antilov. Vino s Chino okropljajoče žolodec kakor Maršala. Prašek za zobe, bel in rožnat. Cipurski prašek bol n rudoč itd. itd. Glavna zaloga rogatske kislice kneza -Esterhazyja. NB. Pogodbe za tukajšnje dežele se vspre jomajo po ugnjnjoči pogodbi ali po pov^otju.	28—28
OOOOOOOCK OOi OOOO&OOOOI
Vekoslav Moder, pe8kr
mojster „Piazza CMserma", se priporoča slav. občinstvu. — Prodaja v«eh vrst kruha, slaščic, čokolado, *seh vrst moke itd. po najnižjih cenah.	Cl.
lfo«>nl PnllO žgnnjarija in tobakarna v IVai Ul UUljCt, ulici Via Aroata, nasproti hiše (Jacia, prodaja domače žganje vsuke vrste in airopove pijače, Hpasareteu in Bilone.
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko !
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih sol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni
DOLENC
Piazza della Caserma št. 2.
po 40 ki'., trdo vezan 60 kr.
CARLO FIRELLI
mejnarodni agent in špediter
Trst, Via Arsenal št. 2.	37-38
Oddaje listke za železnice in parobrode mornarjem in delalcem po nizkih cenah in na VSC kraje
T"
»
4 I i
i 1
4 I
4 »
i
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenc v Trstu.