ERSKI GOSPODAR IZIDE VSAKO SOBOTO Uredništvo in ugravništvo: Marburg a. d.Drau, Badgasse 6 - Naročnina: letno Din 50'-, polletno Din 28'-, četrtletno Din 15.- Leto I. Marburg a. d. Drau, sobota 17. maja 1941__Št. 3 II „Steirischer Heimatbund ■v Tabor vseh domoljubnih Štajercev! Ko je bilo srbske strahovlade po zaslugi Fuhrerja in njegove hrabre vojske konec, si je oddahnila cela Spodnja Štajerska. Kmet, delavec in meščan so bili rešeni strahovitega pritiska tuje nadvlade, ki si v teku celih 22 let ni zamogla pridobiti prebivalstva v tej naše lepi deželi. Možje in žene iz tiste starostne dobe, ki se še spominja časov izpred svetovne vojne, kar niso mogli verjeti lastnim očem, da je prišla ura osvoboditve izpod srbskega jarma tako hitro. Največje zadovoljstvo in veselje pa je zavladalo nad dejstvom, da nam je naš velik Fuhrer s svojimi modrimi vojaškimi ukrepi prihranil mnogo vojnega gorja. Naše spodnještajerske vasi so ostale nepoškodovane, ljudstvu je bila prihranjena usoda beguncev, strehe nad našimi glavami so cele in vse to se imamo zahvaliti nemški vojski, ki je porazila Srbijo bliskovito, toda z najmanjšimi izeubami tako v obliki sredstev kakor tudi krvi. Negotovost po izbruhu vojne je trajala le par dni, dokler niso prispeli nemški vojaki. Z i korakanjem nemške vojske je prispela obenem tudi varnost za življenje in imetje našega ljudstva, ki je nemške vojake povsod sprejelo s tisto prisrčnostjo, ki je Štajerce brez razlike materinskega jezika že od nekdaj odlikovala. Tam, kjer so bili ljudje vsled divjanja in groženj četnilcov splašeni, je kar hitro nastalo razumljivo zaupanje napram osvoboditeljem, ki so si s svojim finim in kulturnim nastopom povsod pridobili prijateljev. Nemška vojska, z nesmrtno slavo ovenčana, je med nami najvidnejše jamstvo, da se žalostna polpreteklost nikdar ne bo več povrnila. Adolf Hitler je s svojim zgodovinskim poveljem za napad proti balkanskim zarotnikom osvobodil Spodnjo Štajersko. Spodnja Štajerska mu zato dolguje veliko, neizmerno zahvalo. Führer je dal s polnimi rokami, mi pa smo samo jemali. Sedaj je napočila ura povračanja ljubezni in zvestobe. Naše ljudstvo je prej revno kakor bogato. Adolf Hitler je v neštetih govorih in primerih pokazal, da mu je pošten, zvest in priden narod nad vse. Führer nam je dal tudi možnost sodelovanja pri obnovi naše Spodnje Štajerske. V to svrho je bil po njegovih navodilih ustanovljen »STEIRISCHER HEIMATBUND«, velika organizacija vseh poštenih in za sodelovanje vnetih Štajercev. Brez razlike glede jezika se bomo zato odzvali oklicu našega Gauleiterja in Reichsstatthalter ja dr. Uiberrei-t h er j a ter vstopili v to veliko organizacijo, ki jo vodi v smislu Führer-jevih navodil mlad in energičen mož: Bundesführer Franz S t ein dl. Po vsem podeželju so že nalepljeni veliki, belo-zeleno tiskani lepaki, ki vabijo k pristopu. Zanimanje za Heimatbund je povsod zelo veliko, ker se ljudstvo zaveda, da je mogoče sodelovanje le v okviru organizacije, ki bo to delo obnove pravilno uravnavala in vodila. Danes, v soboto dne 17. maja se prične po naših trgih, mestih in vaseh vpisovanje vseh dobro mislečih in dela voljnih Štajercev, ki bvdo na ta način slovesno dokumentirali svojo privrže* nost Adolfu Hitlerju in Veliki Nemčiji. To vpisovanje se bo zaključilo v nedeljo, dne 25. maja. Spodnje-štajersko ljudstvo je razumelo oklic Gauleiterja in prav tako tudi Bundss• fuhrerja. Vsi vemo, da smo poklicani in pripravljeni, v okviru Heimatbunda zvesto in vdano sodelovati s mero-dajnimi možmi pri obnovi naše ožja domovine. Naše ljudstvo se zaveda velikih in težkih nalog, ki nas še čakajo. V tem nam je Fuhrer, ki mu je delo za narod in državo vsebina živ* Ijenja, svetli vzor. Vojne še ni konec. Treba bo, zlasti na deželi, veliko napornega dela, da v prvi vrsti osigu• ramo prehrano. Heimatbund nam bo odredil velik del teh nalog, ki se jiH bomo oprijeli z veseljem in žilavostji}. Vse, kar bomo storili, bo slednjič nam samim v korist. V tem smislu obljubljamo vodstvu Heimatbunda splošno pripravljenost za sodelovanje, da bomo vredni zgodovinskega čina našega velikega Fuhrerja. Mi smo Štajerci! Osvobojenje izpod srbskega jarma je prišlo tako nenadoma, da se mnogi ljudje na Spodnjem štajerskem še niti ne zavedajo zgodovinske dalekosež. nosti tega dovršenega dejanja. Blazno_ sti generala Simoviča se je v prvi vrsti zahvaliti, da je omogočil našo svobodo. To je povdaril prav lepo naš Gauleiter jn Reichstatthalter o priliki svojega prihoda v mesto Marburg. Si-movič j-e torej sprožil plaz, ki se je na^ to vsul nevzdržno v dolino. Fiihrer je na srbsko nesramnost odgovoril takoj in tako, kakor to dolikuje največji ve« lesili v Evropi. Belgrajskim norcem* zločincem in pustolovcem se sedaj; mgnda že svita v glavah, toda po smrti ni pokore. Nas Štajerce le veseli, da nam je nemška vojska s svojo veliko; udarnostjo prihranila pogorišča in žrtve. Naš kmet je takoj razumel vlogo, ki jo je v tej vojni nadvse vzorno odigrala nemška vojska. Nič čudnega torej ni, da uživajo nemški vojaki v naši spodnještajerski sredini povsod veliko spoštovanje. Naši ljudje imajo . (Aufn. Presse Holtmann) Führerju je povedal nekaj silno važnega. sedaj dovolj prilike gledati nemške vo. jake in se z njimi tudi prijazno pogovarjati. Vsi so polni občudovanja nad strumnostjo, izobrazbo in medsebojnim tovarištvom nemških vojakov. Zlasti starejši Štajerci, ki so se v svetovni vojni borili ramo ob ramo z nemškimi tovariši, so veseli in zadovoljni, ko se srečujejo na cesti s ponosnimi vojaki Fiihrer-ja. Zadovoljstvo prešinja srca vseh Štajercev, ki se pripravljajo na delo ob. nove naše domovine v okviru Heimat. bund-a. Tega dela sedaj ne bo mogel nikdo motiti. Konec je hujskanja proti Nemcem in štajerski slogi. Ne more ostati v naši sredini nikdo, ki se ne bi mogel sprijazniti z novim stanjem. K sreči so ti ljudje v taki manjšini, da bo šel novi razvoj nemoteno preko njih. Ogromna večina spodnještajerskega kmetskega in delavskega ljudstva je osvobojenje izpod srbske strahovlade komaj pričakala. Sedaj, ko je Fiih. rer to globoko željo uresničil, je obno. va domovine s pomočjo Heimatbunda prva in glavna naloga vseh zavednih Štajercev. Mi Štajerci smo v svetovni vojni dokazali, da nismo zajci. Zgodo. vina nekdanjih avstro-ogrskih regimentov, predvsem pa 87. in 47., doka. zuje, da so se naši Štajerci brez raz. like govorice borili na vseh frontah kot pravi junaki. Takrat je šlo resnično za obrambo domovine. V tej vojni, ki je obenem prinesla konec izdajalske Jugoslavije, pa Štajerci niso bili junaki, ker se proti Nemcem nikdo ni hotel boriti. 22 let srbofilske propagande ni bilo v stanju, izobličiti dušo našega človeka. Naš človek ni sovražil Nemca. To sovraštvo je širila le izkoreninjena inteligenca, ki se je na ta način odtujila ljudstvu in njegovemu pravemu mišljenju. Splošen polom srbofilske politike je ljudstvo na Spodnjem štajerskem sprejelo z očitnim odobravanjem. štajerska misel je bila jačja kot vse drugo. To dejstvo je za vse domoljubne Štajerce dober porok, da bo delo obnove v zvezi s Heimatbundom srečno in uspešno. Zavedamo se, da nas Führer opazuje in da nas bo sodil po naših delih. Zato pa moramo skrbeti, da bomo dajali račun vedrega lica in v najboljši zavesti. v Štajerci in srbska „kultura" Ljudje našega spodnještajerskega podeželja so bili že pred in med svetovno vojno znani po svoji srčni omiki aH kulturi, če je prišel kak tujec v vas, so ga prijazno pozdravljali, zlasti pa se je v tem odlikovala šolska mladina. Dobri vzgojitelji mladine so imeli pri tem velikih zaslug. Isto velja tudi o nemškem uradništvu. Nemški uradniki so bili na slovenskem ozemlju Spodnje štajerske povsod priljubljeni. Bili so resnično nosilci kulture. Med njimi' in med Štajerci je vladalo na podeželju lepo soglasje, ki so ga motili tu in tam le tisti hujskači, ki so si želeli Srbije. Po polomu bivše Avstrije so napočili za naše Spodnještajersko ljudstvo res težki časi. Nemški uradniki, ki so vzljubili kraje in ljudstvo, so morali pred nasiljem srbofilov pobegniti na Gornje štajersko, nakar se je potem razpaslo tjsto divjaštvo, ki smo ga doživljali celih 23 let. Vse, kar je bilo Štajercem sveto, so ©pljuvali in poteptali1. Kdor se je na fronti hrabro boril za svojo domovino, je bil proglašen za norca. Prav tako so se norčevali iz vojnih odlikovanj. V svoji petoliznosti so srbofili priznavali samo dezerterje, ki so se na solunski fronti borili na strani nasprotnikov Avstro-Ogrske in Nemčije. Sovraštvo do vsega, kar je le količkaj spominjalo na povezanost Spodnje-štajerske z ostalo štajerko, je bilo tako veliko, da so celo onemogočali postavljanje mlajev, ker so ti mlaji nekoč stali na Spodnjem štajerskem prav tako, kakor v nemških krajih. Izkoreniniti so hoteli iz našega ljudstva vse, kar je bilo lepo in plemenito. Naše podeželje je v letih jugoslovanskega samopaševanja prav kmalu do-znalo, kaj je srbska »kultura«. Fantje, ki so služili v srbski armadi, so prišli domov tako posurovljeni, da jih očetje in matere skoraj niso več spoznali. Tisto malenkost srčne in umske omike, ki so jo ti fantje posedovali, so v srbski vojski popolnoma izgubili. Vsaka druga beseda, ki je prišla iz njihovih ust, je bila tako ostudna, da je med poštenimi ljudmi ni mogoče izreči. Preklinjali so mater, ki je vir vsega življenja in ki jo častijo vsi omikani narodi. Tem fantom ni bilo zameriti, ker so prevzemali' psovke in kletve iz ust predpostavljenih srbskih oficirjev, misleč, da je tako preklinjanje nekaj »finega«. Naša vas ni propadla samo gmotno, nego tudi duševno. Preklinjalo se je vse povprek, zlasti pa so nesramne kletvice veljale Previdnosti, tisti Previdnosti, ki jo Fiihrer v svojih govorih tako lepo poziva na pomoč svojemu narodu. Srbi in srbofili so tako dolgo izzivali Previdnost, da jih je ista v obliki nemškega meča udarila kakor blisk iz jasnega neba po njhovih revnih in praznih glavah. Paševanja srbske »kulture« je sedaj na Spodnjem štajerskem enkrat za vselej konec. Treba bo veliko naporov, da se iztrebijo iz našega dobrega ljudstva žalostni ostanki srbskega hlapčevstva. V naših štajerskih vaseh mora zopet zavladati nekdanja srčna omika in duh medsebojne povezanosti. Za srbsko preklinjanje v naših vrstah ni več prostora. Izginiti mora vse, kar bi kakorkoli spominjalo na žalostno dobo našega gmotnega in duševnima propadanja. Naroči Štajerskega Gospodarja! Za povezanost našega podeželja Medsebojna pomoč pri opravljanju nujnih kmetijskih ttel. Duh skupnosti naj prešine sieherno našo vas S priključitvijo Spodnje štajerske k Veliki Nemčiji so nastale za naše podeželje tudi nove naloge, porojene iz novega duha, ki ga predstavlja nemška država. Naš kmet si bo moral biti na jasnem, da sprememba, ki smo jo doživeli v teh zgodovinskih dneh, ni prinesla samo nov režim, nego tudi popolnoma novi sestav. V tem novem sestavu (sistemu) pomenja duh skupno, sti vse, interes posameznika pa le toliko, v kolikor se ujema z interesom te skupnosti. Posameznik je slaboten, skup^Tst je močna. To je bistveni nauk narodnega socializma. Iz tega pa praktično izhaja, da mora posameznik oja-čiti sebe potom močne povezanosti vseh. Za našo spodnještajersko vas so nastale v smislu tega nauka razne naloge, ki jih pa spričo današnjih razmer ni mogoče točno določiti. Do ustanovitve posebnih kmetskih organizacij, namenjenih pospeševanju kmetijstva, bo treba našo vas duhovno pripraviti na novo dobo našega življenja. Predvsem in zlasti bo treba pomesti z dosedanjimi pojmi o sosedstvu. V naših vaseh najdemo le redko dva soseda, ki bi bila nekak vzor duha nove povezanosti. V največ slučajih se sosed za soseda dosti ne briga ali pa vlada med njima celo sovraštvo. Kjer koli le moreta, si medsebojno škodujeta. Mrtva kura, ki je zašla v sosedovo travišče ali žito je čestokrat dokaz takega sovraštva. Redki so slučaji, v katerih si izposojajo kmetje in kočarji vprežno žvino, pluge itd. za delo na polju, če je v sosedstvu bolnik, se ga ponajveč spominjajo šele tik pred smrtjo. Da bi ga obiskali sosedje še prej, jim v obilici dela niti ne pade na um. Novi čas, v katerem živimo, zahteva z vso nujnostjo novega gledanja na vsa vprašanja vsakdanjosti. Ena izmed teh nalog je medsebojna pomoč pri opravljanju najnujnejših kmetijskih del. Ta poinoč je potrebna tembolj, ker primanjkuje delovnih moči. Ako v malem sosedstvu zagrabijo vsi za delo, ga bodo lažje in hitreje dovršili. To velja n. pr. za škropljenje v vinogradih, za sušenje in spravljanje sena itd. V jeseni bo treba pospraviti pravočasno sadeže, da se tako prepreči škoda. Je vse polno del, ki jih bo skupnost lažje opravila kakor posameznik. Naša vas bo v tej vojni, ki še ni končana, lažje izvedla proizvajalno bitko, ako bo po- stopala v smislu ¡zloženih misli. Duh skupnosti naj bi prešinil sleherno vas naše lepe Spodnje štajerske. Naš Gauleiter in Reichsstatthalter d. U i b e r-r e i t h e r je v enem svojih govorov Rimski list »G i o r n a 1 e d' 11 a-1 i a« je objavil te dni zanimivo poročilo o dogodkih, ki so se odigravali v vladajočih krogih za časa splošnega poloma. Iz tega poročila posnemamo sledeče posameznosti. General Simovič je dva dni pred iz. bruhom sovražnosti zapovedal, da se ima vlada preseliti v slučaju vojne v Vrnjačko banjo. Prvi nemški letalski napad na Belgrad pa je povzročil ne. popisno zmešnjavo, člani vlade so bili v trenutku napada medsebojno ločeni. Srbski ministri, med njimi general Simovič, so se nahajali v svojih vilah izven Belgrada, dočim so bili hrvatski ministri zbrani v hotelu »Bristol«, ki se nahaja v neposredni bližini kolodvora. Dr. Maček je veg bled in tih poslušal zmešane predloge svojih ministrskih tovarišev ter je na to sklenil obiskati Simoviča. To se mu ni posrečilo, ker je medtem že sledil drugi nemški letalski napad. Končno so se znašli hr. vatski ministri v hiši nekega prijatelja na Dedinju. Tam je dr. Maček, na pra. gu zaklonišča sedeč, predsedoval neke vrste ministrskemu svetu, ki je skle. nil pobegniti v smeri na Avalo. V Topoli pa je bila kolona ubežnih ministrov obveščena, da so nemške tan-kovske divizije že daleč v Srbiji. Via. poudaril, da mora postati Spodnja štajerska 'en sam prekrasen vrt. Njegova želja se mora izpolniti, ker bo delo vseh Štajercev v korist ne samo ožje domovine, nego tudi cele Nemčije. da je nadaljevala svoj beg do čačka, kjer se je ministrom pridružil tudi zunanji minister dr. Ninčič. Medtem je pri-spela iz glavnega štaba vest, da se nahaja mladi kralj v Zvorniku. Ostala poročila kurirja pa so bila tako zmešana, da je dr. Maček sklical svoje hrvatske ministre ter sklenil vlado prepu. stiti svoji usodi. Prišlo je do burnih nastopov s srbskimi ministri, vendar je dr. Mačku uspelo v avtomobilu pobegniti. Ostale hrvatske ministre so srbski ministri proglasili za ujetnike in jih držali pod vojaško stražo. General Simovič je iz Banje Kovilja-če zapovedal, da se naj ministri odpeljejo v Sarajevo, kjer se nahaja glavni štab z mladim kraljem, člani vlade so 10. aprila prispeli na določeno mesto. V Han Pijesku so se sestali z razkra. ljem Petrom II., ki mu je bilo vseeno, karkoli se je zgodilo. Pri tej priliki so še izmenjali oba hrvatska ministra Mačka in Andresa ter sta bila ¡meno. vana prijatelja Anglije Sava Kosanovič in dr. Juraj Krnjevič. Dne 12. aprila je zahteval bosanski minister Kulenovič ustavitev sovraž. nosti, češ, da kot Bosanec ne more gledati razdejanja, ki jih je zakrivila ponorela skupina generalov. Dr. Ninčič in hrvatski ministri so Kulenovičovo Zadnji dnevi Jugoslavije Posameznosti o polomu Simoviieve ban de - Polom se je odigral v znamenju zmešnjave grad po porazu srbske vojske Belgrajčani sedaj spoznavajo svoje židovstvo — V mestu vladajo velike potežkoče (Piše vojni poročevalec Helmut Crous) Be PK. Par dni je že minulo, odkar sem prišel po nekoliko težavni in pusto, lovni vožnji v čolnu prvič čez Savo v Belgrad. Kakšna razlika med stanjem mesta o Veliki noči in danes! Največji kupi razvalin so pospravljeni, ceste, po katerih je ležalo steklo, tramovje in raztrgane telefonske žice, so zopet očiščene. Kar p Veliki noči še ni bilo mogoče, je sedaj že možno: sprehod skozi mestne ulice, ki niso več zatrpane z velikimi kupi razvalin. Čudno sliko nudi kolodvor, ki je že po prvem nemškem napadu popolno, ma zgorel. Sedaj že zopet^ prihajajo skozi zogljenela vrata kmetski ljudje, ki prihajajo nakupovati, kakor pred vojno. Preskrba vode je težavna. Na števil, nih mestih so popokale vodne cevi, kar je šele sedaj urejeno. Zaenkrat imajo le posamezni deli mesta vodo. Večji del mesta dobi vodo iz sosednih občin. Vodo vozijo v posebnih avtomobilih v Belgrad, kjer si jo razdelijo. Potreba po vodi je izredno velika. Ko se pojavi tak vodni tank, se pojavi celo kolona žensk, ki zajemajo s svojimi posodami vodo, da si jo priskrbijo za par dni. Medtem je pričela tudi elektrarna z obratovanjem. Zaenkrat je oskrba s tokom omejena le na nekatere ceste, ker so bili podzemski kabli in napelja. ve zelo poškodovani. Obnova oziroma popravilo teh napeljav bo mogoča šele tedaj, ko bodo odstranjene vse razvaline. Zelo težavno poglavje je tvorilo vprašanje nadomestila razstreljenega savskega mostu. V prvih dnevih okupacije je bilo mogoče priti le s čolnom preko močno narasle Save. Medtem so uredili 16tonski brod, ki je omogočal tudi prevoz vozil. Končno so pionirji zgradili most, ki tvori trdno vez med Belgradom in Zemunom. Ta most je namenjen predvsem samo vojaškim svrham. Civilne osebe smejo mesto otjiskati in zapustiti le na osnovi pro-pustnice. Med uradnimi urami Orts-kommandanture stoji cela vrsta ljudi zahtevo podpirali. Simovič in kralj sta bila proti. Nasprotja glede te zahteve so bila ostra. Medtem je prispela vest o napredovanju Italijanov vzdolž dalmatinske obali. Simovič in njegovi generali, pa so še vedno zatrjevali, da je pričakovati vsak trenutek izkrcava-nje angleških čet v Kotoru. Obstoječe bojne edinice so nato pre. pred vrati. Možje v komandantu» ima. jo mnogo posla. Na tisoče prihajajo Belgrajčani s svojimi skrbmi in želja, mi h komandantu, ki naj bi — kakor povsod drugod — pomagal z nasvetom in dejanjem., že prve dni so zaznamenovali žide z rumenim trakom na rokavu. Sedaj odkrivajo Belgrajčani veliko število otrok Izraelovih po belgrajskih cestah, židje se radi teh rumenih trakov na svojih rokavih vzdržujejo udeležbe v javnem življenju. Kljub temu še leta veliko število Židov po cestah in število tistih, ki si že upajo prihajati iz židovskega predmestja ob Donavi, narašča od dne do dne. Nasproti staremu kraljevskemu dvo. ru, ki je bil spremenjen v muzej princ, regenta Pavla, smo se vselili v krasno stanovanjsko hišo. Del te hiše je bi! sedež anglo-ameriško-jugoslovanskega kluba. V teh prostorih in tudi drugod v mestu je spoznati, kako velik je bil vpliv Anglije na to deželo. Ako listamo v bogati in za nas zelo zanimivi knjižnici kluba aM po tu zastopanih angleš. kih in ameriških časopisih, potem ne-moremo več dvomiti o tem, kakšen je bil upliv Anglije. V mehikanskem tedniku »H o y« je na-pical Roberto Blanco M o h e n o članek, ki vsebuje ostro kritiko angleške brezvestnosti. Moheno prikazuje v svojem članku žaloigro tistih narodov, ki so pričakovali angleške pomoči stično kot preje Poljska, Norveška in Francija. Angleži se tokrat ne morejo izgovarjati, da na Balkanu niso bili pripravljeni, ker so te priprave dejansko trajale eno celo leto. Dokazano je — tako piše Moheno —, da so Angleži izzvali v Jugoslaviji državni udar. Angleži so bili tisti, ki so Grke in Jugoslovane pognali v vojno, o kateri je London bil že vnaprej prepričan, da jo bosta obe deželi izgubili. Anglija je računala s tem, da bo spopad zahteval jele povelje, nadaljevati borbo brez skupnega operacijskega načrta, da bi na ta način rešile kralja in vlado. 13. aprila se je podal Peter »Zadnji« skup. no z diplomatskim zborom v samostan Ostrog. Dan pozneje je odletel ubežni kralj v spremstvu svojega glavnega adjutanta in angleškega atašeja iz Nikšiča v Grčijo . .. Posebna privlačna točka za naše vo_ jake je kraljevski dvor, ki je bil le deloma porušen. V tem dvoru je bilo nakopičenih v nepreglednih množinah raznih Aleksandrovih redov za zaslužne srbske patriote. Doslej najboljši vtis je napravil na nemške vojake hrib Avala v bližini prestolnice, kjer počiva neznani srbski vojak. Je to res monumentalni spomenik, izgrajen iz črnega mramorja. Od tu se razprostira pogled na prestofni. co in podeželje. Večina vencev na A vali nosi trakove s kljukastim križem aH v italijanskih barvah. To je pač najboljši dokaz, da je bilo lepo sodelova, nje obeh osovinskih velesil z Jugoslavijo možno in tudi predvideno, ako ne bi blaznost srbske vojaške klike ves dobri začetek brezsmiselno porušila. Knjiga obiskovalcev vsebuje tisočera imena. Vpadljiva praznina se pričenja s 7. aprilom. Šele 15. aprila so se namreč vpisali prvi nemški vojaki v to častno knjigo. Stran za stranjo je napolnjena z nemškimi imeni. Nikjer ni prišla blaznost te vojne, ki je bila na angleško dreganje izzvana, tako do izraza, kakor na tem mestu. na nemški strani velikih človeških žrtev. Usoda nevednih in zapeljanih zaveznikov je bila Angležem postranska stvar. Tako sta postali Grčija m Jugoslavija skupno s Poljsko, Norveško, Belgijo, Holandi^o in Francijo čisto navadne figure na šahovski deski Anglije. Postali sta figuri, ki sta po polomu izgubili vsako vrednost. Pisec članka se sklicuje dodatno na poročilo norveškega polkovnika Gotza o tajnem umiku Angležev fe Norveške. Ta umik je prisilil Norvežane h kapitulaciji. Isto s