Razne stvari. Iz domačlh krajer. Imenovanje. Naš rojak od Sv. Antona v Slov. gor. veleč. gospod Alojzij VrSič (dekan) podarhidijakon na Vrbovskem imenovan je kanonikom kaptola Senjskega na Hrvatskem. Naš rojak g. Martin Majcen, c. kr. nadporočnik v generalnem Stabu, ie s 1. novembrom t. 1. iz Krakova premeSčen v Gradec. Promocija. Doktorjem prava je bil v Gradcu promoviran dne 28. t m. g. Janko D e b e 1 a k, c. kr. poStni oficijal v konceptni službr Castni občan. Občina Zagorje pri Kozjem Je imenovala Andreja Fišer, župnika v Ribnici ob kor. žel., častnim občanom. Narodni volilni možje se naj povsodi zberejo nekoliko časa pred volitvijo v prostorih, ki so se jim naznanili ali kjer so se navadno zbirali, da se pogovorijo zaradi volitve volilne komisije! Ali g. dr. Rosina kandidira ? Vsled poročil iz ljutomersko - ormožkega okraja in posebno vsled dopisa g. dr. Iv. Omuleca, da se Se dela v omenjenem volilnem okraju od nekaterih rodoljubov vedno za izvolitev gosp. dr. Rosine, seSla sta se včeraj, dne 29. t. m. gg. dr. Rosina in Korošec, da se medseboj odkrito porazgovorita o kandidaturi v Ijutomerskem okraju. G. dr. Rosina \e pri tej priliki izjavil, da nikakor ne kandidira več in da je vse potrebno ukrenil, da se ne dela še nadalje za njegovo kandidaturo. Vsled tega ostane sedaj edini narodni kandidat za liutomersko - ormožki volilni okraj g. Ant. K o r o š e c. Ne begajte volilcev! G. Kočevar razpoSilja te dni volilcem v ljutomersko-ormožkem okraju naznanilo, da se je odpovedal kandidaturi in da priporoCa g. dr. Rosino kandidatom. Ker g. d r. Rosina pod nobenim pogojem ne kandidira več, kakor se razvidi iz naže notice »Ali g. dr. Rosina kandidira?«, zato je sedaj priporočilo g. Kodevarja brez pomena. Volilni možje se sedaj naj ne dajo več motiti, naš edini kandidat je sedaj g. KoroSec, in kdor dela proti njemu, dela le na škodo slovenski stvari in na prospeh nemškutarske kandidature! Kandidatje nemskutarske stranke. Take smole še nemškutarji niso imeli s svojimi kandidati kot letos V ptujskem okraju niti niso našli v svojih vrstah le sposobnega moža, da bi ga proglasili kandidatom, ampak so si ga morali i z p o s o d i t i iz ormožkega okraja, nainree nekega Zadravca iz Loperšič. Naši volilni možje se smejijo zadregi nemškutarjev in bodo sedaj še z večjim navdušenjem šli v boj za svojega d o m a č i h a, d r. F r. J u r t e 1 o. Kje pa je g. Janez Visenjak iz Hloma, ki je že ve6krat kandidiral v tem okraju. Ah, predragi, on se je že naveličal propadati. Kolikorkrat je Se kandidiral, vsakokrat je propal. Več poguma kot Visenjak pa kaže g. K r e s n i k, ki kandidira proti kmetu g. Roskarju. On ima pogum, da tudi tokrat kot navaden fclovek — ne kot poslanec — sfrči nazaj v v ČreSnjevec kakor zadnjič pri državnozborSkih volitvah. Lepo pa je, da on, ki pravi, kmet naj kmeta voli, sedaj nastopa proti kmetu! Koliko zaupanja vživa Kresnik v svojem rojstnem, slovenjebistriškem okraju kaže to, da bodo skoro vsi volilni možje tega okraja volili g. RoSkarja in Robiča. Drugi kandidat v mariborskem okraju je neki Damian. NajboljSe na njem je, da volilci ne vedo o njem nič dobrega in slabega, da je sploh neznana oseba. V Ijutomerskem okraju hoče še enkrat poskusiti svojo srečo gosp. Wratschko, da bo potem, ko bo propadel, lažje šel v »penzijon«, na katerega se že pripravlja. On se sploh hoče kmalu odtegniti javnemu življenju. Njegova kandidatura torej ni resna. Narodni volilci bodo oddali svoje glasove gosp. KoroScu, g. Wratschku pa posvetili v Orehovce nazaj. Izjava za g. Eorošca. Iz svoje rojstne župnije je dobil g. KoroSec naslednjo izjavo: Ker je g. dr. Rosina odpovedal svojo kandidaturo za ljutomerski - ormožki - gornjeradgonski okraj, izjavljajo podpisani volilni možje, da bodo dne 4. novembra volili svojim poslancem č. gosp. Antona KoroSca, urednika v Mariboru, ki se je opetovano izkazal za delavnega, neustraSenega boritelja za pravice slovenskega naroda. Janez Kunce, Jože Vrbnjak, Lovro Kocmut, Janez Vuk, Franc Slavič, Jožef Čagran, Anton Ferenc, Andrej Borko. — Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 26. oktobra 1902. Dmrl je v Studenicah pri Poljčanah tamošnji poStar, trgovec in posestnik Ivan Kandolin v 58. letu svoje starosti. — N. v m. p.! Nogo je odrezalo v soboto na koroSkem kolodvoru v Maribora kovaču PoS. Šel je čez tir ter ni opazil, da se mu bliža za hrbtom lokomotiva, katera ga je vrgla ter mu odrezala nogo. Nogo mn je raztrgalo. Hlapcu Francu Breznik v Krčevini pri Ptuju je raztrgal mlatilni stroj desno nogo, ko so ajdo ralatili. Hlapca so prepeljali v deželno bolnišnico v Ptuj. Vinska letina. Iz Št. Jurja ob Ščavnici se nam sporoča, da ima vinski mošt v Sovjaku 12—13 stopinj sladkorja, v Rožičkem vrhu blizu 15 stopinj. — V Zibiki, okraj Škofija, se je pridelalo letos mnogo vina Se od starega trsa. Kupci se vabijo. Zavoljo javnega nasilstva sta zatožena Anton TauSek iz Sv. Jurija ob juž. žel. in Jožef Kožuh iz Zabukovja v brežiskem okraju, ker sta v Mariboru v neki gostilni psovala in tepla nekega glažarskega pomočnika. Poklicanemu policaju nista hotela povedati imena, temveč sta se mu uprla. Ko je prišel drugi policaj prvemu na pomoč, hotela sta tudi tega policaja nabiti, kar pa se jima ni posrečilo. Zavoljo tega se bodeta morala zagovarjati pred sodiščem. V Trstu aretirana je bila 21 letna Marija Lang iz Lembaha pri Mariboru, ker je zatožena, da je ukradla perila v vrednosti 50 kron. Dr. Edvin Ambrositsch odvetnik v Ptuju se bode preselil v Ljubljano. Z Bogom! Novo okrajno glavarstvo. Ekspozitura okrajnega glavarstva v Konjicah se spremeni v bodočem letu v okrajno glavarstvo in je potrebSčina že stavljena v proračunu za 1. 1903 Novo lekarno namerava ustanoviti država v Trbovljah. Iz Žič se nam piše: Ravno preteklo nedeljo pregledal si je deželni vinarski instruktor g. V. Kušer naše, žalibog že od trtne uSi okužene vinograde, ter imel potem v gostilniških prostorih g. I. G. podučno predavanje s posebnim ozirom na lego, kakovost in odnošajih tukajšnjih vinskih goric. V zanimivih, poljudnih besedah poučil je v mnogobrojnem številu zbrane vinogradnike o prenovitvi vinogradov, drenaži, nabavi trt, podal važna navodila glede prošenj za brezobrestna posojila ter pozival kmete k složnemu, skupnemu delovanju na gospodarstvenem in narodnem polji. Na obrazih vseh prisotnih čitati je bilo posebno zanimanje in pozornost, kajti obravnaval je strokovnjak o najvažnejšem vpraSanju za našega kmeta. Besede padle so na rodovitna tla in rodile bodo brezdvombno obilo lepega sadu. G. Kušerju pa izrekamo ob tej priliki iskreno zahvalo za njegov trad in požrtvovalno Ijubezen, ki nam daie upanje, da nas na spomlad zopet poseti. — 2 i 8 k i o b 6 a n i. Sevniške novice. Volitve volilnih mož so se vršile dne 15. vinot. Izvoljeni so Stirje vrli krščansko-narodni možje Mart. StegenSek, Karl StegenSek, Ant. Korene in M. Vrisk, vsi štirje kmetski posestniki. — V tukajSnjem okraju se je prikazala nalezljiva bolezen griža. Več ljudi je že umrlo v razborski, kakor tudi v sevniSki župniji, po najveC otroci. Nekdo mi je pravil, da so celo kokoši grižne postale. — Z letino se letos ne moremo niC kaj hvaliti, posebno koder je bila toča in mraz po vinogradih, je prav slaba. V Zajčii gori je bil v nižini spomladi mraz, da je popolnoma uničil ves pridelek. Po vrhu je pa toča Sla bojda sedemkrat. Dne 16. julija je prav občutljivo potolkla pol Zajčje gore ter polje, vasi Ledgonje, Dobrova, Orehovo, davčne občine Šmarje. Ljudje bodo morali večinoma žito kupovati. S čim bodo neki obresti plačevali? A vse je tiho, nihče niC ne prosi za nas. Pri županstvu se je posestnikom sicer obljubila pomoč, da bi se le obljuba uresDičila, pa za tiste, ki so v resnici poSkodovani. — Letos bi imele biti zopet občinske volitve, a zdaj je še vse tiho. Tatovi. Posestniku Nikolaju Klaneček v Grušovji so ukradli tatovi v noči od 8. na 9. t. m. iz zaprte kleti različne stvari v vrednosti 100 K. Sumi se, da so to storili cigani, ki so se klatili prejšne dneve v bližini. Od Sv. Petra v Savinjski doUni. Danes, dne 28. oktobra se je tukaj vršila volitev novega občinskega odbora. Izvoljeni so bili jednoglasno možje katoliško narodne stranke. In sicer v I. razredu: Gg.: Četina Peter, Horvat Blaž. Karnovšek Martin, Mastnak Štefan, Šteiner Janez, USen Vinko. Namestniki: Fugina Lovro, Ločičnik Martin in Verdev Blaž. V II. razredu Golčar Franc, Krulej Matija, Škorjanc Matevž, Terglav Alojz, Ušen Valentin, Wolf Jožef. Namestniki: Randl Vinko, Uranjek Janez in Zajc Peter. V III. volilnem razredu: ČremoSnik Franc, Hrovat Franc, Mastnak Franc, Voh Matevž, Zaje Jakob. Namestniki: Kač Anton, Mastnak Florjan in Vozlič Matevž. Pred tremi leti je nemčurska trdnjava padla po hudi borbi in danes je bila volitev sijajna in jednoglasna. Naši nasprotniki so se zmernejši spametovali, drugi pa vrgli puSko v koruzo, med tem ko so prvi z nami glasovali. To je pač lepo znamenje, da napredujemo in da je nemčurski stranki tukaj za vselej odklenkalo. Torej rojaki vrlo naprej z Bogom za narod! V Eozjem je dne 19. vinotoka po dolgi mučni bolezni previden s sretimi zakramenti umrl g. Anton Rajgel, posestnik v Mirjem in večletni sodnijski sluga in pismonoSec. Rajni je bil nekoliko nemškega mišljen|a, a sicer miren značaj. — Dne 10. vinotoka pa je tudi po dolgi in mučni bolezni v Gospodu zaspala mlada in bogoljubna, §e ne 30 let stara žena, Ana Presiček, rojena KlokoSer, hči znamenitega kmeta in posestnika na Veterniku. Sveti jima večna luč. Ponesrečil se je v Kajžarju v župniji Sv. Miklavža pri Ljutomeru 6. g. Jos. Ozmec, župnik pri Sv. Lovrencu na Dr. polju. Prevrnil se mu je voz in mu poSkodoval levo roko. Pri Sv. Urbanu blizu Ptnja smo izgubili t teku jednega meseca dve vrli osebi. Dne 30. septembra je bil pokopan vrl kmet Matija Markež iz Svetinjec. Zapustil je mlado udovo z majhnim otrokom, bolnega očeta in slabotno mater. Dne 21. t. m. pa je umrla vrla žena Marija Arnuga v Doliču. Celo svoje življenje je posvetila Bogu in bližnjemu. — Svetila oberaa večna luč! Iz Št. Lenarta v Slov. goricah. Letos so se tukajšnji Slovenci prvokrat udeležili deželnozborskih volitev. Dasiravno smo znali, da zdaj ne bodemo zmagali, — vendar pa je ta volitev imela za naa nepričakovano ugoden uspeh. Tukajšnji nemškutarji so namreč zmagali s pičlo absolutno večino od dveh glasov! Kako so naSi «iiinfarji» debelo in plaSno gledali. ker smo se mi v tako velikem številu udeležili volitve. Niso pričakovali takega nastopa od naše strani. Ze proti koncu volitve še se njim je posreftilo, da so po trgu polovili nekaj «fiinfarjev», kateri se niso mislili udeležiti volitve, ter so tako zmagali z zgoraj omenjeno pičlo večino. In vendar je moralna zmaga na naSi strani. Ta zmaga nam je dala pogum, da bodemo prihodnjič Se odločnejže nastopili, in prepričani smo, da moramo zmagati! Že letos bi bila gotova zmaga na naši strani, če bi bila med nami boljša zavednost in organizacija. Ravno tisti volilci, katerim smo skoraj največ zaupali, se niso upali pri volitvi prikazati. Zdaj vsaj poznamo tiste, ki so samo z besedami narodni, v dejanju pa ne. Bog nas varuj takih «narodnjakov»! A vsa čast in slava našim zavednim in vrlim narodnim ženam. Te so prišle neustraSeno volit! Vi pa «junaSke> mevže, vzamite si vzgled od slabega ženskega spola! Bi dobro bilo, če bi vi, «možaki» imeli toliko narodne zavesti, kakor naže narodne žene! — Vam «fiinfariem» pa kličemo upanja polni: «Na svidenje» pri prihodnjih volitvah! Iz državnega zbora. Porofolo državnega zbora in nekaj dopisov je moralo danes izostati, ker vsled novic o volitvah ni bilo prostora. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg rži 13 K 60 v, ovsa 13 K 40 v, koruze 14 K 80 v, prosa 15 K 60 v, ajde 15 K 60 v, — Na D u n a j u : 50 kg pšenice 8 K 15 v, rži 6 K 85 v, ječmena 7 K 25 v, koruze 7 K 80 v, ovsa 6 K 65 v, fižola 12 K. Šadne in druge cene v Mariboru. 1 kg jabolk 20 do 30 v, hruSek 20 do 30 v. Jestvine: 1 jajce 8 v, 1 kg sira 32 do 64 v, surovega inasla 2 K do 2 K 64 v, 1 liter mleka 18 do 20 v, posnetega mleka 10 do 12 v, sladke smetane 40 do 56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg krompirja 5 do 6 v, čebula 16 do 20 v, česna 50 do 56 v, kumina 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v, 100 glav zelja 3 krone do 6 K 50 v. Sejmi na Spodnjem Štajerskem mes. novembra. Arnovž 21., Sv. Janž 6., Brežice 6, PiSeee 3., Sromlje 11, Videm 25., Nova cerkev 6., Svetina 21., NemSki Podčetrtek 3., Holenek 15., Sv. Martin v Sulmski dolini 11. (samo za blago), Vetmansteten 19, Rečiea 6, Sv. Jurij ob Ščavnici 21., Ivnica 19., Sv. Duh pri Ločah 25., Oplotnica 11., Vitanje 3., Dobje 25., Podčetrtek 21., Podsreda 19., LaSko 11., Sv. Lenart v Slov. goricah 6, Ernovž 22., Lang 16., Sv. Vid 3., Sv. Križ pri Ljutomeru 6., Marnberg 11., Hoče 11., Sv. Jurij na Pesnici 19., Sv. Marjeta na Pesnici 24., Sv. Martin pri Vurbergu 10., Ruše 19. (samo za blago), Sv. Peter pri Cmureku 8., Straden 12., SredišCe 15., Kaniža pri Ptuju 25., Pobrež 6., Ptuj 25. (samo za blago), Radgona 15., Sv. Mohor 11., PoHčane 15., Zgornja Polskava 19., Sv. Martin 11., Slov. Gradec 19., Sv. Jurij pod Taborom 21., Vransko 15. Cerkvene stvarl. Vabilo. K odborovi seji družbe duhovnikov lavantinske Skofije dne 4. novembra ob 11. uri predpoldne uljudno vabi preč. gg. odbornike Predsedništvo. Romarski shod v Selnici ob Dravi bo 9. listopada. Spomenik č. g. Mikliču. Iz Makol se natu piSe: Na grobu nesrečne smrti umrlega č. g. Antona Miklič, bivSega kaplana pri nas (gl. >Slov. Gosp.« St. 31 dne 31. julija t. 1.) stoji sedaj lep in dostojen spomenik, ki so ga postavili župljani makolski na svoje stroške za 180 kron. Spomenik je izdelal slovenski mojster, g. Vinko Čamernik v Celju, prav okusno in zalo. To je enako Stirivoglati marmor (obelisk), dva in pol metra visok. Na prednji strani je slika pokojnega gospoda na porcelan po fotografiji užgana z navadnim napisom, pozlačenim kelihom itd. Na vrhu pa podoba žalujočega angela, kateri pogled človeku srce pretrese. Angel žaluje noč in dan v imenu cele naSe župnije za pokojnim gospodom, ki je moral zaradi človeSke zlobnosti v najlepših letih življenja iti v gladni grob, žaluje pa tudi in bridke solze preliva nad onimi, ki so toliko žalost in nesrečo pripravili naši župniji. Ta nagrobni spomenik, postavljen od žalujočih župljanov, naj bode tudi nekako očitno zadostilo pred svetom za ostudni zločin, ki se je pri nas dogodil, sicer od domačih ponočnjakov, ki ga pa vendar župnija ni zakrivila, pač pa ga na vso moč obžaluje. — Ljubi Bog podeli pokojnemu gospodu večni mir in pokoj, nam vsem pa po priprošnji prebl. Dev. Marije in sv. Jožefa milost srečne zadnje ure ... amen. DruštVena poročlla. V nedeljo v Maribop! V nedeljo ob 8. uri zvečer se priredi v Narodnem domu v Mariboru gledališka predstava <Mlinar in njegova hči». Mariborčani in Slovenci iz okolice, pridite trumoma k predstavi. Čisti dobiček, ako se kateri doseže, se bo daroval šolski «Družbi sv. Girila in Metoda*. Iz Žič nam sporočajo: V nedeljo, dne 2. novembra popoldne po večernicah bo predaval g. Brglez v veliki sobani nove Sole, ki ima prostora za najmanj 100 Ijudi, o opravljanju drevja v jesenskem času. Vabijo se vsi posestniki iz žiskega okraja in sosednih okrajev, da se v obilnem številu udelež6 predavanja. Društvo slovenskih odvetniškib in notarskih uradnikov v Celju ima svoje VI. redno občno zborovanje v nedeljo, dne 9. listopada 1.1. Pri zborovanju se bode razpravljalo tudi o jednotnem sistemu. slovanske stenografije in ureditvi posredovanja za službe. Z ozirom na važnost zborovanja bilo bi želeti, da se ga udeležijo odvetniški in notarski uradniki kolikor največ mogoče mnGgoštevilno, pa tudi gg. šefi naj bi se udeležili enkrat tega tudi za njih važnega zborovanja. — Po zborovanju priredi omenjeno društvo s sodelovanjem celjskega pevskega društva koncert v veliki dvorani Narodnega doma. Program objavimo prihodnjič, omenjamo pa že sedaj, da bodeta sodelovala znana gospoda, humorist Salmič in virtuoz Beno Serajnik. Konečno še omenja vodstvo drustva slovenskib odvetniških uradnikov, da je odposlala vsem odvetniškim in notarskim pisarnam na Primorskem, Kranjskem, Koroškem in Štajerskem zapisnike zaradi nabave statistike v niegovem področju službojočih odvetniških in notarskih uradnikov. Veliko število zapisnikov pa se še dozdaj ni vrnilo. Apeluje se toraj na dotične, ki Se zapisnikov niso izpolnili, da to nemudoma store in jih vrnejo srednjemu odboru v Celju. Ako bi pa uradniki katere pisarne tiskovine ne bili prejeli, naj se obrnejo naravnost na druStvo v Celju. Predavanje. V nedeljo, dne 9. listopada 1902 bode dopoldne po božji službi v Soli pri Sv. Križu pri Mariboru potovalni učitelj g. Martin JelovSek predaval o živinoreji. K temu predavanju se vabijo vsi kmeti in vsi tisti, ki se pečajo z živinorejo. Slovenji Gradec. Dne 9. novembra bode veseliea vprostorih »Kmetijske zadruge« v Slovenjemgradcu v prid uboge okoliSke šolske mladine. Začetek ob 4. uri popoldne. Gledališka predstava «Sanje», tombola, tamburanje. Sv. Jurij ob Ščavnici. V nedeljo, dne 19. oktobra t. 1. priredilo nam je tukajšnje gasilno društvo trgatno veselico s tombolo. Lepo vreme, katerega smo ta dan željno pričakovali, nas je na vse zgodaj prav ljubko pozdravilo ter nas privabilo v prostore, nam od naših fantov in deklet z zelenjem, venci, slovenskimi trakovi in zastavami okrašene, toliko gostov, da se skoraj nismo mogli gibati. Veselilo nas je posebno, ko atno zagledali med domačini toliko tujih gostov, kakor Negovčane, Kapelčane, vrlega Gornje Radgončana, Malonedeljčane in drage nam KriževSane; med katerimi so bili zastopani vrli gasilci Kokoriški. Domači pevski zbor nam je zapel več mičnih pesmic. Na našo največjo zadovoljnost je priSla naša mladina, kakor tudi gospodarji in gospodinje, poskusit svojo srečo pri tomboli. Veliko veselja so povzročili lepi ter veliko smeha šaljivi dobitki, katere smo dobili večinoma darovane. Vsa čast in zahvala darovalcem! Po tomboli je sledila Saljiva trgatev. Razumi se, da tu ni manjkalo sladkosnednih tatov in tatic, fci so kradli grozdje; katere so potem smeSno našemljeni orožniki kar trumoma sprevajali pred sodišče, kjer se mora za kazen darovati druStveni blagajnici. Potem je sledila prosta zabava v najlepSem redu in slogi. Ko smo se bratsko poslavljali drug od drugega, se je videlo, da smo se prav težko ločili iz tako poštene in vesele družbe. Zagotovili smo si zopet enako veselo svidenje po božičnih praznikih. Iz druglh krajev. Smola zakonskega moža. Hrabroslav Kramarček je bil zasebni uradnik s primerno plačo. Imel je mlado ženo, ki pa ga je držala precej trdo v ojnicah. Dovolila mu je trikrat na teden iti po večerji v gostilno, a ob 10. uri je moral biti doma. Kramarček je redno izrabljal dano dovoljenje, a tudi točno ob 10. uri prihajal domov. Neki večer pa so obhajali odhodnico stanovskega tovariSa. Vince jim je zlezlo v glavo. Hrabroslav je v veseli družbi popolnoma pozabil na deseto uro. Ko so vstali in se začeli razhajati, \e že zdavno v zvoniku odbila druga ura. Hrabroslavu je začelo lesti srce v hlače. Bal se je žene, ki ni razumela šale. A kmalu mu vzraste pogum, in načrt, kako se bode izrezal, je bil narejen. Ko je prišel domov, sezul in slekel se je že pred vrati svojega stanovanja. Tiho, kar je mogel, se priplazi v sobo. Hitro vrže obleko na stol in stopi k otroškemu vozičku, v katerem je navadno počival njegov prvorojenec. Premikati začne voziček, začetkoma polagoma, potem pa vedno hitreje in glasneje, ter začel otroku prepevati pesmi-uspavanke. Šum prebudi ženo. »Kaj pa delaš?« zakriči žena. >Ah, otrok je začel iokati, in ne morem ga potolažiiti, ravnokar je nekoliko utihnil. Toliko časa ga že vozim sem in tja«, izgovarja se mož. >Otroka voziš, pa čegavega ? Najin otrok leži že od večera pri meni na postelji. Voziš, voziS pa ne otroka, marveč »barko«. Nadaljni prizor je zakrila temna noč. V Schwerbachu na Sp. Avstriiskem se je pripatil naslednji umor: Kakih 20 minut od te vasi na bregu potoka je stanovala 431etna Cecilija Gronaus, žena nadmlinarja, s svojima otrokoma Cecilijo in Sofijo, ki sta stara 7 in 11 let. Mož pride le vsakih 14 doi domu. Dne 15. t. m. je poslala Gronaus svoja otroka k teti Mariji Dillmann v Sois. Ko sta otroka odšla, je prišla teta k materi na obisk in je ostala pri njej do treh popoldne. Ko se je vrnila Dillmann domu, so jo že čakali njeni nečakinji pred hišo. Ob pol 7. uri zvečer je teta zopet odišla. Ker je do 10. ure zrečer ni bilo nazaj, sla šla otroka spat. 16. t. m. zjutraj ob 8 uri pa je peljala Dillmann otroka nazaj k materi. Pri hiSi je bilo se mirno in okna so bila še z zavesami zakrita. Jedno okno je bilo odprto. Dillmann gre k oknu, odgrne nekoliko zastor in zakriči: »Moj Bog, sestra leži vsa krvava v obrazu mrtva v postelji!« Seveda je prihitelo v kratkem času mnogo radovednih ljudi. Ko je prisla sodnijska komisija in je celo stvar pregledala, je dognala, da Dillmann ni mogla zagledati od dotičnega okna svoje sestre, zatorej je tudi jako čudno, da je zakričala: »Moja sestra leži vsa krvava v obrazu mrtva v postelji!« Ker je sumliiva, da je ona sestro umorila, so jo preteklo soboto zvečer zaprli. Cvospodarske drobtlnlce. Chioj in gnojenje. (Da\je.) Poraba gnojnice. Že prej smo nekolikokrat povdarili, da je najbolje, ako stelja popolnoma vso gnojnico popije, da se je le malo nabere. Kar pa se je le nabere, porabi se jako dobro za polivanje gnoja, komposta, za polivanje setev, katerim se hoče naglo pomagati, na travniku, v vrtu, posebno tudi v sadonosniku. Močna gnojnica pa naj se le ob deževnem vremenu ali z vodo stanjšana rabi, kajti premočna rastlinam škoduje, jih — kakor rečejo — požge. Vleče pa se gnojnica iz dobro cementirane ali se bolje asfaltirane jame s pomočjo raznih sesalk. Človeški odpadki. Ti so za gospodarstvo velike važnosti. Saj ljudje povživajo kmetijske pridelke v njih, torej snovi iz obdelane zemlje, rastlinsko hrano. Kar kmet v svojih pridelkih redilnih snovi izvaža, gre njegovemu posestvu v zgubo ter se kopiči navadno po mestih. Dela se na to, da se v mestih nakopičena rastlinska hrana kmetijstvu zopet na razpolago da. Človeški odpadki ee sušijo in izdeljuje se prah ^pudreta", kateri se lahko razpošilja, raztrosi in ki jako dobro vpliva. »Pudreta" ima na primer 7-70% dušca, 2-61 % fosforove kisline in 2"59 % kalija. Izdelovanje pudrete je bolj stvar mest. Kmetovalci, ki so pri mestih, tudi lahko izkoriščajo človeške oopadke iz jjam, sodov itd., katere lahko po ceni dobijo. Tako tudi postopajo timni gospodarji čestokrat. Na deželi se pa gre za to, da se taki odpadki vsaj na posameznemu gospodarstvu skrbno zbirajo. Povprečno napravi ena odrasla oseba na leto okolo 486 kg trdih in tekočih odpadkov. Ti imajo skupaj 412 kg dušca, T24 kg fosforove kisline, V02kg kalija. Največ je vreden dušec v scalnici in sicer toliko kakor dušec v žvepleno-kislem amonijaku, kateri ima tržno ceno. Dušec v blatu ima le 3/4 te vrednosti. Fosforova kislina scalnice je toliko vredna kakor ona superfosfata, a fosforova kislina blata pa le y3 te- Istotako je vreden kali scalnice toliko kakor kali kajnita, a kalij blata le V3 tega. Ako torej na podlagi tržnih ali umetnib gno- jil računamo, imajo odpadki enega človeka na leto vrednost okoli 3 gld. To je tudi denar, ki bi se sicer za umetna gnojila izdal, pameten gospodar si bode torej znal izdatek za nakupljena gnojila brez skode za množino pridelkov znižati. Straniščne jame naj bodo za tekočine neprodorne, cementirane. Na njrh dno razgrne se plast sotnega praha. Po vsaki rabi stranišča je dobro, če se vrže v njega pest šotnega praha, ki naj bode vedno pripravljen. Superfosfatgips potresati je tudi zelo koristno. Straniščni gnoj vsled sotnega prahu izvrsten postane pa tudi ne izgleda tako ostudno. Porabi pa se za vrt ali za kompost. Kompost. Ni dovolj, da kmetovalec skrbno zbira vso rastlinsko hrano v živalskih in človeških odpadkih, temveč jo mora zbirati tudi v vseb drugib raznoterih odpadkib na posestvu ali v bližini istega. Mnogokrat je v raznih odpadkih dobiti po primerni ceni rastlinsko hrano n. pr. od predilnic, usnjarij, mesnic itd. ceneje nego v umetnih gnojilih. Konipost je torej tudi kmetovalčeva branilnica, v kateri zbira kapital, ki ima, kadar pride v rastline, precejšno denarno vrednost. a) Tvarina za kompost. Podlaga kompostu naj bode zemlja. Bolj kot je zemlja hnmozna, boljša je. Za ta namen je izvrstna zemlja iz ribnikov, jarkov, cestno blato, šotna stelja itd. Ako ima zemlja premalo sprstenine, zmeša se s šotno steljo ali s kakim zeljiščem n. pr. od krompirja. Taka podlaga je potrebna da zadržuje vse redilne snovi. Razun tega naj pride zemlja tudi še med posamezue plasti, posebno naj pa tudi pokriva cel kup od vseh strani. Zernlja služi torej kot podlaga in kot odeja. 2. Razven tega so bistveni del za kompost take tvarine, ki povzročajo hitreje raztvarjanje snovi. Take tvarine so posebno apno in gnojnica, ki kemično in fizikalično ugodno vplivata, ki ob enem pa tudi spravita sama po sebi ugodnih snovi za rastline v kompost. 3. Pridejo v poštev tvarine, ki služijo v kompostu zgolj z redilnimi snovmi ali z organično tvarimo, ki dela sprstenino, ali ker ga rahljajo itd. Take so: straniščni gnoj, živalski odpadki n. pr. kri, drob, dlaka, kosti itd. razni rastlinski odpadki, listje, plevelne rastline, pleve itd., smeti, žaganje (to sicer nima mnogo redilnih snovi, pa ugodno vpliva ker kompost rahlja), vsakoršni pepel, kakor vsakoršni drugi dopadki n. pr. tropine, grušč od zidovja itd. (Dalje sledi.)