GLAS SVOBODE, SLOVENSKI TEDNIK Ea Koristi Dilavkkoa Ljudstva. Glas Svobode. GLAS SVOBODE SLOVENIC WEEKLY Devoted To The Interests Or GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. ‘OD BOJA DO ZMAGE”! ‘KDOR NE MISU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”! Štev. 28. “Entered as Second-Class Matter July 8.'03 at the PostOtflce at Chicago, 111, under Act of March 3 1879 Chicago, 111., 10. julija 1908. Subscription, 81.50 per year. Naročnina $1.50 za leto. Leto VII. Razgled po svetu. Avstrija. Dunaj. Državni ipotslamieC in poznati i rs&grajiač grof -Ste-mbe,rg je socijal-demokrati-čn-e poslance v državnem zboru na mečuv&n mažita miapaldial, kar je dalo povod, da je prišlo dto tepčža. Predsednik je bil primoram zaključiti «e jo — Dumi-j. V predmestju Jed-lersee — Flarišdlarf je Mayfiarth-o-va tovamia za ipoljedelske stroje do tal pogorela; škodo se centi nad 3 mil jene kron. — Dunaj. Minister za poljedelstvo je. v dr'žarmem zboru na z. uain.il da vsi (M suše v celi državi laikotta preiti. Šest tednov ‘že ni deževalo m, ko ipaše ni, morajo posestniki ‘živimo klati. Koruze pšenice, ječmena im ovsa se nebo skoraj nič pridelalo. Taisto je v Rusiji. V dvajsetih provinci j a-h se vsleld suše ne bo nič pridelalo. — Dunaj. 7 Istrijo pojde poljedelski minister. da. se osebno o grozni smši prepriča. — Dunaj. Morilec cesarskega mamesitnilka grofa Potoeki-ja, dijak Sieczintska je Ibil pred dežel-nem sodišču A' Lvovu tna smrt obsojeni, ia. deželno sodišče ga bo cesarjevi milosti priporočilo-. Italija. Koliko pomaga molitev. Grozna suša vlada na Italijanskem, so-sebnio pa po 'Apuliji, in da bi -du-h-o.vmiki utrdili že itak omajemo zaupanje v božije čudeže, so napovedali procesije, pri katerih so nosili razne podobe -dvomljivih svetnikov' in svetnic, kakor -tudi •eno predstišivl-jaj-očo goro Kalvarijo. 30.000 -ljudi je -stopalo v procesiji, ki so reprezentirali naravnost fanatično ¡komedijo, Dež pa le ni hotel padati. — Conunin-a, Parnik “Larache se je blizo Mur os, potopil. Na parniku je bitl-o 97 potnikov im 54 mož posadke, od katerih se je skupno samo 61 ljudi rešilo. Parnik je 'vsled megle nia Skalo vj-e -zavozil ter se razbil. Nemčija. V Hamburga so dne 27. junija roparskega morilca Randt z guil-lotino justiffcirali. Ko je krvnikov pomagač po Randt-a šel. da ga na morišče pripelje, je le-ta z vso'silo Okoli selbe bil in rjovel kot zver. 4 močne molže je treba,-lo, da iso obsojenca premagali im na morišče -pri-vlekli, kjer so ga ea hlod z jermeni privezali, — sekira je navzdol zdrknila in- pri kraju je bilo vse.----Grozno! — Berolim. V svetovno zn.ami livarni Krupp-orviih -dedičev, se je hotel z raztopljenim jeklom prevrnili. pri kateri nezgodi je bilo 17 ljudi smrtno nevaun-o ožganih. Pred par tedni smo poročali, da je ibilo v pruski deželni izbor prvič -letos izvoljenih 5. socialdemokratskih poslancev, danes pa to vest z veseljem popravljamo v toliko, da jih je 'bilo izvoljenih namesto pet — 7. — V Karlsruhe na Kemik e m so bile pri valitvah 3. stranke po plačilu davkov; razvrščeni, vender so pa dlofoiili socialisti 4.782 proti združenim strankam ki so skupno dobile 3,070 glasov. — V Albeini za pruski deželni Zbor sta prišla v ožjo volitev so-r-:iaM-em-ckuartičnii kandidat Wurm, ki je pri prvi valitvi dobil 247; in mied Waldste-iin-oim, prastomis-l-ec dobili 188 glasov. Proti modernizmu. Iz Würz-'burga javljajo: Kurija je proti enajstim katoliškim duhovnikom Bavauške zaradi miodemist-iškega n-aiziranja in naukov uvedla 'cerkveno disciplinarno postopanje. Perzija. Rvselit. Med kazalki in domačini je opetovano -do spopadov prišlo; na obeh straneh je bilo nekaj uibitih veliko pa ranjenih. — Teheran.. 12. članov ljudskega sveta je bilo dd vojnega sodišča na smrt Obsojenih in so jih takoj obesili. — Tablic, Perzija. Revoluci-j omare i so si tu ua|dvlado pri bojevali in šahove privržence v beg pognali. Revolu-cijon-arci so proglasili za šaha primtea Bali es Salt-ana. Na plan- je Stopil pa š**- t-ret j i pretendent za perzijski prestol in sicer neki SHija es Saltana. Anglija. Edinibuirgb. '4. julija. Pri mednarodnim kom greei j analnem konvertitu'je Rev. Frank Merik iz Massachusetts, odločno povdarjai, da se ima cerkev in socijalizem -pojiti. “Spojitev”, je r(kel. “je doba socijalizma, Katerega prevodi vsak slobodno.”. Tudi drugi ■odličnjaki so stališče govornika zastopali. Portugalsko. Lizbona. 6. julija. Y gospodski zbornici je brl velikanski polom. Poslane, grof A mr os» j e za klical: “Kraljevih morilcev je dokazano bilo dvajset, dva sta pri uimiom s/nnrt storila, kot se pa o-stal ih osemnajst skrivate ? ’ ’ Dolgovi umorjenega portugalskega kralja. Finančni odlsek portugalskega parlamenta je sklenil, predlagati .pivi zbornici, naj se ne Idovoli kraljeva civilna lista, dokler se ne ipovrnc državni blagajni 25 milijonov, ki si jih je izposodil umorjeni kralj Karlos. Ministri so pred glasovanjem odšli. Črna gora. Cetinje. Razprava proti 36 o-sebam, kateri so ‘bili zaradi revolucije itai nameravanega umora iknjeza Nikolaja obtoženi, se je steni končala, -da so vsi obsojeni, in sicer 6 nia- simirt. 3 v dosmrtno ječo in ostali — med njimi 5 bivših ministrov — od 3 do 20 let ječe. Pri zaslišanju, se je več obtoženih izjavilo, da so bombe od -srbskega prestolonaslednika dobili. kla fcnjezovo obitelj umore. Rusija. Petrograd. Obravtnav-a proti namišljenem revdlaicij-onarcu Tscha-ikoVflkv se je na predlog državnega pra.vdnika zopet odgodila. Državni praivdnik ima premalo dokazil, da bi z obtožbo prodreti moral. Obtoženeeva žena je bila v, prašataa če more 25.000 rubljev poroštva položiti, da Tšeh-aikov-dkvia iz -zapora izpuste. Kakor znano, so se v Ameriki živeči Rusi -za obtoženca zavzemali. — Petrovgrad. KjaEnse ni pričakovalo in niti mislilo, se je zgodilo. Ministrstvo za uk je odredilo. da se imajo vse dijakinje visokih šol izključiti. Prizadetih je niad 2200 dijakinj, katerim se je ogromna škoda storila. Nameravale so. se s prošnjo do cara obrniti, a se jiim je nasvetovalo dumo za odpomoč prositi; — če bo kaj pomagalo. 400 rudarjev mrtvih. Tuševo. (Evrop- Rusija) 5. julija. V Rikowlsky prem-ogdkopih so se plini «žgali, niakar je veli-fcainlska explo-zicija nastala. Kolikor se je do sedaj dognati moralo, je 400 rudarjev mrtvih. Vlada1 se je bala ,-da m-ed ljudstvom usta ja bukne, nakar je pozvalo .vojake, da mir vzdržujejo. AmeriKci. IZDATNA KAZEN. Sodnik Windes je v Chicagi 45 let starega G. Polisa v Sletno ječo obsodil, ker je z lSletno Kati McKenna nenravno občeval. Jennie Moulton, katera, je dekleta k Po-lilsu v hišo privedla je obsojena pa v 20 letno ječo., To so kazni, katere pomisliti dajo. Da se v n-raivnostnein oziru mladina čuva; toda da bi pretirane kazni raizvzdanosti odpo-mogle v tem opravičeno dvomimo. V prvi vrsti je pač naloga stari-šev, da otroke za -človeško družbo sposobne izrodijo, ne pa. kakor jo vsak dam videti, da otroci delajo kar -hočejo, in da proslavljeno a-m er iško svobodo v to vporablajo, da cele moči od doma izostajajo. Nadalje, ako se pomisli, da so tu v' Ameriki domače 15 letne punce koketne in izživljajoče, in da v primeri kazni raznih in mnogo številnih hudodelstev, katere se vsak dan dogajajo in obsojajo, moramo reeti. ‘da so omenjene dve obsodbi pretirane. Tisti ko milijone goljufajo in ukradejo — seve. in da se jim po čudnih potih tudi dokaže — dobijo k večjem 5 let. često pa — nič. Mali tatovi se obešajo, veliki so prosti! — Socialist Labor Party je zborovala izadni teden v New Torku in momaniraiLa za predsednika nekega Mairtin R. Preston, kateri se nahaja -v državni jetmiš-ni-ci v Nevada. Preston je zadnjega leta, ko jc bil štrajk v Goldfield ustrelil lastnika .neke restavracije in bil za to obsojen v 20 letno državno jetnišndeo. . Čudno je leto, da se v politiki soeialdemiofcratič.na in socialist labor party ne morete ziediniti. da si zavzemata en» stališče in imate skoraj eno in isto platformo. Pri konvenciji je bil predlagan tudi Debs. toda tega- so enostavno odvrnili, da si je Debs eden najboljših voditeljev delavstva, najboljši govornik, visoko izobražen in nadarjen človek, ki ga. spoštujejo vse stranke in visoko cenijo vsi -sloji. Zmaga socialističnih žena. V Los Angeles. Calif., je oblast zaprla razne socialistične govornike, ki so na ulicah govore držali. K zaprtim govornikom pa niso -nikogar pustili niti jim dovolili varščino ampak v jetmišniei morajo čakati obravnave. 3. f. m. so zborovale ženske; 100 po številu. Po zborovanju so se podale k jetmišniei popeva je mar-saljeizo, v rokah so pa nosile zastave s napiisi “Free Speech in Free America. ” Prišeđši do jet-niišn i.ce so šle k nadzorniku in zahtevale da se jih pusti k zaprtim govornikom, katerim nesejo sadje in drugih potrebščin. Uradniki so bili iznenađeni in niso vedeli, kaj maj bi počeli, med tem časom so pa Iženske zopet pričele peti marsal.fezo. kar je uradnike preplašilo in dovolili so, da sme 50 .žensk Obiskati zaprte u-radnlke in sicer po 10 zaporedoma $34,139,445.84 PRI VRAGU. Iz Trenitona, se poroča, da je tamošnja izveza. za debeli skled eni papir (Pappendeckel) “United Box Board & Paper Company” z -zneSkom $134,139,445.84 v denarne zadrege prišla, im da niti obresti od- $3,880.400 vrednostnih o-bligacij, niso morali -plačati. Na zahtevo Lockport Salt Company, so čez “Trust” oskrbniki postav? ljani. . i • Zopet eden. Prejšnji okrožni sodnik Abner Smith v Chicagi je obsojen v državno jetrnišnico v Joliet in na $1,000 globe. Smith je apeliral, a tudi tukaj zgubil. Smith, So-rovv in Pirce so bili obsojeni na kriminalnem sedišču v Chieagi radi konspiracije, da so tem lažje pobrali denar in drugo vrednost banke, Bank of America, katere predsednik je Smith bil. Orchard pomiloščen. ‘Kakor smo pred mesec dni poročali talko se je deloma že zgodilo. deloma se pa še zgodi. 3. julija je bil Orcharđ pomiloščen, namesto na vislice v dosmrtno ječo. Slobodno lahko trdimo, da ni celavca v državi Ida ho. ki hi imel ”ečje predpravice in boljše življenje kot ravno ta krvolok, in ne >o d<4go da bomo zopet poročali *la bo Orchard pomiloščen •— prost. Obravnava Steve Adams. Časopisje iz Telluride, Colo. poroča, da socialistični govorniki nastopajo v Grand Junetion. kjer se vrši obravnava Steve Adamsa, na ulici vsak večer, včasih -kar po dva na enkrat na raznih vogalih; kar pa ni res. Odkar je pričela obravnava ni nastopil -noben socialističen govornik, raizven navadne mitenge ki se je vršila zadnjo nedeljo v dvorani. Sheriff aretiran. Zl-oglosna “Mine Ovvners A&sociation” je u-videla, da se- ljudstvo ne da več blufat. kakor se je godilo v Boice. V mestu kjer se vrši obravnava je vse mirno; edina razburjenost je nastala ko je sheriff iz Telluride in-sultiral na ulici sodnika. Hilton. koji zastopa Steve Adamsa. She-riff je bil aretiran in pel jan p-red sodnika, ki mu je odvzel samokres in ga stavil pod $1000 varščine. Obravnava bode 20. julija. Odbor dobrih državljanov? mesta Laurinburg v državi Norih Carolina, je posetil sod-ru-ga J. L. Fitts. na njegovem stanovanju in mu rekel, da ako hoče še nadalje pri življenju in -zdrav o-stati -naj ne čaka druzega jutra v mestu. Nadalje so -možaki izrekli, d-a ne marajo, da -bi se ignorirano ljudstvo učilo socializma, R. Burns, tajnik Tanana minerske unije v Fairbanks, Alaska je brzojavno obvestil Miheal Davisu v Seattle, Washin-gton-u. da so tamošnji rudarski lastniki banfce-rot. Prometne menjice v vrednosti $150.000 čakajo -plačila. Ruda. še predn-o jo -zvozijo n-a površje je že zastavljena. Plačilni sistem je gnil in korumpiran. Stavkokazi so goljufani -za njih plačo, in jih je že več -zapustilo prostor od gniusa d» liaižnjiivih operatorjev Pripomniti i-m-amo. da je tu -že delj časa hud štrajk za osemurni delavnik. 3 posamezne, opremljene sohe se dajo takoj v n-ajen. Uprašati je pri Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chicago. ODPRTO PISMO SLOVENCEM Cen-jeni zdravnik Collins, N. T Medical Instituta: — Oprostite mi, ker Vam nisem toliko časa odgovoril. • Sedaj se Vam zahvaljujem -za trud, katerega ste imeli z človekom, kate rega niste še nikoli videli in za poslana zdravila, katera so me popolnoma ozdravila, medtem kr sem že poldrugo leto pri dragih zdravnikih zastonj iskal pomoči Še enkrat srena hvala in iskre-ni pozdrav' eenjen-i izdravndk. IJohann (Padlim, Orient, Pa. NAMEN DRŽAVE. Modroslovna črtica. V sveto vnem,-državnem-in ži-v-Ijemskenunaim-emu se preobilokrat razn-o i-n veliko govori, brez da bi se premislilo, kako jedro, iz m-o-drio-slavnega stališča v tem leži. Zanimivo je bilo ne dolgo te-ga predavanje profesorja -L. Gum-p-tovvi-ez v Gracu, kateri je rekel :... “Clovelk je žival katera v čredah živi, zatorej se- -vsa,k trop ljudi neki -posebni tvornosti -posveti. Posledica ne more izvstati, da se pojedini -t-alki tropi (črede) rinejo za lahkotnem i-n višjem življenskem užitku in sicer s tem, -da si trudijo sad -delavnosti, -drugih -čred prisvojiti. To vodi k podjarmitvi sl-aboltn-etjših čredi oniočniejšim, to je, stvaritev države. . . . Djausko -leži, le-ta ustanovitev države, v tisti črti človeške delavnosti, kak-or vsaka druga v zadovoli-tev prvotnih potrebščin, kajti ustanovitev države, ni nič drugega -kakor sredstvo, katerega se jedna čreda — tropa — poslužuje, da si življenska sredstva zagotovi med tem ko si slabotnejšo tropo podvrže — podjarmi, katera mora zanj»—- -za močnejšo—-delati . . . Sam-o obsehi je umevno, d-a je lažje težka del-a, n. pr. poljedelstvo, — drugim v opravo -prepustiti, da se lastnem hropenje» ju po voj-nii, lovu in ropstvu zadovolji, kakor po sam delati . . Jednako je s stvarmi, katere se državi kot namen prištevajo: blagostanje. kultura, moč itd. — Pravilneje bi bilo, ako bi se govorilo v oblastnem namenu države. Od prvega trenutka obstanka države in vsem višjem razvoju krogov, je -očivi-dmo strmije-¡nje po pammožanj-u moči in oblasti; tedaj -obstoji vsa dela-vnost -države le v tem da si večjih m-oči pridobi. Nravos-lavje (Ethika) se s -takem hlepenjem n-e more zadovoljiti in socijalisti obsojajo to -prizadevanje ; -a predvsem pa namen, ¡kateri se državi pripisuje, k-o -ni drugega, kakor “om-otni rnaanen” kateri svojemu pogibelju naproti hiti. Na kr-altko hi bilo to rečeno: Drilav-a — volk, — mi ovce, a so-eij-alizeim — lovec. Claridge, Pa. — Cenjeni g. J. Batič, čudno se ,mii zdi, da me radi zadnjega do pičice resničnega dopisa iz Claridge napadale in mi očitale, da ste -pripravljen ga-si-ti ta ogenj, a listo si pa n-e premislite, da ste tudi Vi trpin imenovane “prikazni”, katere -se je treba Otresti in zato fcalko-r Vi tako tudi j-az smem rabiti -orožje “Glas Svobode” za katero upam da sme poseči vsak svobodomislec. Upam torej, da sem Vam stem koristil vsaj ne škodoval itn da si potolažite svojo vest. ’Pozdravljam Vas — Tudi že vem ked-o. Organizacija je moč, s ktero računajo vaši delodajalci. DENARJE V STARO DOMOVINO poSiljamo: za $ 10.35 ............. 50 kron, za $ 20.40 .............. 100 kron za $ 40.80 .............. 200 kron, za $ 102.00 ............. 500 kron, za $ 203.90 ............ 1000 kron, za $1018.00 ............. 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne po^iljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ro Domestic Postal Money Order alipa New York Draft; FRANK SAKSER CO. 109 Greenwich St,, New York 61M St. Clair Ave., N. E., Cleveland, Ohi# Martin Kačur. ŽIVLJENJEPIS IDEALISTA. Spisal Ivan Cankar. Prvi del. II. — Moja mati je imela nekoč ljubimica, ki je 'bil zelo bogat in zelo lep, pa ga -nazadnje samo zato ni marala, ker je imeil čudno ime. Zelo nespodobno ime je imel!’1’ Zasmejala se je naglas in je pogledala Kačurju v obraz s čudno zrelimi,'vročimi očmi. “Kalko pa se je pisal ? ’ je pra-šal Kačur razmišljen in1 začuden. Minka se je zasmejala, pritisnila je robec na usta in oči so se ji zasolzile. . “Kakšen otrok ste, gospod Kačur ! Tako čudno in modro govorite, kakor 'Sveto pismo, pa ste otrok, da se Bog usmili!” “(Kaj sem ji storil?” je pomislil in je ni razumel; toda slišal je njen smeli in grenko mu je bilo pri sren. • “Ne zdaj!” je iprosil. “Tako se ne smejte zdaj! Meni je — kakor mi niilkoli ni bilo v življenju! Če bi za zvezdami segal — tolike sreče bi ne dosegel nikoli!” Prijel jo je za roke in je gledal nanjo z rosnimi očmi. “Glejte, tako malo imam, in zdaj čdtim, da je veliko, ker je tako velika, neskončna moja ljubezen. Sprejmite jo vbogajime! Stokrat večja bo moja -moč in stokrat večje bo moje premoženje, 'če me blagoslovi Vaša Ijmbezeln! ’ ’ Minka se je smehljala in je gledala nanj z blagovoljnimi očmi, kakor na ljubeznivega otroka. “No, zdaj je že dobro, gospod Kačur! Nehajte zdaj!” Pogledal jo je in začudil se je. da je bila tako lepa in tako vse, ljubezni in vsega poželenja vredna kakor prej. “In nobene druge besede?” “Kakšno besedo?” “Eno samo besedo bi rad slišal danes, gospodična Minka! Toplo besedo, prijateljsko — drugega nič. Samo besedo, ki bi ostala v mojem srcu kakor večna hrana in ki bi se spominjal nanjo v žalostnih urah! Eno samo besedo!” “No!” Položila mu je obe roke na rame. kakor mati, pogledala mn je v oči in se je nasmehnila. “Saj Vas imam rada!” Poljubljal je njene roke in je trepetal -od sreče. “In zdaj je zadosti, gospod Kačur; pozabili ste, da je že skoro poldne.” Njemu se mi zdelo razumljivo, da bi moral odhajati opoldne, tudi ne bi zapazil mraka in ne noči. “Samo še minuto! Trenutek samo! ’ ’ Samota je 'bila zunaj in žalost. ‘1 Samo še ‘trenutek! ’ ’ Minka je vstala in mu je stisnila roko. “Saj pridete še velikokrat! Zakaj ste tako žalostni — kakor ob zadnji večerji?” Kačur se je nasmehnil, toda bolest je bdla v njegovem nesmehu. “Pa če se več ne vidiva —” “Zakaj bi se več ne videla?” “Če se več ne .vidiva tako, kakor danes . . . Zmerom sem Vas imel od srca rad, gospodična Minka. in nikoli nebom pozabil Vašega obraza.” “Zakaj ste žalostni?” “Ker Vas ljubim. Odkod ljubezen in odkod žalost?” “To so tiste besede ; tako ste govorili prej!” se je nasmehnila Minka, “In nikoli več! —• Za slovo, morda za dolgo slovo!” Zatisnila je hči, lica so se nasmehnila in ponudila mu je ustnice. Tudi on je zatisnil uči, narahlo ji je položil roke na rame in jo je poljubil. Svež, moker vzduh mu je puhmiil v obraz, ko je stopil na cesto in v prvem trenutku se mu je zazibalo prod očmi. Prijel se je .za celo in je postal. Že tedaj, še v polza- vestii, je seglo v njegovo srečo neprijetno, ne še razumljivo, zoprno čuvstvo. Ob ovinku se je uzdi; nikogar ni bilo na pragu, tuje in tiho je gledala nanj bela hiša, kakor da hi nikoli ne bil prestopil njenega praga. Čutil je senco, ki je legala na njegovo srce, toda vedel ni ne odkod, ne zakaj. Dan je 'bil pust in meglen kakor jutro. Toliko da se je zasvetila megla v zaspani, rumenkasti luči. Kačurju se je zazdela pot v Za-polje zelo dolga in pusta. ■Srečal je kmetice in kmete, ki so se vračali od velike maše; kmetje z blatnimi škornji, 'kmetice visoko izpodreoane; nekateri so šli mimo in se miso oztrli nanj. drugi so ga pozdravljali z nezaupnim. neprijaznim pogledom. “ISai.j še pri maši ni 'bil!” je iz-pregovoril kmet, ki je šel mimo. “Pri Sitarjevih se ženi, pa hodi rajši'tja!” je odgovorila kmetica Kmet se je 'zesmejal. “To kazenibi mu privoščil!” Kačur j.e poslušal, ni pogledal nikamor in je pospešil korake. “Kaj sem jim storil? Teih ljudi še nikoli nisem videl še nikoli nisem govoril z njimi, in vendar me sovražijo!” “Kaj pa ta škrie tod okoli?” je zaklical fant tik njega in je uprl roke v boke, da bi se zadel ob Kačurja s komolcem, Kačur je stopil v stran, fantje so šli dalje. “Kaj nikar preveč ne hodi okoli deklet! ’’ je zaklical nekdo za njim. i • “To je tisti učitelj, ki ne hodi k maši! ’ ’ Govorili so in so se smejali, Kačur je hitel dalje in jih ni razumel več. Zardel je bil v obraz in tresel se je od srda, ustnice pa so se mu smehljale. “Visoke škornje si bom kupil in kamižolo, pa bo vse dobro! Potem me nihče več ne bo prašak če hodim k maši. Čudno je, da se je kapriciral Bog tako Jiudo na pobožnost škrieev . . . Zakaj to danes, ko bi moral biti vesel in ko bi moralo sijati solnce^” Ko je prišel domov, se mu je zdela izba zelo tesna, samotna in siromašna. Vso jo je napolnila nerazumljiva, brezžična, globoka žalost njegovega srca. “Zakaj to danes?” Spomnil se je nanjo, začutil je na ustnicah njen poljub in je vztrepetal. Žalost je ostala v njegovem srcu in ni mogla stran. “Ali je bila to ljubezen? — Ali je bila ljubezen, ko se je nasmehnila in and je položim roke na rame . . . kakor otroku?” Bil je daleč, toda videl je njen obraz, nje'n nasmeh z bolj bistrim očesom in prestrašil se je svojih misli. “Težko je moje srce . . . Bog vedi zakaj. In zato so moje misli ■nelepe in krivične ...” Gospodinja mu je prinesla kosilo. “Ali ste bili že spet v Bistri, gospod ? ’ ’ “Tam sem bil!” je odgovoril Kačur osorno. iStiala je poleg mize in se je smehljala; poznalo se ji je, da bi se rada raztovarjala, ‘ Ne zamerite; pravijo, da zahajate k tisti —” “Kaj je s tisto?” se je ozrl Kačur s temnim pogledom. “Nič ne rečeni; ampak pravijo, da imata obed ve, mati in hči, za norca vsakega, ki pride blizu. Že marsikdo se je tam opekel, da ga je bolelo dolgo. Zdaj zahaja tja tišti inžener — “Kakšen inžeiner?” se je prestrašil Kačur in je prebledel. “Tisti črni . . . Pravijo, da jo, bo vzel.” “Čemu pa mi to pripovedujete? Kaj me to briga? — Nesite to stran, nisem lačen!” Ko je zaprla duri, je vstal izza mize in je stopil k oknu. Ozka. blatna ulica je bila spodaj; nasproti siva hiša z majhnimi črnimi okni, ki se imu je zdelo, da gledajo naravnost nanj, kakor strmeče, neprijazne oči. “Žensko blebetanje! Seveda je samo žensko blebetanje! 'To je njih poklic in opravila in le čudno je, da ji ni položila okoli k vratu dvoje ali troje inženirjev in še par drugih ljudi povrhu!” Srce pa mu je bilo kakor v vročici in glava ga je zabolela. “Kako lepo bi lehko bilo! In še to lepoto, ki jo je tako bore *- alo in ki jo človek naskrivaj u-krade, mu umažejo; zagrene mu še to bore kapljo sladkosti! In 'za vsak lep trenutek se je treba boriti posebej !” Sivi novembrski dan je zatonil hitro in zmračilo se je zgodaj popoldne. Zdaj bo že skoro čas!” je pomislil Kačur. “Če Vam bo kdaj kaj hudega, stopite k meni! — je rekel zdravnik. Čemu bi ne stopil k njemu? Nikoli več nisem govori z njim. ampak zdi se mi, da razumem zmerom bolj njegove nauke.” Siv, vlažen mrak je bil, ko je stopil Kačur na ulico. Zdravnik je sedel v zakurjeni ^ebi, oblečen je svil dolgo, pisano spalno suknjo, kučmo je imel na glavi in pušil je iz dolge turške pipe. Ko je vstopil Kačur, se ni vzdignil, temveč je samo iztegnil roko. “Hej, prijatelj, torej Vas vendar enkrat vidim! Ne zamerite, da ne vstanem: truden sem in len. — Marica! Marica L” (Dalje prih.) BANKA “BOŽJE PREVIDNOSTI”! Najnovejša slovanska tvrdka EMIL BACHMAN 580 So. Centre Ave., Chicago, lil. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, pri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. ijemu pustiš od nevednih zobo-^zdravnikov izdirati svom, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND ATE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. Devi dolae prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi do bogastva. Odprite še danes vlogo s w %. * WISCONSIN PHONE 413 J, i Ro. 5 * «It Dvorana za društvene seje ¡jj * in veselice. Popotniki do- £ * bro došli. Postrežba s sta- varno, (katera mu domaša letno 50 tisoč dolarjev. Wurtem!be'rški kralj liasituje dva hotela, katera mu letimo donašata 40 tisoč dolarjev. Saksonški kralj lastuje tovarno za porcelan v mestu Meis-sen in vlaldar Lipoki poseduje veliko kmetijo-, iz kaiteire prodaja samo maslo, mleko, in jajca. Srbski kralj pa lastuje eno brivnico, eno lekarno in je obenim, agent za motom e vozove.------- Kaplan ustrelil župnika in sebe. Dve uri od Jakima na Italijanskem leži vas Offagraa, broječa kakih tisoč prebivalcev. Župnik Sinigagliesi, star kakih 50 let, je imel čedno, mlado kuharico, ki je 35 Letnemu kaplanu Angelonijn močno ugajala.. Kaplan je kuharico neprestano zasledoval s svojimi ljubezenskimi ponudbami. Župnik je bil seveda ljubosumen in se je bal. da ga kaplan izpodri ne. Med župnikom in med kaplanom so bili zaradi kuharice prepiri na dnevnem redu. Na sv Rešnjega Telesa dan je kaplan po procesiji 'zopet poskusil svojo sre čo pri kuharici; to pot kar s silo. Kuharica pa je ostala zvesta žup niku in je tako kričala, da je pri tekel župnik in. jo rešil nevarno«* ti. Med župnikom in med kaplanom se je vnel velikanski prepir, končno je kaplan vzel puško ir je ustrelil n'a župnika ter tra tež ko rami. Kuharica je poklicala orožnlilke. Ko je orožniški brigadir -Vstopil v sobo. je kaplan u-strelill tudi nanj in končno obrnil puško tudi proti sebi ter se tako poškodoval, da je naslednji dan umrl. Župnik je pač v smrtni ne varnosti, vendar upajo zdravniki da. ga rešijo. Pretkan lopov. V Parizu je srečal elegantno oblečen gospod dva LOletna .dečka ter. ju vprašal, ali znata dobro teči. Ko sta mu dečka to pritrdila, pokaže .jima svet lo krono teir jima reče. da jo debi tisti, ki prvi priteče na konec dolge ulice. Na povelje sta dečka stekla, v tistem trenutku pa je gospod pritisniti na Okna zlatarjeve izloge, pograbil v naglici najdragocenejše zlatnine ter zgi-mil v sosedno hišo. Zlatar in njegovi pomočniki so pritekli na vilice ter zagledati bežati oba dečka. Prepričani so bili, da sta ta dva tatova ter se spustili za njimi. Med tem je jo tat srečno popihal. Mačka doji miško. V Duevillu bliizo Vičenee ima neki posestnik Irmo lisasto mačko, ki ima štiri mladiče, a kot peti sesa ž njimi — miška. Stara mačka ima miško ravno tako rada kakor mačice ter jo liže ini se igra ž njo. Tudi mVdle malčke se z m i ško i u^ajo kakor s svojo so vrstnico. To nenaravno čudo je privabilo toliko gledalcev, da je posestnik napravil šotor za mačko in miško, kjer jih je videti to nenavadno družbo proti Vstopnini 10 cemtizimov. Kaznovani kanlan. Kaplan v Sit. Martinu pri Wolfsbergu, znani klerikalni hujskač Tomaž Klampferer je kla.nifa.l toliko ča-«a lalži čez posestnika Tasehlj-a. da ga je ta tožil. Bojeviti in sr-boriti kaplanče je bil obsojen na 50 kron globe in plačilo Iroškov Gospa Wi)lfling-Adamovič, ločena žena bivšega nadvojvoda Leopolda, je izpuščena iz blaznice ter je naravnost v bed;. Delavec je opravičen do vsega produkta, kar ga san producira. POZOR NA RUMENE TIKETE! J Polletna razprodaja z rumenimi tiketi se prične s tem obvestilom, Zaradi preobile zaloge smo s rume nimi tiketi primorani, ne glede pod velikansko ceno blago razprodati, da prostor dobimo. Prejšno zalogo, sedanjo in brez parno moramo razprodati za vsako ceno. 0-pozarjamo na rujave tikete ta teden. $10.00 vredna postelj za $6.98 močan želez™ postelnjak novega kroja, slanunjak s pavolnatim površ nikom in posebno močan d ratnik )lspring). Kompletna pos- (PC QQ telja vredna $10. sedaj .. U)U-uU Zaloga moških delavnih srajc, novih krojev, vselh navadnih velikosti na izbiro, navadna cena 59c sedlaj samo .......... Možke cream barvane spodne o-bleke, trdno in dobro izdelane navadna cena 35c seldaj Qjp samo .........................UlU Zaloga svilnatih možkih petij (mašne). raznovrstnega Ikiroja, blaga in barv. Navadna cena 50 im 59c seldaj samo .... Možke pavolnate nogavice, pletene. najboljše vrste par 15c seldaj 10c ali 3, pari za. Bele preobleke za zglavnike 45 x 36 delani iz finega ibelenega mu-šlina stalna cena 15c Qin sedaj samo ...................U2U Zaloga finih ženskih Oxford čevljev in vici k id, navadnega ali lakiranega usnja, terpežmi, lahki podplati vseh velikosti na.j- bi nn boljši po $2.50 sedaj.....tj) J. G 0 Oddelek za čevlje na drugem nadstropju. $3.00 vredni gugalni stol za $1.98, Fino ponarejena 'hrastosina z listnatem sedežem in struga preslice. Navadna cena gugalnikom (bi p Q $3.00 sedaj samo .........U)li u U T6 Zaloga finih čipk in vkladke, n n izbiro raznih široko,sti in krojev navadna cena yd. lOc, Qip sedaj samo ......................Q2y Zaloga finih belih vezenin in vkla-dov. Velike, raznovrstne široko-yd. po lOc, sedaj samo . sti in vzorcev na izbiro Zaloga pralnih oblek, bele ali barvarne, raznoga kroja in mode, za dečke od 3. do 6. letne. Ne-k-tere vredne $1.00, sedaj samo ........... Posebne velikosti Posteljna pogrinjala z fraražami, le-piih novih vzorcev. posebno fine vršite, sitalina cena $2.25 sedaj sa- ............$1.19 Poletne potrebščine za ženske in otroke po izvanredno nizkih cenah. Ženske bele Lawn Dresses' in Duck Suits, okrašene z vezenino in všitki. Izbira najnovejših krojev, nektere vredne do $7.98 Vaša izbira sedaj po ...-................. Ženske, Shirt Waist obleke, delane iz dobrega blaga, s vitlih in črnih barv. čisto pristna roba. ružnih velikosti, pod tovarniško ceno. Obleka po .......... Velika zaloga otročjih pralnih per-kalnih obleke, izbira razni,ga kroja in raznih barv za od 4 do 14 letne sedaj samo Po ........................ $188 91C 49C 559,961,563^565ISLAND ^ ém _ — ...................S Čudežna ura za $4.98 FinegH dola, dobro idoča. močna in zgleda kot zlata. Remu-ator tečaji na rubin kamnih. Jamče n regulator in gravirani pokrovi. Garantirana za 20 let. Z uro pošljemo krasno verižico brezplačno po po-vztju (C. O. D.) za $4 98. Oglej si jo in ako ti je po godu plačaj in tvoja je nasprotno jo pa vrni na nase stroske. Z naročilom 6. ur dobiš eno uro in verižico po\rh. Pri naročilu piši želiž li žensko ali mozko uro. FIELD & CO.. DEP.38-163 RANDOPH ST., CHICAGO ILL. Slovenci! Gotovo, da se poznamo. Prej sem delal 9 let v Bernardovi viuarni na Bine Island Ave., sedaj imam lastno in dobro urejeno GOSTILNO ua 680 Bine Island Ave., blizu Atlas pivovarne. IG. F. HALLER. ATLAS PIVO. BUSINESS LUNCH Edward Paucli ----- gostilničar-- 663 Blue Island Avenue CHICAGO. IM0ZKE OZDRAVIMO ZA $5.00 Obrnite se na izkušeniga specijalista Ml GARANTIRAMO ZA UZDRAVLJENJE SLABOTNI-BOLNI IN NERVOZNI MOŠKI SE OZDRAVIJO HITRO, USPEŠNO IN ZANESLJIVO. Varicocele Tesnina Zastrupljenje kri Nalezljive bolezni Tajne bolezni, Zgubava semenain mokrote Za preiskavo in nasvet neračunamo. Ogledate si lahko sam svojo bolezen v voščenih sohah v naši veliki anatomični dvorani, ki je odprta brez vstopnine vsim možkim. Kar mi zdravimo, ozdravimo. Mi ozdravimo več možkih kot katerikoli specijalist v Chicagi. Naše cene so za polovico nižje od drugih specijalistov. Ne odlašajte, in oglasite se takoj. URADNE URE—Od 8 do poldan do 8 zvečer, ob nedeljah od 10 do 3 ure. V r DR. GRANT & CO., 329 State St., CHICAGO j FOTOGRAFIJE, VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641 VACLAV DONAT izdeluje neopojne pijače, so-dovieo in mineralno vodo. 156 W. 1! Sl. Tel, Canal 6296 katere hočete imeti prišle mesece so velike važnosti sosebno za bodočo nevesto in ženina. — Za te poročne slike je IzkLULšem, fotograf, vodia Slike izdelam po zmernih cenah v najboljši izdelovalnici fotografij. Obisk nase galerije slik Vas o tem prepriča. 391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Place Established 1883 CHICAGO Phone Canal 287 J ‘Moj sin je sedaj popolnoma zdrav. Priporočam Severova Zdravila vsakemu trpinu.” Martin Kostyal, Braznell., Pa. Vas li nadleguje želodec? Imate-li poletno bolezen, grizenje bljuvanje, žganje srca, zabasanost, neprebavnost, oslabelost in drisko? Tedaj je čas rabiti Severov Želodčni grenčec To zdravilo pomaga prebavljati, zdravi zabavanost, daje moč in krepost. To je neprecenljivo zdravilo zoper vse nerede prebavnih organov. Cena 50 centov in $ 1.00. Čitajte naslednje pismo: “Po nasvetu sem začela rabiti Severov Želodčni grenčec in Severov Življenski balzam ter sem sedaj popolnoma močna in zdrava, ter imam zdrav okus.” Mary Jedlička, Phillips, Wis, PRODAJE SE V VSEH LEKARNAH. VPRAŠAJTE SAMO ZA “SEVEROVA.’ Veliko je načinov na katere se je zanesti, da preženejo glavobol. To je eden najboljih: Polagajte hladne obkladke na glavo, Operite si noge v topli vodi.* Poleg vsega drugega pa ne pozabite rabiti Severovi Praški Zoper Glavobol in Nevralgijo. Pomagali vam bodejo, kakor so drugim priporočljivi. Že se rabijo veliko let. ker so res zanesljivi in Cena 25 centov. “SEVEROVI Praški zoper glavobol in nevralgijo so naj= boljši. Moja žena je poskusila druga zdravila za glavo, ki pa ni so pomagala. To zdravilo jo je ozdravilo.” Math Yirak, Proctor, Vt. ZZDIR. IZUSTI NASVET ZASTONTJ RUSKA TAJNA POLICIJA. Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri Bvojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke in izdelujem nove J9@“ —--:=po — - "@8 jt, najnovejši modi in nizki ceni. JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave. blizo 18. ulice Chicago, 111. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega je za polovico... nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVRATNIC,SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za moške obleke. Oglejte si našo zalogo OBUČE. "©8 TEL. CANAL 1198 Pozor rojaki! Potujočim rojakom po Združenih državah. onim v Chicasri in drugim pookoliri. naznanjam, da točim v svojom ravnoku-pljenem saloonu “Triglav” vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Unijske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišča in “poor miza. Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk. John Mladič 617 So. Center Ave., blizu 19. ceste, CHICAGO, ILL. um/HUMKI Kloboučnid a obchodtiid zbožitn vÿpravnÿm ZAKAZKOVE prači veruje se • ZVLÁSTNÍ POZORNOST 506-600 BLUE ISF'AND AVENUE Kasparjeva držav-na banka. fi23 Blue Island k. Chicago, III, plačuje od vlog 1- jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30 dec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. Potrebujete premog, drva ali se mogočete želite seliti tedaj se zglasite pri MARTIN-U LYMAN, 617 So. Center ave., Chicago, 111 Tel. št. Canal 915 Ni dolgo tega, ko je Novoje Wremja, v boju proti “ustaji” odločno priporočala, da so utrujeni elementi pri administraciji z novimi, čili “lovci” (nadomestijo. Ta nasvet je «lober sad rodil. V nekem revoliuicijonarskem (?) časniku z imetmm Kiwljanim čitamo v vspehih novo imenovane administracije naslednje. V Kiewu se je nahajal ’'kralj tatov” Horsteim, pravo Lakimeier. Le-ta si je kupil pravico, da sme škozi več mesecev v Kiewu nemoteno operirati — krasti. On bi bil gotovo svoj “poklic” še dolgo izverševal. da ga ni v veliko nejevoljo tajne policije mestna policija ipri tatvini zasačila in aireti rala. Značilno je, da je Laki-meirn koj po aretaciji k telefonu škočil in s šefom tajne policije, Aslanow-on, govoril. Takoj se je vse ukrenilo, da so “kralja tatov” v urad tajne policije privedli od koder so ga na prosto pustili. Se ve. da je moral Kiew nepiudoma zapustiti. Značilnejši je dogodek s lopovom Lee h man n-oni. kteri je s Ashanowom, v enem in tistem hotelu stanoval in sta se obiska-vala. Ko je Lechvnann trgovca Widkind za 5000 rubi e v osleparil m se oškodovani pri policijskem načelniku Aslanowu pritožil, odvedel je leta trgovca z ,ne'ko pretvezo iz hotela, da je imel Leeh-mann priliko pobegniti. Zanimiv je tudi slučaj neke dijakinje. kteri je bil na dirkališču denar vkraden. Stališče dijakinje je bilo kritično. Tatvina je bila šefu tajne policije Aslanowu naznanjena, kteri je dijakinji materijalno pomagal. V dnevnem povelju je svojini agentom ukazal da morajo od vsih žepnih tatov po 3 do 5 rublev kolektati in drugi dan je dijakinja dobila ukradeno svoto od Aslanowa nazaj. Isto-tako se je nekemu došlerou častniku prigodilu, kteremu je bil v samostanu ne le lastni, temveč tudi •polkov denar ukraden. V obče je živela tajna policija s tatovi v prijateljski zvezi in so plen bratsko medse boj delili. Nekateri agenti niso smeli Stopiti s tatovi v nikako bara-ntovsko zvezo. Način “delavske določbe se je strogo izvrševalo. Pred nekaj časom, se je predrznil nek tajni agent, od, na novo došlem žepnem tatom, kteri je bil že “pristojbino” plačal. 5 rublev zahtevati. Stvar je bila Aslanowu naznanjena in tajni policijski agent je bil enostavno iz službe odpuščen. Med tajno policijo se nahajajo brezdvomno rokovnjaške osebe. Tako je neka mlada deklina, ktera je bila odgojiteljica in je več je zikov govorila, pri tatvini zasače na. Tudi njeni pajdaši so bili za »ledeni in zaprti. Toda mlada tatica. namesto, da bi bila kaznovana, jo je A«low kot agenitinjo taj ne policije vslužbil. Tajna poli eija v Kiewu sestoji sploh iz nez možnega osAbja. ktero se na drugi način preživljati ni moglo. Od navadne policije noče nobeden k tajni policiji prestopiti, katera le tiste izmečke prevzame, ko so ravno toliko malo zmožni svoji novi nalogi. Da si zamoremo podobo predstaviti, v kakem razmerju .stoji tajna policija k tatovom po pokli cu, naglasa Kiewski list, da izbor mi tatovi nikoli večjo tatvino ne izvrše 'brez vednosti tajne polici je, kajti oni rajši plen dele samo. da morejo nemoteno — “delati. Velikega tatu aretirati, smatra tajna .policija kot hudodelstvo. Vsak inovo došli tat. je bil sprejet kot dobrodošli gost. Ko se je došli tat v kaki gostilni v Kiewu na Stand, je po posredovalcih na zn a-, nd svoj prihod tajni policiji. Kmalu ga je tajna policija po-setila in so se dolgo posvetovali, nakar je le-ta tatove na mesta vo dila kjer so se večjega plena nad jali, im osebe imenovali ktere bi imele biti žrtve tatov. Kakor se je dokazalo, so agentje tajne policije pazili, da niso tatovi pri “delu” bdi moteni! Nekoč je bil glasoviti tat s pridevkom “eilin- der ' v gledališču pri tatvini zasačen. Med tajnimi policisti je bilo veliko razburjenje, .ker je leta v-spešnost tatvine garantirala. Razni časniki so v tem pisali nakar se je neka komisija sastavila, da stvar preišče. Kiewskemu listu je -bilo že dolgo vs-e to znano, toda ni se upal o tem pisati se je bal visoke kazni ali pa clo uničenje lista. — To je pač grozno, toda. v Rusiji se zamorejo s tem tolažiti, da v drugih deželah tudi ni dosti drugače, ako ne elo, v nekterih slučajih, še slabše. — Trpinčenje vojakov v nemški armadi.. Mimóle dimi je bila kazenska obravnava proti celi vrsti gardnih podčastnikov, Id so na prav bestijalen način trpinčili vojake. To je 'bivšemu artiljerijske-mu polkovniku Gädkeju dalo povod. da je v “Berliner Tagblat-tu priobčil članek o tej stvari Gädke, ki se je pod svoj članek podpisal pravi, da se v nobeni armadi na svetu vojaštvo tako živinsko surovo .1' sramotne ne trpinči, kakor v nemški armadi. Take bestijalnosti, take krutosti iin sramotno»'i si povsod drugod nemogoče. Primerijo s* vsakovrstne surovosti j-n trpinčenja tudi drugod a na Nemškem so kar v navadi. Polkovnik Gädke pravi, da se v nemški armadi ne v-zgajajo vojaki, marveč “verprügelte Hunde” in zahteva, naj se za take preclpostavljence, ki vojake trpinčijo, uvede kazen s palico. Če mož. ki je v vojaški sluz» bi osivel, imenuje nemške vojaka 11 verprügelte Hunde” in zahteva da naj se podčastnike s palico uči človeškega čuta, potem si je lahko misliti, kake razmere morajo vladati v nemški armadi da nemška 'kultura rodi čudne sadove. Zapuščina umorjenega namestnika grofa Potockega. GaOdški listi poročajo, da je gališki namestnik grof Potočki zapustil glavnic v zn lesku 160 milijonov in 100.000 oralov sveta v Galiciji, Rusko-Poljški. Ukrajini, na Ogrskem in Moravskem. Po fidejko-misnih statutih rodovine Potočki je dedič vsega, tega 11 letni sin grof Adam. Drugi otroci dobe vsak po dva milijona kron. Boj proti tuberkulozi. Vsi civilizirani narodi celega sveta se bojujejo oroti nalezl jivim boleznim ali jetiki. Zdravniki so vsi enih misli, da je potrebno ljudstvo podučiti v prvotnih znamen-j.ailt bolezni jetike z ramenom, da se znajo vsi ljudje bojevati proti njej ob pravem času. Znak teli bolezni se je že mnogokrat po časopisih razmotrivalo in pojasnjevalo, da prva in najbolj navadna bolezen te vrste je znamenje zgube apetita in bljuvanja-, kar se velikokrat prezre in zanemarja. Pričnite takoj tukaj z Trinerjevim zdravilnem grenkim vinom in se ubranite najbolj nevarnih bolezni. To zdravilo Vam bode poravnalo želodec, mu bo dalo moč in zmožnost prejemati ter prebavljati vsake jedi. To storjeno, ste premagali boj. posebno ako dodate, k zdravljenju svetlobo in čist zrak. Videli bodete, kako važno je, ako nikdar ne prezrete “ma* lenkost” ne tečnosti do jedil. Tri-nerjevo zdravilno grenko vino o-zdravi vse želodečne bolezni. Dobiva se v lekarnah in pri izdelovalcu! Jos. Triner. —616. 622 So. Ashland Ave., Chicago, Til. Vsak slovenski delavec mora citati “Glas Svobode”! Sodrugi, TELEFON CALUMET 1678 Najfinejše fotografije izdeluje vendar-le samo P. Schneider FOTOGRAF 2222 State St., Cene zmerne— hitra. Chicago. postrezi a SEM LI PRAV STORIL? Bil sem več let stotnijslki načelnik, Iko je usoda hotela, da je bil nekega dne moj z^ipo vodnik' j alko zlovolje. Bilo je za «divjati. Poltem, ko so ,pri stotinijskem glasilu dobili častniki svojo “mast je prišlo vrsta na-me. Neki podeast-•n:ik 'moje stotnije se je 'bil prejšni dan zaradi nesrečne ljubezni u-strelil in zmerom je vprašanj9 “vsemogočnega” na moja uha donelo, “kako da je sploh kaj takega v stotniji mogoče.” Ja, pri vragu, kaj ¿hočem odgovoriti? In ko pem celo pojasniti imel, “kako da je sploh kaj takega mogoče v stotniji, da podčastnik — pomislite gospoda, podčastnik — nabo j-njačo odpre, si slepo paitrono uza-' me, da se potem kratkem potem ustreli,” tu sem nekaj storil kar p »dloami st oriti me sme ! Postal sem surov — in čez štiri tedne sem šel, s cilindrom na glavi. na sprehod. 'Kot premožen samec sem si kupil lepo posestvo; ter k sreči sta se našla izvrstin nadzornik in priletna. dobra gospodinja, v nekaj mseeith sem imel prijetno urejeno stanovanje in sem za vse to mojega za p o vodnika in njegovo slabo raiz.položncst velikodušno blagoslavljal. Konc decembra sem prišel cd lova utrujen in laičen ter sem se veselil na dober obed. Ko sem se bil preoihlcikel, je prišla hišna, in uri prinesla novico, da koj ko sem bil odšel, je gospodinja v 'omedlevico padla in sedaj v postelji leži; toda, da je “ona” kosilo skuhala. No — bilo je potem tudi kuhano. Zvečer sem prijetno pri samevam sedel. Nenadoma se vrata odi pro in moja, gospodinja je vstopila. Smiljenja vredno je izgle« dala. Jaz skočim in «mahajočo k stolu popeljem ter ji dam piti. Ko se je «dahnila, prijela me je za roko ter srpo vprašala: ‘‘odpusti veliki bog, zgol iz ljubezni storjen,, greh?” ¿Moja prva misel je 'bila —■ ona je nora ! — Ko sem pa v njene smrtno trudne oči pogledal, vverjen sem bil, da imam pred seboj duševno 'trpečo žensko, .“trotovo”, jaz rečenn “Bog odpušča, ako se storjeno iskreno obžaluje.” Oh’ je ona solzno šepetala — “že leta in leta." Plreeej časa je minulo, potem se zravna, in s trdnim glasom reče: “ Vi ste (bili zmerom dobri z menoj, Vam hočem povedati — potem storite fcair za pravo mislite.” Še. je globoka vzdihnila potem sem iizveldel njeno trpljenje: “Pred mnogimi leti seim bila na grajščini viteza. Gr. Zuelzen kot gospodinjska gospodična. Temu posestvu je bil mejaš .baron pl. Ilolleiin. Moje edino občevanje j(i bilo s staro .baronovo gospodinjo, in vzlic starostnega razločka, sve bile kmalu dobre prijateljice, 'Neki večer sem se od prijateljice pošlo vila., ko je ravno baron od neke gostije domu prišel. On, sicer resen gospod je bil ta. dan dobro razpoložen. Ko me je .zagledal, se je glasno zasmejal in mene, rekoč: ‘‘Gospodična Ma.ry, Vi ste zmerom lepša,” objel ter vzlic mojem odporom, poljubil. Tedne dolgo se,m se grajščine ogibala — ko neki dan od barona ipiismo do« bim v katerem me prosi, da mu njegovo 'nespodobnost odpustim in naj ne dopuščam, da njegova gospodinja pod tem vplivom trpi. Na to sem gospo Vogt zopet pose-ščala in tudi njega sem češče vbila,, njegova resna možatost, nje« govo ljubeznjivo vedenje :me je zmerom tesneje omrežilo — in nekega dne sem bila z dušo in telom njegova! Ni bila nikakoršna nečista strast — temveč ja.z sem ga iskreno ljubila, kakor more le do' tja neomadežovana ženska ljubiti. — Po nekoliko mesecih se je govorica raznesla, da baron posestva ne more dalje vzdržati; v« knjiženi dolg od K 10.000 se mu je odpovedal, njegov .napor, da bi si bil to svoto kje izposodil, je bil brezuspešen, — posestvo je bilo preveč zadolženo — v šestih mesecih bo prodano. Vse to mi je gospa Vogt potrdila. Krvavečega srca sem šla domu. Pomagati, pomagati je vpila moja duša — toda kako? Jaz sem bila revna in on, moje vse, moj oboževanec, potrebuje izdatno svoto. Jaz sem si trapila moje možgane, toda nikjer nisem vidla pomoči, nikjer izhoda. Neki večer ,j<* pri mizi, moj gospodar svojcem šaljivo pripovedovali, d-a. je z bogatim trgovcem, mojizesom, dobro 'kupčijo naredil in kako da se je le-ta pri Ikupčij-slkem ¡sklepanju zvijal, a koneeno za prodano ižito vendar 15.000 K. plačal. Pripomnil je še. da polna 'blagajna mi preslaba iznajdba. S tem je bila večerja končana. S trudom sem dospela v mojo sobo. — Vse je bilo v meni razburjeno.. Sedaj sem vedla, kje da je pomoč, kje je denar in imeti ga hočem za vsako ceno. Naj se uničim, pogreznem — on, goreč e ljubi j eni, mara. biti rešen. Onemogla je, prenehala, a po kratkem odmoru zopet nadaljevala: “Sedaj najhuje. Radi njega sem hotla postati tatica — in postala sem še kaj hujega! Grajski Kovač, ¡puščoben toda spreten človek — me je, vzlic moje odločne zavrnitve, Strajno zalezval. Leta mi ima pomagati pri tatvini Voščene odtiske od preproste, sta-rošegne blagajniške ključavnice sem si pozno po noči priskrbela, in sedaj se je še šlo za 'napravo ključev. Moj bog. kar čez uistnji mi noče — neki večer sem se slučajno s kovačem sešia; dva dni pozneje sem ključe imela in — plačala sem mu pogojeno ceno! Z malim trudom sem si prilastila o-n ih 15.000 'kr. in vse dragocenosti, naj več pa demantov. Sodna preiskava ni ničesar dognala — vsa stvar je 'bila uganka — ma me ni padel najmanji sum. Kovač je bil edini, katerega sem se imela bati, toda imela sem srečo. Neka nedeljo zvečer je šel skrajno pijan iz gostilne in drugo jutro so ga pred njegovim domom mrtvega našli. Jaz sem bila prosta ! Od časa. kar sem zaradi moje ljubezni toli globoko zabredla, nisem njega, vkljub njegovih prosečih pisem več vidla. Sedaj mi je še najtežavnejše preostajalo: njegovo ljubezen do mene v gnus spreobrniti.. Jaz sem zato skrbela. da je izvedel, da sem bila kovačeva ljubca- 'Pri obisku moje« ga gospoda, me ud pogleda vredno štel. — j-aiz sem dosegla kar sem boitla----bila sem zanj mrtva ! ¿Medtem sem mojo službo odpovedala in sem šla služit v glavne mesto. Ko sem diamante iz Okovja ¡'zrušila, sem jih polagoma prodala. Sedaj je bil on, moje vse. rešen! Kaj je bilo na meni — slabša nisem morala postati! Jaz sam mu poslala ukradenih 15.00 kron in skupiček za deman-te, skupno 20.000 kron, ter sem pisala s predrugačeno pisavo: ’’Nekdo, kateri Vam je svoj «časno zlo storil. Vam, pošle priloženo svoto, da si vest pomiri! ¿Mi smo pobotani.”----------------- Ona je vsitala raz sedeža in so v me zazrla, koji pogled ne bom pozabil vse moje življenje, ter zašepetala: “Jaz sem pri kraju — alko hočete, izročite me sodišču.” Vstal sem naj globokeje pretresen Moj bog. je-li mogoče, da se more ljunbežen, vroča ljubezen toliko daleč zmotiti ? Toda, ko sem v prepadel obraz revne ženske pogledal, sem si mislil, koliko da je ona zaradi njenu ljubezni trpela, ojačen sem k njej stopil, jo za rolko prijel ter nalahno .na moja prsa pritisnil: “Bog je usmiljen Mary; jaz nisem poklican, Vas soditi.. Kar sem slišal — je pokopano. Vd ostanete pri mend, dokler Vas smrt ne pokliče.” Leto pozneje je stala pred bogom. njenem sodnikom! Sem li prav storil ? Rojak, kateremu si včeraj daii ‘‘Glas Svobode”, da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da je I res. Znai amlešie is moC! Vsakdo, kdor hoče zvedeti, kako se angleški jezik hitro in lahko nauči,in to brez vsakih knjig, strojev iu brez učitelja, ampak po neki čisto lahko umljivi in najnovejši metodi, naj polije 10c na THE STEINER ACAĐEMT OF LAN5UAGES Slov.Dpt. G. 43l W. 26th St., Chicago, III. iu slehernemu se bo na to važno uprašanje odposlal nemudoma odgovor. s katerim bo luko zadovol jen, da bo rad o tem povedal tudi svojemu prijatelju. ¿Pri poznejši naročit,vi blagovoli naj se teh lOc odtegniti. MATIJA RIHAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S Se priporoča rojakom za obisk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. TELEFON ŠTEV. 777 Moderna gostilna. HOERBER PIVO IN DOBRA KUHA. Slovenci, to je slovensko podjetje in za dobro postrežbo Vam jamči MARTIN NEMANICH 813—22 St., blizu slov. cerkve, CHICAGO. ANTON LINHARD & SON — Pogrebnika — Kočije za dobiti za vse priložniti. 471 W. 19th Street Chicago, ID Rojak, kateremu si včeraj dal “Glas Svobode”, da je čital, je danes pripravljen naročiti se nanj. Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! NAVARNO ZNAMENJE Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno nrka nejevolja se počuti pred rapadrir, ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodla), slabtst, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je POKVARJEN APETIT kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar re ’'re re opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarra bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na vatnem, to pa zamorete biti le ako vživate TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodeerib žlezah jih ozdraei v najkrajšem času. S:orilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode 'JOSEPH TEIN EE’S OF pter v/JJ REGISTERED pospešilo dober tek, popolno prebavljeni e, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje. Vzdrževalo Vam bode Vašo družiro rročno in zdra\o, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. heristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdiav. Orejuje njega delovanje in je edino želodečno zdiavJo. UPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRlNER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno. Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodeČDih boleznih. Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju JOS. TRINER, 616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111