Svatbine navade štajerskih 81o velico v okoli Laškega. (Spisal Drag. Ferđ. Ripšl.) Če se želi kdo oženiti, se poda najpred sam, ali s kakim zgovornim možem, ki je večidel potem za starasineta, v hišo izvoljene neveste. Pa nikari, da bi jo koj od kraja vdela, zakaj sta prišla ; dolgo se pogovarjajo o raznih drugih rečeh in potem Šele poprašata, ali bi se dobilo dekle v zakon, in ali bi smela kakor „zenin" in „staraSma"- priti „na oglede^'. Če nevestin oče privolijo, pride ženin s svojim naprošenim starašinetom za neke dni pozneje „na oglede, da se nekoliko spoznajo''^ Pogovorijo se, koliko ženin kaj glešta, koliko dote (juterne) bo nevesta dobila, in kdaj bo s svojimi starisi prišla k ženinu „na oglede". Po teh ogledih še le sklenejo, ali bo kaj iz ženitve ali niČ, in kdaj pojdejo „pisma" delat. Je li juterno pismo narejeno, in deželska gosposka dovolila zakon, prideta oČeta, ženin in ne­ vesta z dvema pričama k gospodu župniku nevestine fare k zaroki, dajo na oklic in se zmenijo, kdaj bo poroka. Večidel je poroka v pondeljek zjutraj ob ednajstih po odsluženi sv. maši, malokdaj v nedeljo po sv. opravilu ali po večernicah ; (v torek ali sredo, pravijo, da beriči in konjederci k poroki gredo). Na večer pred poroko se v hiši ženinovi snidejo na večerjo: sta- rašina, tovarš („Brautfuhrer"^) *), povablj eni svati in gode i. Pri večerji vstane starašina in nagovori ženina naj lepše, ko more in zna, da naj dobro premisli, da nicojšno noČ mora slovo dati sebitnemu stanu, svojim poprešnim (sedajnim) tovaršem in navadam i. t. d. Potem napije z^rnvicko za dobro srečo v novem stanu, godci po šlajarsko zagodejo, in vsi ga pijó, kolikor ga morejo. — Ravno kaj enakega se godi v hiŠi neve­ stini, kamor njen starašina, od nje povabljeni svati, njena „vojarna" in „družica" (nemškutarji pravijo: „kranceljunfrova") na večerjo pridejo; samo da godcov ni. Drogo jutro na vse zgodaj dobijo svati kaj toplega k zaj- terku : juhe, govejega mesa, klobas, kruha in vina ; na zadnje se šent- janževca na mizo prinesó, in staraŠineta začneta namesto ženina in ne­ veste se poslavljati starišem, žlahti in vsem domačim ljudem; vsi si jokaje roke podajajo. — Ženinov starašina vzame pod plajš (plajše imajo vsi moški, akoravno bi bila poroka o kresu **), en bokal vina in eno kupico ; godci, naprej gredoČi, pa zagodejo „mar?*; ženin in starašina se modro deržita, tovarš pa in svati za njima ukajo in streljajo. Če je mogoče se vo­ diti, se peljejo, godci na lojterškem, lepo s smerečjem okinČanem vozu. *) Kmetje ga le za „tovarša" imajo, kakor tudi od „krance Ij unfrove" nič ne vejo. **) Ta navada je tudi v Božu m Koroškem, Vsi konji imajo puselce na komatih. Starši in drugi domaci ljudje vsi doma ostanejo. Kedar pa mora oee, ce morebiti ženin ali nevesta Še nista v letih, pri porocevanji za pričo biti, tako ne gre s svati vred v cerkev, tudi ne svatovsko oblečen, temveč zavije jo sam po drugem poti v vsednji obleki, kakor da bi šel na kako delo. ^ Pri nevesti. ^ Kedar pridejo do nevestine Liše, so vrata zaperte in vse je v hiši tiho. Nevesta, vojarna, družica in še kaka stara, kolikor mogoče, gerda baba, so skrite v kakem kotu ali v drugi izbi. Starašina ženinov (katerega bom za naprej le pervega imenoval, nevestinega pa drugega) poterka na zaperte vrata rekoč: „Hvaljen bodi Jezus Kristus! „Dohro jutro, oca hišni gospodar" —• Notri je vse tiho. Pervi starašina dalej govori : ,jKaj pa da nie glasu ni f Nobenega odgovora na moje pošteno^ keršansko pozdravljenje f Ali nimata casa, se z nami pogo­ varjati? Ali ni nikogar v hiSi? Morebiti volom, kravam in juncom pola- gate ? Ali konje Urigljate f Ali gnoj kidate ? — Vse to zdaj na strani pu­ stite, se k nam obernite, k nam pritecite in nam lepo odgovorite !" — Oddah­ ne se nekoliko in čaka odgovora; ker pa le nobenega ni, zagodejo godci po štajarsko, in ko nehajo, staraŠina drugič poterka rekoč: More­ biti ste pa napoljxi, da orjete, sejete, vlačite, kermo spravljate ? Ali na kasti zito merite za v mlin ali na prodaj f Ali v kleti vino pretakate f Vse to pa zdaj na strani pustite, se k nam obernite, k nam pritecite in nam lepo odgo­ vorite — Zopet nekoliko počaka, pa ravno tako zastonj, kakor pervo­ krat; godci drugokrat zagodejo in starašina tretjič poterka rekoo : Mo­ rebiti se pa oblačite za kak božji pot, nabotrino, nafurož (kolino) ali na ohcet f Morebiti ste šli h kaki pogrebšini ali sedmini ? — Vse to zdaj na • strani pustite, se k nam obernite, k nam pritecite in nam lepo odgovorite !'•' — Še ni nobenega odgovora,kakor da bi bili vsi pomerliv hiši; godci zopet po štajarsko zagodejo, in pervi starašina zopet poterka in dalej praša. Če je starašina prav prebrisana glava, zlo domišljiv in zgovoren mož, poterka po dvanajstkrat, godci ravno tolikokrat zagodejo, in trinajstokrat še le praša ; „Ali imam zdaj ze pravico in privoljenje, za vašo pošteno zviplo (kljuko) prijeti?" Zdaj mu odgovori hiŠni gospodar sam ali pa namesto njega ne­ vestini starašina od znotraj glasno : „Ja !" Pervi starašina še enkrat po­ terka , in ko se zasliši : „Le noter !" vsi svati odkriti v hišo stopijo s pozdravljenjem : „Hvaljen bodi Jezus Kristus !" Odgovor : „Na veko­ maj. Amen." 1, starašina reče: „Dobro jutro, oca hišni gospodar ! jaz imam z vami par besedi govoriti ; ali böte vi sami se z menoj pogovarjali, ali imate morebiti svojega namestnika ?" — Če hišnemu gospodarju beseda gladko ne teče, ali če se mu go­ voriti ne ljubi, pokaže 2. starašineta svojega namestnika, h kteremu se 1. starašina oberne rekoč : „No, oče staraUna ! bova se pa midva pogo- varila ; ce ste kaj zeljni zvediti, kdo da smo, vam bomo na vaSe vprašanje že lepo in pošteno odgovorili". 2. starašina : „No, kdo ste pa f Ali imate pismo, ki je na peterih, voglih zapečateno f- 1. starašina: „0 ja! imamo ga pa !—Poda rnii desno roko (persti so pečati, roka pa je pismo ). Vsi si v roko sežejo, navadno pozdravljenje Slovencev. 2. starašina: I, kaj pa iščete tukaj f kdo stepa f — Imate še kakih drugih pisem, ki o vas govorijo f — 1. starašina: „0 kaj pada, imamo še drugo pismo tudi!'' — Zdaj privleče iz pod plajša bokal vina in kupico, mu natoči in zdravje napije. 2. starašina pije in praša: ,^No, ste že pošteni ljudje; tako zdaj nam pa vendar enkrat -povejte, kaj tukaj iščete, kaj hočete od nas f Po kaj ste prišli sem, in kdo ste f" 1. starašina : „Mi smo vertnarji, in kjer je zdaj ravno pravi čas, rožice presajati, iščemo žlahnih in imenitnih rožic za naš vert ; zvedeli smo pa, da imate vi prav imenitno, stoletno cvetlico. Mera se imenuje I. (nevestino ime), njo bi radi od vas izprosili, in jo v naš vert I. (ime hiše in vasi, kjer je ženin doma) presadili. 2. starašina: „Kaj ? stoletno rožo f da bisto let cvetela? —Tako Žlahnih cvetlic mi pač nimamo". < ' -T 1. starašina: „Zakajstejopa dali na oznanilo ?'• — 2. starašina : „Ja, kaj tudi viste to že zvedeli? — No, kolikokrat je pa že šlo sonce v božji gnadi za gore, odkar je bilo pervo oznanilo ? — Pervi starašina mora to dobro vedeti, ako noČe, da se mu drugi posmebujejo in ga za bedaka imajo. Če je prav povedal, drugi starašina dalej rece : ,,Cepa vi hočete tozlahno rožo od nas dobiti in jo v svoj vert pre- ^ saditi; nam morate pa še veliko več povedati," (Dalje prihodnjič.) ^.^ Narodne pesme. Zagorska. (Poslal A. Kos.) Uzka staza, novi kloštar; Po njej hode tri angjeli. Pervi veli: kaj je ovo? Mertvo telo tverdno leži. Drugi veli: dignimo ga, Nosimo ga v novi kloštar! Sama vrata odpirala, Sami dupliri se užgali. Sami zvoni zazvonili. Sam je Isus misu služil, Sveti Petar njeg' poslužil, Sama majka k mizi došla; Sama majka od nje prošla, Sami dupliri ugašali, Sama vrata zapirala, Sami zvoni zastajali. , Isterska. (Zapisal J. Volčič.) „Stani Mare, pod te voda teče!" „„Neka teče, da bi me ponesla! Tuga mi ]e na serdasce pala; Sve sporadi kralj evic'a Marka ;