21 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 2-3, 21-26 Mesec šolskih knjižnic na Osnovni šoli Vransko - Tabor Keywords: School Library Month, fairy tales, performance, storytelling, party games Izvleček Mesec oktober je posvečen šolskim knjižnicam. Na Osnovni šoli Vransko - Tabor se še posebej potrudimo, da knjižnico in njeno gradivo v urah knjižne vzgoje predstavimo učencem, posebej še prvim trem razredom. V ta namen izberemo kakovostno knjigo, ki jo bodisi preberemo, pripovedujemo ali dramatiziramo. Pripoved ali dramatizacijo popestrijo tudi posebej za dogodek pripravljena scena, lutke, petje in glasba. Pred samo predstavitvijo knjige in po njej učenci svoje razmišljanje o knjigi nadgradijo ob razvedrilnih nalogah in pogovoru. Tak način predstavitve gradiva je učencem in učiteljem zelo zanimiv in ga radi vključijo v svoje vsakdanje delo ter povežejo s svojimi vsebinami. Ključne besede: mesec šolskih knjižnic, pravljice, predstava, pripovedovanje, družabne igre Abstract The month of October is dedicated to school libraries. We at Vransko - Tabor Primary School are devoting special effort to presenting the library and its materials to pupils, especially of the first three grades, during literary education lessons. For this purpose, we choose a quality book, which we either read, narrate or dramatize. The narration or dramatization are enriched by a set, puppets, singing and music prepared especially for the event. Before and after the book presentation, pupils explore their thoughts on the book through fun exercises and discussion. Pupils and teachers find this way of presenting materials very interesting; they like to include it in their daily work and connect it with their own contents. School Library Month at Vransko - Tabor Primary School Katja Brezovnik STROKA IN PRAKSA UDK 027.8:028.5 22 STROKA IN PRAKSA Katja Brezovnik: Mesec šolskih knjižnic na Osnovni šoli Vransko - Tabor UVOD Ena mojih ljubših aktivnosti, ki jih izvajam v šolski knjižnici, so ure knjižne vzgoje. Nava- dno opravim vsaj 4 ure v vsakem oddelku v šolskem letu. Pri učencih 1. VIO gre navadno za ure pravljic, kjer na različne načine pred- stavim zgodbo in knjigo. Tako včasih berem, drugič pripovedujem ali pa za učence pripra- vim krajšo »predstavo« (tako jo poimenujejo učenci), kjer so mi v pomoč lutke knjižnih oseb ter scena dogodka. Namen teh ur je približati knjižno gradivo učencem, jih spodbuditi k branju ter obiskova- nju knjižnice. Ob poplavi knjig različnih založb je včasih kar težko izbrati tisto, ki bi bila za učence najbolj primerna. Založbe velikokrat v želji, da pro- dajo čim več gradiva, izdajajo knjige z lepimi platnicami, ki privlačijo otroke in tudi odrasle, ob podrobnejšem branju pa potem ugotovimo, da je knjiga brez prave vsebine. Pri izbiri gradiva zato sledim kriterijem, ki opredeljujejo dobro knjigo. Vedno posku- šam izbrati kakovostne knjige z izvirnimi literarnimi besedili. Pomembno mi je, da je besedišče raznoliko, da besedila uporabljajo sopomenke, primere in prenesene pome- ne. Le tako se namreč učenci učijo novih in bolj zapletenih načinov izražanja. Pri izbiri si pomagam z različnimi seznami priporočenih knjig za otroke. Eden izmed teh je znak za ka- kovost zlata hruška. Gre za projekt Pionirske knjižnice v Ljubljani, ki se ukvarja z mladinsko književnostjo. Vsako leto izdajo Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, v kate- rem lahko najdemo najrazličnejše kakovostno gradivo, od pravljic, ugank kot tudi neumetno- stnih besedil. Zgodbe včasih preprosto berem, še raje in večkrat pa pripovedujem. Ugotovila sem namreč, da s pripovedovanjem lahko bolje vzdržujem pozornost pri učencih. Čeprav zgodbo pripovedujem, navadno za pripovedovanje uporabljam najrazličnejše pripomočke: predmete ali ilustracije, ki jo podkrepijo. V pripovedovanje vključim tudi petje ali glasbo. Pred začetkom branja ali pripovedovanja zgodbe se z učenci seznanimo s knjigo. Pre- berem naslov knjige, navedem tudi avtorja besedila in ilustratorja. Skupaj si ogledamo ilustracijo na platnici in na podlagi ogleda dajo učenci ideje, kaj bi se lahko v zgodbi dogajalo. Pri predstavitvi knjige oz. zgodbe mi je zelo pomembno, da z učenci vzpostavim skupno pozornost. Tako z vprašanji pred pripovedjo, včasih tudi med njo (odvisno od zgodbe) in na koncu pripovedi učence spodbudim, da so po- zorni na samo dogajanje. Po končani pripovedi učence z vprašanji spodbudim, da se vživijo tudi v čustva junakov, saj bodo le tako lahko razumeli druge in razvili empatijo. Učenci povedo tudi svoje izkušnje, si zamislijo, kako bi se oni odzvali, če bi bili knjižna oseba v zgodbi in podobno. Navadno se razvije zani- miv pogovor z učenci, ki jo je včasih treba tudi pravilno preusmeriti, saj so učenci polni idej in domišljije in kaj hitro zaidejo stran od zgodbe. MESEC ŠOLSKIH KNJIŽNIC NA OŠ VRANSKO - TABOR Oktober je čas, ko šolske knjižnice še pose- bej na široko odpremo svoja vrata in vabimo učence vanje, saj je oktober mesec šol- skih knjižnic. Praznovanje šolskih knjižnic se je začelo že leta 1999, ko so knjižničarji Vedno poskušam izbrati kakovostne knjige z izvirnimi literarnimi besedili. Pomembno mi je, da je besedišče raznoliko, da besedila uporabljajo sopomenke, primere in prenesene pomene. Le tako se namreč učenci učijo novih in bolj zapletenih načinov izr ažanja. Slika 1: Pripovedovanje pravljice Hišica iz kock (E. Peroci), 2. april 2022, mednarodni dan mladinskih knjig 23 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 2-3, 21-26 po vsem svetu začeli praznovati svoj medna- rodni dan na četrti ponedeljek v oktobru, v Sloveniji smo ga prvič praznovali 22. okto- bra 2007. Ker se je praznovanju pridruževalo čedalje več držav, se je leta 2008 odbor IASL (International Association of School Librari- anship) odločil, da se praznovanje razširi na ves mesec oktober. Zadnji dve leti sem kot šolska knjižničar- ka temu dogodku posvetila prav posebno pozornost. Mesec šolskih knjižnic sem želela predstaviti najmlajšim učencem in ves mesec ob dobri knjigi tudi praznovati z njimi. V ta namen sem pripravila predstavo na predla- gano temo, po predstavi pa sem pripravila različne delavnice za učence. Tako smo sku- paj z učenci preživeli 2 prijetni uri v šolski knjižnici. V šolskem letu 2021/2022 je bila tema meseca šolskih knjižnic PRAVLJICE IN LJUDSKE POVESTI PO SVETU. Izbrala sem slovensko ljudsko basen iz Rezije Kako je rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice. Povedala jo je Jelica v Borovičju, iz narečja pa jo je v knjižno slovenščino prevedel Milko Matičetov in jo izdal leta 1973 v zbirki Zve- rinice iz Rezije. V pripovedki botra lisica za- pusti svoje male lisičice za nekaj časa same, ker gre prat plenice v potok. Ko pride nazaj v svojo lisičino, se tam že naseli grdinica. Lisica poprosi za pomoč volka, medveda in zajca, vendar nihče ne uspe pregnati grdini- ce iz njene hišice. Na koncu z zvijačo to uspe rusici, mali mravljici. Basen sem spremenila v lutkovno predstavo s petjem, kateri so učenci z veseljem prisluh- nili. Po predstavi so v kotičkih reševali razvedril- ne naloge, povezane s predstavo, ki so si jo ogledali. Pripravila sem naloge v kotičkih. Po končani pripovedi učence z vprašanji spodbudim, da se vživijo tudi v čustva junakov, saj bodo le tako lahko razumeli druge in razvili empatijo. Slika 2: Pripovedovanje zgodbe Kako objeti ježa (J. Bauer), november 2022 Sliki 3 in 4: Lutkovna predstava po motivih slovenske ljudske basni iz Rezije Kako je rusica pregnala grdinico iz lisičje hišice, oktober 2021 24 STROKA IN PRAKSA Katja Brezovnik: Mesec šolskih knjižnic na Osnovni šoli Vransko - Tabor Vsi učenci so rešili vse naloge. Ena izmed nalog je bila sudoku, kjer so učenci morali postaviti vsako žival samo enkrat v posame- zno vrsto. Spet druga izmed nalog je bila: Nariši grdi- no. Ker je grdina izmišljen lik, se mi je zdelo zanimivo, da vsak izmed učencev nariše drugačno grdino. Da pa naloga ne bi bila preveč preprosta, smo jo popestrili z igralno kocko. Učenci so metali kocko in tako dobili, kakšen nos, roke, usta, rep in podobno mo- rajo narisati na prazen obris grdine. Nastale so zelo zanimive grdine. Učenci so v eni izmed nalog morali razvr- ščati sličice ali besedilo v pravo zaporedje, da so dobili pravilno zaporedje same zgod- be. Učenci 1. razreda so zgodbo postavili v pravilno zaporedje s pomočjo sličic, učenci 3. razreda pa so namesto sličic dobili že besedilo oz. povedi. Učenci so morali tudi razvrščati živali po velikosti, zapisati, kdo izmed likov v zgodbi je rekel kaj in podobno. Naloge so bile prilagojene glede na starost učencev. Tako so zgodbo obnovili in si jo tako bolje zapomnili. Tema meseca šolskih knjižnic v letu 2022 je bila BRANJE ZA GLOBALNI MIR IN ŽIVLJENJE V HARMONIJI. V skladu s ponujeno temo sem izbrala knjigo z naslo- vom Nevidna hiša makedonske pisateljice Biljane Crvenkovske in ilustratorja Vaneta Kosturanova. Zgodba govori o deklici Kali, begunki, ki najde uteho v nevidni hiši, v domu, ki si ga ustvari v domišljiji in ki bo z njo, kamor koli jo bo zanesla pot. Slika 5: Sudoku Slika 6: Naloga postavi sličice v pravo zaporedje Slika 7: Risanje grdine s pomočjo igralne kocke Spet druga izmed nalog je bila: Nariši grdino. Ker je grdina izmišljen lik, se mi je zdelo zanimivo, da vsak izmed učencev nariše drugačno gr dino. 25 Šolska knjižnica, Ljubljana, 32 (2023), 2-3, 21-26 Za učence sem pripravila pripovedovanje z lutkami, obogateno s pevskimi točkami. Z učenci smo pred samim pripovedovanjem spregovorili o domu, begunstvu in vojni. Učencev se je zgodba zelo dotaknila. Po predstavi so se učenci razdelili v 4 sku- pine in v skupinah igrali različne družabne igre. Postaje so menjali, tako da so se preiz- kusili v vseh aktivnostih. Vse igre in aktivno- sti sem pripravila sama, pri sami izdelavi mi je pomagal hišnik. Na prvi postaji je bila igra, podobna igri člo- vek, ne jezi se, v kateri so učenci potovali čez prepreke, da so dosegli svojo nevidno hiško. Igra je namenjena 4 učencem, vsak izmed njih pa potuje po svoji poti. Na drugi postaji so se preizkusili v igri spomin. Spomin je bil sestavljen iz 15 parov. Sličice so bile vzete iz same knjige. Na tretji postaji so učenci igrali igro bingo. Gre za prilagojeno igro bingo, pri kateri je treba pomagati osebam ali živalim in naj- ti pravi predmet, ki bi jim lahko pomagal. Učenci iz vrečke eden za drugim vlečejo sličice predmetov. Povezati morajo pravo težavo s pravo rešitvijo, npr. Kako bi lahko pomagali mucki, da pride dol z drevesa. Lahko ji pomagamo z lestvijo. Zmaga tisti učenec, ki prvi dobi tri sličice v vrsti. Slika 10: Lutkovna predstava po motivih iz zgodbe Nevidna Hiša (B. Crvenkovska), oktober 2022 Sliki 8 in 9: Najrazličnejše naloge za učence Slika 11: Družabna igra z naslovom Kala išče svojo nevidno hiško Slika 12: Družabna igra spomin 26 STROKA IN PRAKSA Katja Brezovnik: Mesec šolskih knjižnic na Osnovni šoli Vransko - Tabor Na zadnji postaji pa so učenci z alkoholnimi flomastri risali na kamenčke. Kamenčke smo poimenovali kamenčki za srečo. Celotna aktivnost je potekala v vsakem oddel- ku 2 šolski uri. Na koncu so si učenci naključno razdelili ka- menčke za srečo in si zaželeli, da se jim nikoli ne bi bilo treba soočiti s situacijo, v kateri se je znašla deklica Kala. SKLEP Takšne ure se vedno izkažejo za pozitivno sprejete pri učencih, na kar kažejo tudi izjave samih učencev: • V knjižnici so mi bile všeč lutke. • Všeč mi je bila lutkovna predstava, ker so mi bile všeč lutke in pravljica. • Všeč mi je bilo, ko je rusica (mravlja) piknila grdinico. • Bilo je super. • Zelo mi je bilo všeč, ko je knjižničarka zaigrala predstavo. • Všeč mi je bilo, ko sem risal grdino. Učenci so pri urah aktivni, radi poslušajo zgodbe, radi sodelujejo pri različnih nalogah, ki jih pripravim. Kljub temu so te ure zame kar velik zalogaj, saj vsako predstavo pripra- vim sama (scenarij, lutke, igra, tudi petje, če je potrebno …) in jo izvedem najmanj 9-krat. Ker imamo podružnično šolo, moram vse pripo- močke odnesti tudi tja. Pa vendar prav zaradi učencev in njihove povratne informacije to zelo rada počnem, saj vsi učenci in tudi njihovi učitelji v teh urah zelo uživajo, in vsakič ko po dogodku obiščejo knjižnico, sprašujejo, kdaj bo spet predstava. Slika 13: Družabna igra bingo Slika 14: Kamenčki za srečo Viri in literatura Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Hacin Beyazo- glu, K. (2022). Skupno branje odraslih in otrok. Mladinska knjiga. Dolinšek - Bubnič, M. (1999). Beri mi in se pogovar- jaj z mano!. EPTA. KATJA BREZOVNIK, univ dipl. um. zgod., zaposlena na Osnovni šoli Vransko - Tabor Naslov: Osnovna šola Vransko - Tabor, Vransko 23, 3305 Vransko E-naslov: katja.brezovnik@guest.arnes.si