Sveti Alojzij, prosi za nas! Podobica svetega Alojzija ali njegova pot v nebesa. Založilo V Ljubljani. ..Katoliško društvo dctoljul>ov“. — Tisk | ..Katoliške Tiskarne 14 . 1891 . 108616 «\L-» 'si-* >\L-» >\1- Š i/N ✓Js# ižf^ *^|N» c/|\* |^S| i/Jn* gojdi z menoj, greva v mislih na prijazen hribček, pred katerim se razprostira dolga in obširna ravan. Po planjavi med zelenimi travniki in ru¬ menim poljem se vije lepa bela cesta proti hribu, na katerem se hočeva ustaviti. Po cesti se pomika proti nama dolga, ne¬ šteta veličastna procesija, pevajoč milo- glasne pesmi v slavo Bogu in njegovi sveti materi Mariji. Prekrasen in pretresljiv je lak pogled za bogoljubno srce. Predragi, taka prijazna višava, zdi se mi, je letošnja tri stoletnica sve¬ tega Alojzija. Od tod se oziramo na¬ zaj na prekrasno dolgo procesijo onih najboljših, najplemenitejših ljudi obojega spola, kateri so v preteklih tristoletjih sv. Alojzija pobožno častili in zvesto po¬ snemali njegov prevzvišeni izgled. O, po¬ glej te srečne izvoljene vrste! Naprej 4 pred njimi gre najljubeznivejši mlade¬ nič, kar jih je kdaj zemlja nosila, an- geljski svetnik — Alojzij s snežno-belo zastavo — deviško lilijo! Najbližje za njim se vrstijo oni srečni, kateri so po njegovem izgledu slavno zmagovali ali še junaško zmagujejo vse skušnjave in niso z nobenim smrtnim grehom oma¬ deževali svojega angeljsko lepega srca, katero se posebej odlikuje po deviški čistosti in nedolžnosti! Oj, blagor se jim! kako so srečni! Cuj, kako rajsko lepo pojejo ono pesmico, katere nihče drugi ne zna zapeli, kakor ti odbrani ljub¬ ljenci božjega Jagnjeta! Glej, kako ne¬ beško lepo se jim poda čisto bela obleka i krstne nedolžnosti! — Za lemi se po¬ mika dolga, nepregledna vrsta onih, ka¬ teri so bili sicer ob svojem času izpred oči spustili sv. Alojzija, na napačno pot I zavili in s smrtnim grehom — morebiti celo z grdim grehom nečistosti — oma- j zali in raztrgali dragoceno obleko krstne nedolžnosti; toda v kratkem so spoznali nesrečo svoje zmote, zopet, so obrnili na sv. Alojzija svoje — zdaj solzeče se oko; temeljito so se poboljšali in spo- 5 kori!i ter v zakramentu sv. pokore zopet vsprejeli svatovsko oblačilo oprano v krvi božjega Jagnjeta. Oj, prekrasne so tudi te vrste! Prelepo tudi le-ti pojejo ; sem- terlje se zasliši vmes nekaj joku podob¬ nega in večkrat se kateri bliža z belo rutico očem, kakor bi si solze brisal; in vendar ni videti nobenega žalostnega obraza; če že kane kdaj kaka solzica iz očesa, je to solzica vesele hvaležnosti, kakor bi hotela zaklicali: ,,0 srečna po¬ kora, ki mi je prinesla toliko radost in lolažbo!“ Da, lepa in srečna je tudi spo¬ korna nedolžnost! Prijatelj, kaj čakaš; ali ne bodeš brž tekel in se tudi ti pridružil tem slavnim in srečnim ljudem, preblagim častilcem sv. Alojzija? Glej, še je veliko prostora pri obeh oddelkih. Ako ti vest, daje ve¬ selo spričevalo, da tvoje srce še nikdar ni bilo omadežano s smrtnim grehom, in če ti je med vsemi cvetlicami naj¬ ljubša bela lilija svete čistosti, pridruži se junaško prvemu oddelku. Ako ti pa vest nič več ne more dati tega veselega spričevala, hodi pogumno pri drugem oddelku med onimi srečnimi, kateri ho- _6 clijo za sv. Alojzijem v spokorni nedolž¬ nosti. Vidim, da si pripravljen; le to bi še rad zvedel, kaj ti je storiti, ako se ho¬ češ pridružiti tej prekrasni družbi Aloj¬ zijevih častilcev, kako se je treba vesti v tej odbrani tovarišiji. Zelo me veseli, da želiš kaj lacega zvedeti, ker sem ravno tudi jaz namenjen za tristoletnico nekoliko razkazati in opisali Alojzi¬ jevo pot proti nebesom. To na¬ logo mi bo tem lažje spolnili, ker nam je sv. Alojzij mnogo znamenj popustil ob listi blaženi stezici, po kateri je pri¬ šel v nebesa. Pobožni slikarji so neko¬ liko tacih bolj vidnih znamenj odbrali in nam jih na Alojzijevih podobicah pred oči postavili. In kakor se večkrat ob ce¬ stah, zlasti na razpotjih, postavljajo na visokih stebričih plošče, na katerih so naslikane roke, ki kažejo z napisom pot¬ niku pot proti tistemu kraju, kamor hoče priti; enako se mi zdijo raznovrstna zna¬ menja na Alojzijevih podobicah kakor »kažipot«, ki nam zanesljivo kaže, kod je hodil sv. Alojzij in kod naj mi za njim hodimo. Alojzijevih podobic je več 7 in raznovrstnih: na nekaterih ima samo križ Jezusov, na drugih samo lilijo, še na drugih presv. režnje Telo ali Mater božjo, krono itd. Jaz sem ti za spomin tristoletnice odbral in na čelo lej knji¬ žici postavil tako podobico, ki ima naj¬ več tacih znamenj skupaj: 1. knjigo, 2 . mrtvaško glavo, 3. sv. križ, 4. lilijo, 5. bič, 6. rožni venec in 7. krono. Čem bolj boš razumel to podobico, tembolj boš poznal Alojzijevo pot proti nebesom in tembolj vabljiva se ti bo zdela. * * £ I. Knjiga na podobici sv. Alojzija najprej pove, da je bil ta angeljski svet¬ nik jako priden učenec. Učil se je po raznih mestih, a povsod delal veliko veselje svojim učiteljem. Alojzij je bil iz imenitne in bogate hiše; njemu se ni bilo treba toliko zarad tega učili, da bi si mogel kdaj lažje svoj kruh služiti. Učil se je zato tako pridno, ker je to prva otroška dolžnost, da je tako voljo božjo spolnoval in voljo starišev. Uka- željnost se je od nekdaj prištevala med 8 lepe lastnosti pridnega otroka. Vendar sama ukaželjnost bi ne bila sv. Alojzija v nebesa privedla; on je vse svoje uče¬ nje in branje na to obračal, da bi Boga čedalje bolje spoznal in čedalje bolj lju¬ bil. Skoro vsaka knjiga ga je za nekaj stopinj bliže nebes pomaknila. Kako se je razveselil, ko je dobil v roko knjigo o sv. rožnem vencu, knjigo trpljenja Go¬ spodovega, navod k premišljevanju itd. In kako zelo je čislal v poslednjih letih učene spise angeljskega učenika sv. To¬ maža, ki nam nedosegljivo lepo pojas¬ njuje najtežavniše resnice in skrivnosti sv. vere. Celo stare paganske spise je le zato rad prebiral, ker je v njih našel marsikako zrnece prave modrosti, koli¬ kor so modrejši pagani že po svoji pa¬ meti mogli Boga spoznati. Zarad uka- željnosti si je tudi odbral svoj stan v tistem redu, v katerem se zbirajo naj- učenejši možje, čeravno ga je nekoliko skrbelo, da nima dovelj talenta za to učeno družbo. Pridno učenje je tudi tebi potrebno. Ze silno star pregovor veli: »Nihče ne pade učen z nebes«, t. j. vsaki pride čisto 9 neveden na svet in vsak se mora kar vsega na novo naučili. Enako bi smeli reči tudi nasprotno: Nihče izmed od¬ raslih in zdravo umni h ne pride neučen v nebesa. In da jih sedaj toliko noče hoditi za sv. Alojzijem, pride le prerado od tod, ker v resnicah svete vere niso podučeni, marveč čislo nevedni in zane¬ marjeni. O, ni ne zastonj po katekizmih precej v začetku postavljena prva za¬ hteva ali naloga našega življenja: »da bi Boga spoznali!« Sklep : Rad se bom učil katekizma, zvesto posluSal razlage in pridige ter redno bral bogoljubne knjige in si v ta namen polagoma napravil malo knjižnico samo dobrih in koristnih knjig, vedno pa se bom varoval slabega in kužnega berila. Kaj bi mi pomagalo, ko bi imel vso učenost vseh učenjakov v glavi, ako pa Boga in njegovih resnic ne poznam in nimam ljubezni božje v srcu!? — Knjiga na podobici Alojzijevi nam je pa tudi znamenje modrosti. Mo¬ drost sploh obstoji v tem, da se človek po svojem stanu in svojih zmožnostih na vso moč prizadeva doseči to, kar mu 10 največ in najdlje koristi. K temu pa mu je potrebno dvoje : najprej, da spozna in jasno sprevidi, kaj je najboljše, kar more doseči s svojimi močmi; drugo pa je, da stanovitno uporablja vse potrebne pomočke, da bo res dosegel svoj namen. Ti pa kot kristijan veš, da moreš s svojimi natornimi in nad- nalornimi močmi doseči, kar je najlepše, najboljše in kar večno ostane: rajsko ve¬ selje v nebesih! Ako si tedaj moder, boš rekel: ,,Nebesa si moram pridobili!“ in boš res tudi precej nastopil in sta¬ novitno hodil po tisti poli, katera pelje v nebesa. Tako modrost je imel sv. Alojzij. Posnemaj ga in tvoja prva stopinja na njegovi poti bodi odločno spoznanje: V nebesa moram priti. Zato imam od Boga dušne moči: um, spomin, do¬ mišljijo, rahločutno srce ... in potlej nadnatorne darove: sv. zakramente, da¬ ritev svete maše, cerkvene pobožnosti, nauke . . . tudi telo mi mora k temu pomagati . . . Ako ob tolikih darovih in pomočkih ne pridem v nebesa, bila bi pač moja nespamet tako velika, da 11 bi mi vsa večnost ne mogla dati solz dovolj, da bi jo objokoval. A to nam še natančnejše pokaže drugo znamenje na podobici sv. Alojzija : II. Mrtvaška glava. Ta naj nas uči, da sv. Alojzij ni le spoznal, da je njegov poglavitni namen v nebesa priti, marveč on se je tudi vse dni svojega življenja na vso moč skrbno in vestno posluževal vseh pomočkov, o katerih je vedel, da mu morejo kaj pomagati v do¬ sego tega edinega namena. On je na večnost ved no mislil in po tej misli tudi vravnaval svoje življenje: misel na večnost je kakor rudeča nitka, katera prepleta vse njegove osnove, besede in dela. Tej nitki je tudi sam posebno ime dal; latinski se zove: »Quid hoc ad aeler- nitatem?« slovenski: »Kaj to (koristi) za večnost?« ali pa tudi: »Kaj je to v pri¬ meri z večnostjo ?« Le prebiraj njegovo življenje, sam se bodeš prepričal, da je res misel na večnost bila ona nepremakljiva zvezda, ki mu je bila vedno pred očmi pri vsem njegovem dejanji in nehanji. Kadar ga je pot. peljala v učilnico, vprašal seje: 12 »Kaj l.o za večnost?« Kadar je Sel v cerkev, mislil si je: »Kaj to za večnost?« Kadar se je razvedroval s svojimi tova¬ riši v mali družbi, ali pa pri dvornih ve¬ selicah, bil povabljen k sijajnim igram, povsod mu je migljala pred dušnimi očmi zvezda-nepremičnica: »Kaj to za več¬ nost?« — Imel je sv. Alojzij tudi brilke, prebrilke ure v svojem življenju, zlasti je bil pravi mučenec svojega poklica, predno je mogel od očeta dovoljenja dobiti; a v vseh težkočah je zmagoval z bojnim klicem svojim: »Kaj lo, če se primerja z večnosljo?« O predragi, prisvoji si še ti ta rek: »Kaj to za večnost?« Vedno ga ponav¬ ljaj pri vseh svojih opravilih in na vseh svojih polili. Ravnilo naj ti bo: v ve- selji in žalosti, ob delu in počitku, doma in med svetom, v prijetnostih in težavah. Po njem vravnaj vse svoje misli in želje, besede in dela, vse težnje svojega živ¬ ljenja! — Želiš si dolgega življenja; a ko bi živel sto let, kaj je to proti več¬ nosti? Želiš si zdravja; a kaj bi ti has- nilo, ko bi ga v greh obračal? Želiš si bogastva; a čemu ti bo, ako nebesa 13 zgubiš? Želiš si časti in slave pred ljudmi; a kaj ti bo koristila, ako boš sodni dan v sramoto pred vsemi? Želiš si lahkega in veselega življenja; a čemu pač, ako si z grešnim veseljem postiljaš za večne čase posteljo v peklenski žrjavici! ? III. Sv. križ na podobici nas spo¬ minja, kako zelo je sv. Alojzij ljubil Je¬ zusa Kristusa. Tolika modrost namreč, kateri se čudimo v vsem njegovem ve¬ denji, je izhajala iz ljubezni do Je¬ zusa. 0, sv. Alojzij ni ostal na najnižji stopinji krščanske bogoljubnosti, ter ni le zato zapovedi spolnoval, da bi ne zgubil nebes, ni le zato tako sveto ži¬ vel, da bi v nebesih imel tem večje ve¬ selje, — o ne, njegova ljubezen ni bila hlapčevska pokorščina, marveč mila si- novska ljubezen: zato je tako angeljsko lepo živel, ker je Boga ljubil iz celega srca, iz vse svoje duše, iz vse svoje moči! Oj, kako zelo je to zlato srce lju¬ bilo Boga! Ali vam naj to popišem? Rad bi, ko bi le mogel. Zapisati bi vam moral po vrsti vse njegovo življenje, pa še bi vam ne mogel vsega dopovedati, kajti živeti in Boga ljubiti je bilo pri 14 sv. Alojziju vse eno. Živeli se pravi: misliti — in kaj je Alojzij rajše mislil kakor na Boga? Živeli se pravi: želeti, koprneti, hoteti — in kaj druzega je ves čas želel Alojzij, kakor Bogu dopasti in njegovo sveto voljo spolnovati? Živeti se pravi: telesne moči in čutila rabiti — nobene reči ni Alojzij tako rad po¬ slušal, kakor o Bogu; sicer je le mol¬ čal, še le ko se je začelo o Bogu in božjih rečeh govoriti, postal je zgovoren; nikamor ni tako rad in veselo hodil, kakor v božjo hišo; njegovo srce je bilo le za Boga! Živeti se pravi: delati — in ni li Alojzij se zato odpovedal vsemu svetnemu bogastvu in blišču, da bi mo¬ gel edino le za Boga delovati? In kakor se navadno življenje z leti razvija in utrjuje, tako je tudi ljubezen sv. Alojzija se razplamtela v tako žareč ogenj, da je bilo že njegovo telesno zdravje v ne¬ varnosti, in samostanski predstojniki so mu morali zapovedati, da ne sme na Boga toliko misliti, da naj vsaj od časa do časa svoje misli na druge reči obrača. Pa v koliko zadrego ga pripravijo! Kakor krotko jagnje hoče ubogati, pa ne more; 15 prosi Boga, naj se mu odtegne, da bode mogel pokoren biti; sam se trudi, da bi ga mogel pozabiti — pa ne more, marveč kamorkoli zavrne svoje misli, povsod srečavajo Boga in božje reči. Godilo se mu je, kakor človeku, ki se v vodi potaplja, čembolj se trudi ube¬ žati, tembolj ga voda zaliva: Alojzij se je takorekoč potapljal v morji božje lju¬ bezni. In to nam pokaže angeljskega svetnika v najsijajniši lepoti; to nam pa tudi pojasnjuje vse njegovo vedenje; to je bila tista nevidna in nepremagljiva moč, ki ga je vodila vkljub vsem zapre¬ kam naravnost proti nebeSki domovini. Zdaj vam je pa tudi dovelj jasno, zakaj je sv. Alojzij sv. križ tako zelo ljubil, zakaj ga je hotel povsod seboj imeti, tudi na potovanju, da je tudi v tujih hišah opravljal pred njim svoje molitve in premišljevanja, in zakaj ga je tudi ob smrtni uri s toliko ljubeznijo pritiskal na svoje blede ustnice. Zdaj vam je tudi razvidno, zakaj večkrat vi¬ dite na Alojzijevi podobici presv. rešnje Telo, pred katerim ves zamaknen in za¬ topljen kleči in moli; zdaj se vam ne 2 16 bo več čudno zdelo, zakaj je tako rad in pogostoma obiskaval presveto rešnje Telo, zakaj je s toliko serafsko pobož¬ nostjo vsak teden pristopal k angeljski mizi in zakaj se je tako skrbno tri dni pripravljal, tri dni pa se zahvaljeval za sveto obhajilo! 0 predragi, razgrej tudi ti svoje mlačno srce s tako ljubeznijo do Jezusa, svo¬ jega Odrešenika, in obljubim ti, da pot proti nebesom se ti bo zdela gladka in prijetna. Ljubi križanega Jezusa iz ce¬ lega srca, in čutil boš tudi ti, kako sla¬ dak je njegov jarem in kako je njegovo breme lahko! Zato se sv. križ imenuje tudi palica za potovanje v nebeško do¬ movino. Oj, vzemi to nebeško palico v roko in dajala ti bo vedno toliko moč, da nikdar ne boš opešal: močna kakor smrt je ljubezen! IV. Do zdaj smo si ogledali vzroke, zakaj da si je sv. Alojzij izvolil ravno tako pot in ne kake druge. Lilija na podobici nam pa kaže njegovo potovanje samo, — njegove stopinje. Lilija pomeni nedolžnost. Nedolžnost pa — naj- krasnejša beseda našega jezika — v 17 ožjem pomenu zaznamuje onega sreč¬ nega človeka, kateri se ni nikdar pre¬ grešil zoper šesto zapoved ; tacega zato tako imenujemo, ker je sv. čistost naj¬ lepši zaklad slehernega človeka in pa, ker se taki večjidel varuje tudi družili velikih grehov. Nedolžnost v širšem po¬ menu pa nam znači krstno nedolžnost, t. j. nedopovedljivo srečo onega kristi- jana, ki po sv. krstu ni storil nobenega smrtnega greha. V obojem oziru je sv. Alojzij ohra¬ nil ljubo nedolžnost v vsej popolnosti. Od prve nežne mladosti je imel neki svet strah pred vsem, kar je količkaj kazalo kako senco nespodobnosti. Bil je zares ves čas prekrasna lilija v sredi trnja, katera na vse strani razžareva svojo milobno lepoto in prijetno vonjavo. Kdor ga je le videl, se mu je že ob tem pogledu vnela ljubezen do sv. čistosti. Se taki, kateri so sicer radi kaj neči¬ stega govorili, so takoj umolknili, kadar se je on približal. In gorje jim, ko bi ne bili utihnili! Nekikrat se je v pošteni družbi veselih mladeničev drznil posta- ren gospod nespodobno govoriti — kako 2 * 18 ga je ostro pokaral sv. Alojzij: »Sram bi vas moralo biti v taki starosti, v ta¬ kem stanu in vpričo teh blagih mlade¬ ničev tako govoriti!« -—■ V 9. letu je pred Marijinim altarjem sloril obljubo ved nega devištva. In kar je ob¬ ljubil, je tudi zvesto držal do smrti. Pri¬ pravljen je bil vse raje zgubiti in pre¬ trpeti, celo življenje rajše dati, kakor v najmanjši reči kaj zoper šesto zapoved storiti ali celo misliti. To njegovo trdno voljo in neprestano prizadevanje je pa Bog s posebno nenavadno milostjo po¬ plačal : da niti čutil ni nikoli nečistih skušnjav! Zato so ga že v življenju ime¬ novali angelja v človeški podobi in to prekrasno ime mu je tudi sv. cerkev potrdila takrat, ko ga je prištela med svelnike. Sv. Alojzij je bil pa tudi tako sre¬ čen, da je ohranil nedolžnost sploh ali krstno nedolžnost, kar so pričali vsi, kateri so ga natančneje poznali, kar se je tudi dokazalo ob oni preiskavi, ko ga je sv. cerkev za svetnika razglasila. Dokazalo in spričalo se je, da ta angelj- ski mladenič ni nikdar storil nobenega 19 smrtnega grelia; pa saj še tega ne more nihče po pravici trditi, da bi bil kdaj prostovoljno storil kaki majhen greh. Res, da je znanih par napak, ki jih je pa še storil takrat, ko je bil toliko otročji, da mu menda Bog zarad nevednosti tega še ni štel v greh. — O srečen, stokrat srečen mladenič, ki je ves čas ohranil belo obleko krstne nedolžnosti! Bil je star 23 let, 3 mesece in 11 dni, ko je umrl, pa niti en trenutek njegovega an- geljskega življenja na zemlji ni gospo¬ doval satan v njegovem deviškem srcu ; božja previdnost je celo tako odločila, da je bil takoj krščen, ko je zagleda' luč sveta. 0 nepopisljivo veličasten po¬ greb — mrtvaška obleka 24 letnega mla¬ deniča je ob enem neomadežana krstna obleka! Vprašaj sedaj, dragi čilatelj, resno svojo vest: ali si tudi ti tako srečen, tako srečna, da še nisi krstne obleke omadeževal z nobenim velikim madežem — z nobenim smrlnim grehom? Pre¬ blagi častilec sv. Alojzija, ako ti vest pravi, da si tako srečen ter imaš še krstno nedolžnost, o, bodi junak, bodi 20 junakinja, trdno drži v čisti roki angelj- ski meč — belo lilijo in zvesto stopaj po angeljskih stopinjah tega nedolžnega jagnjeta — sv. Alojzija! Vestno premaguj vse skušnjave zoper sveto čistost; ako namreč šesto zapoved zvesto spolnuješ, spolnovati ti bode vse druge kakor otročja igrača! Ako pa nič več ne čutiš te sreče v srcu; potlej ni tukaj-le — pri beli liliji — ničesar več zate — k večjemu mila sol¬ zica v očesu! Pojdiva brž naprej, dati povem pri naslednjem znamenju, kaj ti je storiti. V. Kaj pa je to-le : vrvice na pali¬ čici privezane in ob koncu zavozlane? To za nas sedaj tako nenavadno orodje je bič ali tepežnica. Čemu pa je bilo sv. Alojziju kaj tacega? Čuj in strmi! Zarad onih malih napak svoje nežne mladosti se je svetnik ves čas imel za silno velikega grešnika, ki potrebuje naj¬ ostrejše pokore in se mora zavarovati pred prihodnimi padci. Zalo in pa da bi svojega ljubega Jezusa posnemal, ki je bil na Pilatovem dvoru krvavo bičan, je velikokrat vihtel tepežnico nad svojim 21 nedolžnim hrbtom ter se krvavo raz- tepal. In glejte, celo Se na zadnjo uro, na smrtni postelji prosi, naj bi drugi zvršili nad njim to ostro pokorilo, ker sam nima več dovelj moči v rokah! Bič na podobici sv. Alojzija pa nam bodi znamenje pokore sploh. Beseda »pokora« ima več pomenov; posebej po- vdarim te-le tri: 1. dobro spoved, 2. poboljšanje in 3. z at a j e Sv. Marija, Sv. Alojzij, Ti služabnik Marije Device, Ti angeljski mladenič, Ti izgled mladosti, Ti izgled čistosti in nedolžnosti, Ti izgled pobožnosti, Ti izgled spokornosti in zatajevanja, Ti izgled vseh čednosti, Ti kinč Jezuitovskega reda, Ti dar ljubezni do bližnjega, Ti ljubitelj uboštva, Ti zaničevalec zemeljskih dobrot, Ti popolni gospodar svojih po- čutkov, Ti ojstri spokornik brez greha, Ti premagovalec svojega mesa, prosi za nas! 34 Ti goreči seraf v češčenji presve¬ tega rešnjega Telesa, Ti žareča ljubezen do križanega Jezusa, Ti najpokorniši prednikom, Ti najponižniši v časti in slavi, Ti najpotrpežljivejši v težavah, Ti najpriljudniši in najkrotkejši do bližnjega, Ti zvesti pomočnik svojim služab¬ nikom, Ti dobrotnik ubogih, Ti strežnik bolnikov, Ti varuh čistosti in nedolžnosti, Ti pomočnik grešnikom, Ti svetovalec ob volitvi stanu, Ti pribežališče v vseh potrebah, Da tvoje izglede posnemamo, Da nam Bog oživi vero, upanje in ljubezen, Da nam Bog dodeli sveti strah pred grehom, Da nam Bog podeli čistost in druge potrebne čednosti, Da nam Bog podeli pravo molitev in premišljevanje, Da svoje misli k nebeškim željam povzdigujemo, prosi za nas! 35 Da goreče ljubimo Jezusa v presv. rešujem Telesu, Da vredno prejemamo Jezusa pri svetem Obhajilu, Da nas Marija sprejme v posebno svoje varstvo, Da dejansko ljubimo Boga in svo¬ jega bližnjega, Da nas Bog k pravi pokori pripelje, Da do konca stanovitni ostanemo, Da nam Bog smrtne težave polajša, Da nam bo Jezus milostljiv Sodnik, Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, zanesi nam, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usliši nas, o Gospod! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas, o Gospod! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naž . . . čežčena si Marija . . . t. Prosi za nas sv. Alojzij! IJ. Da bomo vredni obljub Kristusovih. 0 Bog, delivec nebeških darov, ki si v angeljskem mladeniču Alojziju prečudno prosi za nas 36 nedolžnost življenja združil z enako spo- kornostjo, dodeli nam po njegovih proš¬ njah, da ga bomo vsaj v spokornosti po¬ snemali, ki mu nismo nasledovaliV nedolž¬ nosti. Po Kristusu Gospodu našem. Amen. 0 sv. Alojzij, ki te kinčajo angeljske čednosti, jaz, tvoj nevredni služabnik, ti posebno priporočam čistost svoje duše in svojega telesa. Prosim te po tvoji angeljski čistosti, priporoči me brez¬ madežnemu Jagnjetu Jezusu Kristusu in njegovi presveti Materi, devic Devici ter obvaruj me vsakega velikega greha. Ne dopusti, da bi se kdaj oskrunil z made¬ žem kakoršnekoli nečistosti, marveč ka¬ dar me vidiš v skušnjavi in grešni ne¬ varnosti, odpodi iz mojega srca vse ne¬ čiste misli in želje; vzbudi v meni zopet misel na večnost in na Jezusa križa¬ nega, vtisni globoko v moje srce čut strahu Božjega in vžgi v meni ogenj Božje ljubezni ter izprosi, da tebe posne¬ majoč na zemlji vreden postanem s teboj uživati Boga v nebesih. Amen. Oče naš . . . Ceščena si Marija . . . Čast bodi . . . X, r