spodarske, obrtniške m Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold, pošiljane po pošti pa eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. p Ljubljani v sredo 19. julija 1882. Obseg: Ne pozabimo senožet ! 1881. (Dalje.) O premembi domovinske postave. Obravnave iz deželnih zborov. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta Mnogovrstne novice. pisi Noviear. Aleksandrija v ognji Naši do- Gospodarske stvari Ker so strme solnčne lege s plitvo prstj posebno umni Ne pozabimo senožet! vrh apnenka ali peska za travnik zeló neugodne gospodar ne bo tratil svojih moči, da bi prisilil v takih krajih travnik 9 ki 7T.) meroma največi dohodek morebiti pogojzden prinašal pri To rodovitnosti ploh eljá o takih zaprekah pri vsem tem je pa v posameznih Zapreke rodovitnosti so po naravi in legi senožeti slučajih mogoče in se splača v večih ali manjih mejah različne, mnogo se jih dá odstraniti mnogo celó ne. prekah rodovitnosti, katere celoti ali obstanku se- nožet prêté, kakor : dereče vode, katere odtrgavajo pl ~>---, • ——- - *~ * ^ wm ki posipavajo velike dele senožeti ali treba y » - , ^/UUJ T CA J U T O U Uulv OClJUiiCU ^ 111 n CUCV UVJ UUUÍ O 1 tukaj obširneje govoriti, ker so to nevarnosti, katerim Razkopati grobi j nasproti se tudi sicer manj skrben lastnik gane in bramhe 1 tudi take zapreke odstraniti Da se tedaj povrnemo prekam rodovitnosti, omenjamo tukaj le tistih odstraniti še naši gospodarji dostikrat opuščaje akdanjim, navadnim za y katere Te so y č krt pogosto razgrabi jati m ter stanovitno s korenino vred i z poskuša y Drug ako ne presega njegovih moči pa y ako dereče vode ali pl prêté uničiti cele skupine bodi si senožeti ali druzega poljá včasih tudi celih vasi. V takih prilikah treba je v pravem času misliti na skupno brambo po dobrem pre-vdarku skušenih strokovnjakov; o takih prilikah pa je treba, ako bi stroški in delo presegalo moči prizadetih okrajnih, deželnih ali kopavati grmovje. Grjega ni in nič bolj ne izdaj za časa obrniti se do občinskih celó državnih oblastnij za pomoč ; tako pot nastopilo y darj polno spoda kedaj i z kakor to y ako ikrnega gospo dimo sicer lepo ravno senožet obkošenih mravljišč in leta starih krtin. Ako go take male snažnosti ne privošči svoji senožeti, o z gnojem se pride do misli, z bolj šat pel javan i em vode? uže mnogo posestnikov različnih kraj rekoma posestniki vipavske dolin adnj 1z- Enake splo z dobrim vspehom virja, na pr. ljubljansko močvirj Pri takih razmerah sicer ni izklj preke rodovitnosti so veča moč premembi domovinske postave. Gospod Friderik grof Marenzi v Trstu izdal je ravnokar brošurico, v kateri na kratko, pa dobro premišljeno nasvetuje nekatere prav temeljite premembe da si de- naše domovinske postave z narodno konservativnimi na- —-----» Mila U4VVI U JL J Z.JÍX II UUUUtf y VAC* Ol UU" loma pomaga tudi posamezni gospodar, toda tako rav- čeli. — Dosedanji razgovori o teh premembah sukali so nanje bilo bi prepočasno, predrago in v velikem oziru se večidel okrog prašanja, kako varovati kmetijske ob- za vso skupino deležnikov sploh nedosegljivo. Pritakih čine previsokih bremen, katera jim nastajajo vsled do- prilikah je tedaj združenih moči in enotnega delovanja movinske postave treba Le tako mogoče, preobilno mokroto popolnem Gospod pisatelj sega dalje, ter hoče sploh občine odpraviti s stroški, kateri se povračajo v stalnem večem varovati potujčenja in neopravičenega vpliva tujcev na občinsko upravo , posebno sprejem tujcev za občane in boljšem pridelku J - £-------— - V W UJ/I.MI I I ^ VUV W/ULV/ U^/i V-» JJU UUj » AÁ%AI V K/ W W M VJ Da uže pri splošnih zaprekah rodovitnosti ostanemo, hoče pisatelj dopuščati redno le tedaj, kedar bi po dol- omen iti je še prevelike suše, premalo mokrote. Kakor gem bivanji v občini dali zanesljive dokaze, da so po v nižinah nahaja, tako je prepičla jeziku in vsem mišljenji uže sprejeli naravo občanov mocvirj redno oziroma ob- mokrota sploh značaj gorskih senožeti. Veča ali manja domačinov. Loči pa strogo domovinstvo, vlažnost ravna se po različnosti lege (solnčne ali sen- čanstvo, od pridobitve pravice preskrbljenja za slučaj čne) po različnosti tal: globoke ali plitve prsti prhlice ali močne ilovice in po različnosti podlage rodovitno prstjo: bodi si pesek, trda skala, apnenik^ali razmere od rahle pod uboštva. Pisatelj sicer sam in po pravici trdi njegovi nasveti vsi ne morejo sprejeti, y da se ker so se nase škrljavka z ilovico itd To y SO 1848. ploh naravne podlage čile, toda skrb Slovencev v tem oziru uže preveč predruga- , svojo narodnost povsod bra- veće ali manje rodovitnosti, katerih preminjati ni v člo- niti ter izrečen namen pisateljev, občanom varovati nji-veški moči, katerim se sploh mora človek podvreči, na hovo narodnost, nam je dosti vzroka, rojakom in po-katere se pa moder gospodar zmiraj ozira, tako, da po- sebno merodajnim krogom podati nasvete pisateljeve v dotično prevdarek z željo, da nam tudi pomagajo najti pravo pot pri sila potrebnih premembah domovinske postave. za kar v8od skuša samo ono pridelovat zemljišče po svoji legi in tleh najbolj pripravno Pisatelj nasvetuj i se po domovinske postave dodala jeno loči naj naredba, da obstaja razun avstrijskega državijanst pooblaščenca. Pri enakih dokazilih za različne kraje od- žrebanje brezdomovinca ali njegovega } katero bi se delilo v tudi še posebno deželanst avstrijsko-nemško, poljsko, česko tem, se ve da, bilo bi treba, da bi vsaka dežela obse slovensko itd Po ima Ako bi bilo državljanstvo osebe dvomljivo, se z dotično drugo državo po di- po dogovoru gala samo eno narodnost naj bi pridobiti deželanstv se in Samo državljani morej bčanatvo. Vsak državlj mora biti pristojen v deželi (narodu) in ud ene občine one dežele itd ime bi se glasiti: Domovinstvo se pridob 13. > plomatični poti, in ako bi bila mnenja različna, po nepristranskem zaupniku določiti, katerega volite obe stranki; ako pa bi bilo državljanstvo gotovo, ne pa de£eian3tvo, tedaj odloči, ako bi se dotični dežehki oblastniji ne mogli zediniti nisterstvo za notranje zadeve." Izostati bi moral §. 21., toda bi se moralo 7 mi- in to, domovinstvo v m pomenu ali deželanstvo po rojstv od četa deželan (ki je padal na- rodu deželnemu) razširiti za vse dežele določilo, da mora imeti vsaka občina imenik občinski (matriko) z dvema oddelkoma domačini" in . pri ženah ? sled možitve z deželanom, in 77 fi tujci" zadnji z dvema pododdelkoma pri tujcih vsled ponarodjenj 7 katero pa v se astopi v tretjem rodu, tistega, ki je za to prosil led ojstva in vkup » ako prosilec s tujci oglašeni za domovinstvo" in „tujci brez stalnega bivališča". 14. „domačini" uvrstile besede: „in tisti državlj 22. naj bi se v drugem stavku po besedi ki so » mi otroci vred neprenehoma in neoporečeno v deželi bival, ako so njegovi potomci rojeni od mater deželjank, ako je družina opustila vse zveze s prejšnjo domovinsko občino in deželo in se je v občini neprenehoma in neoporečeno bivali vsaj deset let. u 15. 25. drugemu stavku naj bi se dodalo: 7) Vendar pa je politična oblastuija vezana 7 a ko ob- ploh tako poprij postav navad in šeg dežele 7 čina v skrbi da med njo in domačini ni več posebneg ločka. prvem stavku §. 6. ostala naj bi beseda raz- za uboge po svoji dolžnosti ne zadostovala, dotične uboge na stroške njihove občine najbližjemu zavodu za uboge odp slati, da se tam za nje skrbi". » za- 16. konski", namesto ostalih stavkov pa naj bi se določilo, pa naj ui oc gladil • ,, W U 011J a, JLLL Ulíi«» UIU tJOtlK da se ima z nezakonskimi otroci neznanega očeta rav- povračilo stroškov za oskrbovanje ubogih najdencev". Stavek prvi §. 27. naj bi izostal, drugi stavek se glasil : Občinam gre iz državnih zalog nati tako, kakor z najd 8., 9. in 10. naj po vsem ostali. 17. . 28. naj bi se namesto besedi „domovinska občina" reklo: „občina, v kateri gre ubogemu pod- . 11. naj bi se glasil: Vdove obdržé domovinstvo one občine, v kateri je domovinstvo imel njen soprog porno bivališče". Enako bi se moral spremeniti 30. Ako se zakonski vsled krivde žil o, ako se zakon izreče u loči j ) razdru 18 35. naj se namesto besedi : „Ob času itd stavi: „Domovinstvo v občini ima << v one domovinske razmere itd povrne se zena 40. naj bi izostal V v - Z1JO 7 Ako se ločeni ali razdruženi zakonski zopet zdru zopet dobi domovinstvo moževo. 19 41 bi bilo opomniti, da naj bi bilo vsa- Izostal naj bi tudi 12 8. V §. 13. naj bi se besede ..zakonsk 7) kemu občanu prosto, pritožiti se zoper vpis v občinski imenik (matriko) v 8 dneh pri okrajni politični gosposki. 20. sliti bi Drugi stavek §. 49. naj bi odpadel, in pomi 77 koňské matere" izpustile. Določila §. 14. naj bi se razširila na državne pridobljene pravice bilo, ali in kako naj bi se ponarodenim osobám in njihovim naslednikom zavoljo nevrednosti odvzele služabnike plob 21 Konečno je opomniti 9 10 11 Naj bi § 16 in 17. tudi izostala rali spremeniti občinski redi, državna temelj da bi se dosledno mo- na postava 18. naj bi se izpustile konečne besede od 21. decembra 1. 1867. in druge dotične postave 7) ali dokler si drugod domovinstva ne pridobijo 12 Ker ima 19 malo in slabih dokazil za odločitev narodnosti, oziroma domovinstva osebe, naj bi se namesto onega sprejelo to-le 19 Ako politična gosposka prve instance po -L ts i ^Vl.U^U« ^UfS^wu^ . ~ -------- kakoršnikoli poti izvé, da je pri osebi državljanstvo domovinstvo (v širjem in ožjem pomenu) neznano , ima zaslišati ter v zapisnik še posebej vpisati : Katere vrste (tipus) človeštva je oseba? jo Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levic ni k. (Daije.) in kateri njen materni katere jezike govori jezik ? ali se zaveda narodnosti in katere ? katere vere je? Temu bi bil dodati kratek popis življenja dotične manj Ladije ima Št. Peterska bazilika tri. Obok gl srednje, 44% metrov visoke in 26 metrov široke, t pira na vsaki strani po pet velikanskih podslomb pod 7 stranski dve ladij pada tloba od zgoraj s osebe, ter naj bi se po mogočosti dog ime V ♦ • štiri kuplie na vsaki strani; stranskim dvem ladijam ^ 1 e prizidane so po obeh straoéh še po štiri kapele Osredj njeno, njeni stariši in dedi so bili rojeni » cerkve, odkj se prostíráte na stran velikanski dve so vojaštvu potrj bili Ako vse te poizvedbe ka so bivali, za katere občine številjenj gl ki kapeli, kr tako visoka, da bi zej eno narodnost in eni domovinski kraj j tedaj dunajski Št. Štefanski zvonik onemu kraju oddá, za ravno tako naj se oseba oni deželi, katero je domovinstvo po izvedbah najbolj vtr- zidani paganski te Velik kakor nekdanji, vsem z ogromno velikansko kuplj pod njo lahko postavil sloveči a ta kuplj neki malikam v čast po pe'j 77 Pantheon", in s tem slavci - 221 - arhitekt Mihelangelo, ki je zidal Št. Petersko baziliko, v cerkvi sv. Martina poleg stare rešil zadano besedo )) da bo postavil „Pantheon na Peterske bazilike dal postaviti papež Pavel na sedanje mesto Po } vrh Št Peterske bazilike." Od glavnih dveh stranskih kapel naprej gor vestnica pripoveduje, da je bil na ukaz sv. Leona Vé raz- likeg (440 prostíráte se še dve nekoliko manj in kraj vendar stari Rimlj 461) prelit iz brona Jupiterja, ki so ga častili na kapitolu kot najvišjega izmed med je pa vsaka v se vedno tako velika, kakor marsikaka iz- li h cerkvá d nj cerk zbor svoj Naprej gori razteza *edji pod kupijo jt desni teh dveh kapel vršil noma začrnel. Pred njim ki mu poljubujejo okrog. jih malikov. Od starosti je ta kip uže skoro popol dno pobožnih ro- obravnave maršev velikansko presvetisče tako Konfession", to Je> v o ^ , oltar, na katerem so nekdaj maševali, ako prav vem, edino da nogi, in zatopljeni v pobožno sv. Petra praznik je bil kip ogrnjen z dragocenim pluvijalom, in imel prelepo Ravno molitev klečé na sv. Oče papež sami. Vravnan je ta oltar tako 9 mašnik , sv. mašo opravlj njen 9 tO 9 dajajo štirj y 1 • jaški 9 obr ob polžasto-zaviti, bronasti in bogato da po cerkvi doli gleda proti ljudst onfesij tiaro (papeževo trivrstno krono) na Kakor skoraj sploh vse rimske cerkve, tudi St. Pe-terska bazilika muzičnega kora nima. Namestu njega je pozlačeni stebri, ki so* podslomba prekrasnemu, iz enake narej molje tod v dnj strani srednj ladij ravno tako po Od iz tega balkona so svoje dni delili papeži (balkon), kakor zunaj nad glavnim portalom to je tvanne gotovljenemu baldahinu. Za vlivanj vsega blago tega porabil se je bron iz lope paganskeg* . Ako še povem, da se je 186.000 rimskih funtov (liber) te kovine vporabilo za vlivanj Pantheona stebrov baldahina vse oko nad 28 metrov, lahko se vsaj nekoliko da „ presodi velikost vsega tega tUU.J tU J^ y ACJ IV/gc« MUiavu« OKJ ou/jv; uni uuni v znotranji cerkvi zbranim množicam apostoljsk slov. Sedanji sv. Oče blagoslovili so v dan svoje izvolitve tudi le na tem mestu one pobožne trume , ki so želele njihovega blagoslova. Orgelj sem videl v cerkvi dvoje. Postavlj so In ravno temu ob sredi na okoli 1 lL sežnja visokem štirioglatem lesenem odru 9 cerkve stoječemu baldahinu pripisuj izvedenci vzrok, ki je opét na vse štiri strani z rudečim suknom da se bazilik obenemu ne vidi tako velika, kakor v resnici Povedano naj bo tu še tudi, da kot bližnj dji tega odra je mehanična naprava morejo voziti po velikanski baziliki na o 9 da se orgije kraj in pred kinč „konfesiona" so ob podnožji velikanske kuplje, to oni oltar, kj se ravno rabi j dnu (Nischen), v je, pri vdolblj marmeljnasti kipi in sv. Andreja. Spredaj pred jenih čveterih orjaških podslomb vravnane Omenim naj tudi še kapele (menda tretje) na desni katerih stojé po 5 metrov visoki (episteljski) strani cerkvene ladij Tu&aj se shranj sv. Veronike, sv. Helene, sv. Long 9) podolgasto-okrogl pres v. Rešnje Telo. Kapela ima spredaj železno ograj Tu ležijo navadno umrli papeži na mrtvaškem odru, in so v kamnita ograja , metre znižana , in stopnicah doli ravno konfesionom" katere osredku so tla za kake tri ljudstvo more poljubovati jihove noge tako primaknj železn ograj 9 da jih kamor se dospeti more po dvojnih Petra, ki poč nad grob kneza apostelj pod v podzemeljski nizki cerk 9 sv. Nad Kakor se je pri vstopu v to svetišče godilo nam, prišed-i za- tako se godi menda marsikomu druzemu Strmenja, občudovanja, gledanja in dušneg grobom visi vštric po vrsti sedem zlatih svetilnic (lamp) tla in stene oblečene so z najdragocenejšim raznobarv šemu vzetji na to, česar naj človek ves sam iz sebe in prerad pozabi bi ne opustil noben romar, da bi nam mm marmehem kar vae tako prelepo, da si človek reč pri vstopu šinil na kolena, in na svojem obrazu komaj na tla stopiti upa. krasnega prostorčka nahaj Na se iz dnj strani tega pre- ležeč zahvalil Bog za 9 veliko srečo, ker mu dal do beleg marmelj peti na ta preblaženi kraj, na to tak zelo posvečeno mesto, na osredje katoliškega sveta. Se zdaj, ko čez gotovljeni kip papeža Pija VI. v klečečem položaji. Tudi o njegovem času je trpela Cerkev hude stiske; ponoči leto in dan po svoji vrnitvi iz Rima pisem te vrstice ? molit na grob sv. Petra; v ta 9 je neki on hodil pogosto spomin postavljen je toraj kip njegov na isto mesto Na notranji strani ograje, ki omejuje prostor vse gomazi v mojem notranjem nepopisljivih čutil, in ka-okrog tik eden poleg druzega dragoceni triramni svečniki, na terega ravno popisujem 9 napravljeni so okrog samega sebe kregam, da sem bil vse premalo ginjen ko sem se nahajal na onem svetem kraj* veka tudi ne bi gnala srčna čutj j > katerih vravnano 89 lampic, ki noč in dan gonj nosti umetna in dragocen člo pobožni navduše , pre da menim, če bi bila odvzeta ne saj je bazilika tako velikanska, prelep Vse glavne stene srednje cerkvene ladije s presvetiščem U LU C l LIO. Ili Uia^UV/Cua, v*« m^LiiLu, vv/ u t hvaležnemu Rimu in nehvaležnemu talijanskemu narodu vred bile so o času gor z rudečim damaskom nazočnosti pospete do kapitelov za vse premoženje in denar, ki ga premorejo 9 Lahi, ne kar je dalo sicer baziliki po eni strani jako svečani obraz; vendar pa nam je bilo s tem prikritih mnogo umetnih kipov in druzih dragocenih stenskih olepšav. One (stene) so namreč oblečene v najžlahtnej*" našitim z zlatimi portami, bi postavili druzega enacega svetišča več (Dalj prihodnjič.) naj Kar lepši marmelj ; iz enake robe napravljeni so tudi altarj stebri, mnogi grobni spominki umrlih papežev itd je oltarnih slik, olepšav po kupljah in obokih vse cerkve pa tudi po tleh, je sam mozaik Obravnave deželnih zborov. 9 Deželni zbor štajarski , to je Dobarvnih malih kamničkov sostavlj * trdij in mail il Kauiuiui^uv Duoiavijcuv, i« da v vsej velikansko ogromni St. Peterski ba I ij^ j ^^ Y ^ ^^ ^ y ^ iz milijard raz- imel je zeló viharne seje, ko so se obravnavale stvari in izvedenci ki imajo zvezo z narodnimi pravicami štajarskih Slo 9 UUljU , U» v » OV^J ' J. ! »» v- ------------ ziliki slikarji tudi ene same poteze niso naredili s čo pičem Neke znamenitosti naj se omenim Konec glavne srednj cerk ladij ob vencev. Slovenski poslanci zahtevali so pri obravnavi o popotnem učitelji za poljedelstvo, naj bode zmožen tudi slovenščine, da se vsaj more razgovarjati s slovenskim kmetom , kar je zeló pomenljivo zdaj ob preteči gradih ; enako so prednji desni podslombi veliki nevarnosti po trtni usi pri ogromne kuplje je postavlj na sokem kamnitnem po stamentu bronasti kip sv. Petra, sedečega na prestolu z desnico blagoslovijočega. Nad njim napravljen je f lep baldahin kakem oziru najlepši kip vse b pre- V marsi- bazilike, ki je stal nekdaj jčastitlejši, najstarej zahtevali, naj bo zdravnik v Slatini zmožen tudi slovenščine , ker ima občiti s Slovenci, Hrvati itd., — pa ob steno, samo konservativni Slo vse te zahteve bile so bob Nemci so priznali, da je pravično, kar zahtevaj venci, vsi Ji l&Liail , M a, J M » , J --- drugi nemški kričači in liberalci, da se Bog usmili! — kakor „veliki politik" Rechbauer in drugi zasmehovali so zmerne male zahteve Slovencev in odbili vse, da bi se vsaj reči ne moglo, da pod vlado Taaffe-jevo le en deželni zbor , v katerem je kaj starih levičarskih elementov, mine brez skandala zoper narodno eoakopravnost. Najbolj viharno je pa bilo pri obravnavi o prošnji „nemškega Schulvereina" za podporo iz deželne^blagajnice ; to je bilo, drugače rečeno, naj slovenski Štajarec še z lastnim davkom pomaga ponemčevati samega sebe. To je bilo pa tudi pravičnim Nemcem preveč in kanonik Karlon izrekel je v imenu konservativnih Nemcev , da oni ne odobravajo delovanja nemškega ,,Schulvereina" ; slovenski poslanci dr. D o min kuš, dr. Šuc in prof. Žoigar ugovarjali so rečno in mirno, najgor-keje pa je pangrmanom zakuril poslanec M. Herman rekši : ,p o razumije nje o narodnih vprašanjih je tukaj nemogoče, pravica za Slovence je le tedaj mogoče, ako o narodnih rečeh ne glasujejo Nemci o Slovencih, Slovenci ne o Nemcih, ampak vsak narod za-se, in ako se za spodnje Stajarsko dovoli oddelek c. k. names tnij e". Deželni zbor tirolski je imel tudi zanimive obravnave, ker tudi tam so „liberalni" levičarji zavrgli razširjenje volilne pravice tudi na davkoplačevalce „petakarje". Tudi predlog zborove konservativne večine gíedé postavnega vredjenja ljudske šole je jako zanimiv, akoravno le vse to potrjuje, kar katoliški Tirolci gledé ljudske šole vedno zahtevajo. Zahteve zborove večine obsegajo sledeče: Deželni zbor naj na podlagi §. 19. tirolskega deželnega reda sklene: I. Vlada se poživlja, po ustavni poti na to delati : 1) da se prenaredi državna postava o ljudskih šolah ter vpeljejo verske šole ter se pripozná verska iz-reja za podlago postavodajstva o ljudski šoli; 2) po-stavodajstvo države o ljudski šoli naj se omeji na splošna načela, cerkvi, deželam in starišem prist oječa pravica pri izreji in poduku otrok pa naj se varuje; tedaj še le bode Tirolski mogoče ljudsko šolstvo postavno urediti. II. Dokler tega ne bo, naj vlada po upravni poti vredi: 1) da se v učiteljskih pripravnicah verski duh goji; 2) da se pri nameščenji učiteljev primerno ozira na želje občin; 3) da se pri oddaji učiteljskih služeb ozira na verske zadruge v deželi ; 4) da se ustavi plačevanje, katero se v nasprotji z občinskim redom občinam nalaga za šolske namene, ter da se otroci, ki ska-žejo zadostne vednosti, oprosté brez težav osemletne šolske dolžnosti; 5) da se šolski nadzorniki pri pregledovanji šol pred vsem ozirajo na glavne predmete ter tako imenovane rečne predmete (realije) skrčijo na naj-manjo mero; 6) da se učiteljem zaukaže, poleg druzih beril rabiti tudi biblično zgodovino, ter veronauk po željah in nakazih katehetov z otroci ponavljati; 7) da se katoliške šolske knjige, katere so bile še do zadnjih let v imeniku šolskih knjig zaznamovane „po vladi odobrene", zopet natisnejo, nove pripravne, v katoliškem duhu spisane šolske knjige preskrbé ter vpeljejo na mesto brezverskih knjig; 8) da se šolske knjižnice v porazumljenji s krajnim duhovnikom vodijo in rabijo; 9) da se verske vaje in veronauk ne omeji na najmanjo mero, temveč pri njegovem vredjenji škofu dá odločilna beseda; 10) da se izrekoma v viših razredih in v nedeljski šoli prizadeva spole ločiti. III. Določuje pomnoženje podpornega zaklada za deželne učitelje. Liberalna manjšina tirolskega deželnega zbora hoče samo, da vlada predlaga zboru načrte postav za vredbo ljudskega šolstva. Mnogovrstne novice. * Grozovita nesreča na ruski zeleznici pripetila se je dne 12.v julija na moskovsko-kurski železnici med postajama Cerni in Podijevo. Strašanska nevihta razsajala je ves dan in na večer začelo je liti, kakor bi se bil oblak vtrgal, in zraven je tulil hud piš, ki je naj-moČneja drevesa izruval. Eno uro potem, ko se je vlak odpeljal iz Cerniške postaje , okoli ure hoda pred Podijevo , prekucnilo se je devet vagonov čez razmočen, 14 sežnjev visok železnični nasip. Tla bila so mehka kot mocvir, tako, da so se vagoni v njih pogreznili ter se prst čez nje zagrnila. — Popotniki, katerih je bilo 239, bili so živi pokopani. Grozovito je misliti na to, kaj se je tam v temni noči godilo. Malo število ljudi od vlakovega spremstva in nekatere osebe , katerim se je posrečilo skoz okna izlesti in se izkopati iz blata in močvirja, skušali so z rokami do oken vagonov prikopati in rešiti se. Izmed vseh je samo 58 oseb nepoškodovanih. Rešenih je bilo samo 38, in večidel so težko ranjeni, tako da jih je več koj tam umrlo. Število mrtvih cenijo na 180 oseb. Med temi — pravijo — je tudi general Dren-telen s sinom stotnikom, in adjutantom; tudi deputacija častnikov, ki je popotovala od Skobeljevega pogreba nazaj v Kursk, je bila v vagonu prvega razreda, katerega ni bilo moč rešiti. Cez 1 in pol ure prišel je vlak na pomoč in pomagat so prišli tudi vsi prebivalci iz sosednjih vasi z bakljami. Toda prav malo je upanja, tudi le eno samo življenje rešiti; ne gîasu ni čuti, sila padca bila je neizmerna, zato so bili večidel vsi uže vsled padca usmr-teni, kar se vidi na izkopanih mrličih; vsi drugi pa so se morali zadušiti. Podsutih je bilo pet vagonov druzega, dva pa prvega razreda. Véliki knez Nikolajevič stařeji, ki biva v Moskvi, hotel se je peljati s tem vlakom , toda eno uro pred odhodom vlaka izvedel je, da meščani njemu na čast v dvorani trgovcev napravijo svečanost in tako je ostal. Zadruga trgovcev hotela je vélikega kneza iznenaditi in zato mu je grof Adlerberg še le eno uro pred odhodom vlaka izročil vabilo, katero ga je rešilo gotove smrti. * Barke, topovi in streljivo Angležev zdaj pred Aleksandri] o. Najmočneja angleška vojna barka po imenu „Inflexible" obita je z železnimi ploščami debelosti 40l/2 centimetrov, nosi 4 velikanske topove, notranje svitlobe po 16", 6 mitrajlez in 6 lahkih topov. Razun te imajo Angleži zdaj še 7 večih in več manjših vojnih bark pred Aleksandrijo in zanimivo je, po koliko težko streljivo in po koliko smodnika potrebuje vsak top za vsak strel. Vse omenjene barke imajo 123 topov in 34 mitrajlez sledečih vrst in sledečega streliva: 4 topove svitlobe 16", streljivo tehta 771 kil, smodnika treba za 1 strel 149 kil; 4 topove svitlobe 12", streljivo tehta 317 kil, smodnika treba za 1 strel 59 kil ; 5 topov svitlobe 11", streljivo tehta241 kil, smodnika treba za 1 strel 39 kil; 35 topov svitlobe 10", streljivo tehta 180 y2 kil, smodnika treba za 1 strel 32 kil; 16 topov svitlobe 9", streljivo tehta 119 kil, smodnika treba za 1 strel 23 kil; 8 topov svitlobe 8", streljivo tehta 81 kil, smodnika treba za 1 strel 16 kil; t HT' I J S '"-1 t- " r1 y f ' I •> 229 topov svitlobe u 9 trelj tehta 52 kil, smod pravil mi je, da je od tod do mesta našel ubitih vec nika treba za 1 strel 13kil, sto ljudi. Eu sam strel usmrtil je vse osebe, ki so bile topov svitlobe 44 9 nika treba za strel kil strelj tehta 29 kil, smod- v trdnj 9) poškodovana, levi Midway". Kedivova palača del do tal prav 39 topov lahkih spod 10 centimetrov zeló goré JO.V/UU v «uaj igvt uvi i oken. uouu uu vujaoUlUC OC gUlC< arabskem delu mesta vlada grozovita zmešnjava in Najtežje streljivo tehta tedaj skoraj 15 centov in razdejanje, pogled na ta kraj je strašen, mnogo prebi-vsak strel treba skoraj 3 cente smodnika. Taka valcev je mrtvih, vojaki ležé krog in krog. Tudi trd- in topovi pokončani; Arabec za igrača je draga za strelce, še dražja za streljane! * Po koliko presicev nasoljajo v združenih ameri kanskih državah ? Uradna poročila združenih amerikan ekih držav kažejo nam sledeče številke. Nasolilo se prešičev: od meseca sušca do meseca sušca njava „Paros" je razdej trdil mi je, da so to noč bežali vsi prebivalci Naj odkar je Arabi z grozovitosti pa so se godile v Aleksandrij t ojsk mesto zapustil in ga z ječ iz- puščenim hudodelnikom in divjim Arabcem v rop pre pustil ; tu se je pričelo ropanje > leta poleti : pozimi : skupaj : 1871— -1872 250 000 4,831.558 5,081.558 1872— -1873 505.500 5,410.314 5,915.814 1873— ■1874 1,082.016 5,466.200 6,529.116 1874— ■1875 1,200.444 5,566.226 6,766.670 1875 — 1876 1,262.343 4,880.135 6,142.478 1876— •1877 2,307.866 5,101.508 7,40^.174 1877 — • 1878 2,543.120 6,505545 9,048.565 1878— -1879 3,378.044 7,480 648 10,858.792 1879— -1880 4,051.248 6,950.451 11,001.699 1880 — 1881 5,323898 6,919.456 12,243.354 1881— -1882 4,803.689 5,747.760 10,551.449 * Kako se narašča v združenih amerikanskih drža- da človeka, ki vse to čuje, groza obhaja. JSovej ročila o tem to le naznanjajo morjenje m požiganje a po 9 99 Del. Tel." dopisnik piše dne 13. zvečer 99 Našel sem konzulatski trg ves v ognji, gostilna na vogalu tega trga pogorela je do tal. Francoski konzulat bil ves v ognji, ni bila čisto nič poškod cesta zad „Rue del Eglise Anglaise" pa Potem sem videl, ko je velika množica angleških morskih vojakov prišla na suho e to v mestu čulo, pribežalo je še mnogo po se Ko skritih Evropejcev, da prikaže tudi truma, ki vojakom PelJ gor j? Kedive ki so jih rešili na barke, kmalu se naznanja, da se ravno ga rešili na angleško barko res kmalu se pripeljal ter Rešeni Evropejci so pripovedovali, da je bilo streljanje topov strašno v se vah obdelo VUli UUU.C1U vauu Ziomij lOUO , uaLu oioTuao uaov^ Ijencem oddanih kmetij (farm). Obdelovalo se je kmetij kaže j nam številke nase- bolj strašno pa upitj in jok jenih arabskih vojako ki so krvaveči bežali po cestah ter maščevanja klicali 9 leta 1850 1,177.889 1860 1,679.636 1870 2,193.117 1880 3,142.720 drij Telegrami od dne 14. t. m popolnem pokon naznanjajo Aleksan 9 ceste so pogled nepopis ljivega razdejanja, francoski konzulat je vpepeljen, vse velike ceste so oropane in v ognji. Kedive je 500 vo- Ozir svetu. jakov, ki so dobili nalog umoriti ga, pridobil, da rešili so ga ga Aleksandrij a v ognji Aleksandrij jaštvu izročili, ministri poklonili premili v Nas-el-Tin in tam angleškemu vo- so se mu uže admiral Seymur ia Angleški vojaki preiskavajo ceste jbolj važno mesto medzemeljskega in so nekaj zasačenih hudodeinikov postřelili morj deželami polnem za pomorsko trgovino vse Evrope z izhodnimi 9 je, zdej kakor naznanjajo naj no veja poročila hiše in druga imovina sežgana Dalj poročila naznanjajo : 2500 mrličev, večidel , po pre jakov, leži po ulicah, požar se širi. Drugi poroče ^UlUULU L C* LÀ CA J C* L1 C* * iilOU AU U1 Ug» 1LU V f XUM O ^ ^ ) f* v bivalci, posebno Evropejci, kolikor jih ni ob pravem času zbežalo, so pomorjeni. Uže pred tednom dni so naznanile „Novice" bom- valci pripovedujejo o nadrobnostih, ki so manj zani- mive Se potem » ko bardiranje, katero so 11 t. m pričeli mesto v oblast vzela čati, prebivalci jeli 5 začel pomorska gleška ojska se polagoma povra so se vračati, poskriti pa zapuščati brodovi. Prvi dan trajalo je streljanje topov od gleški vojni svoja zatišja, zaceli so misliti na omejenje požarov in ure zjutraj do ure zvečer in razdej spravljanje mrličev. Telegram od dne 16. t. m. se glas bile so tudi vse Včeraj bili so vsi angleški pomorski aleksandrijske pomorske trdnj sklicani 9 ker se pričakovalo , da bo ojaki in mornarji Arabi paša po Drugi dan, 12. t. m., se moglo koj zjutraj pri- skusil se v mesto vrniti. Danes zjutraj bil je boj zunaj četi bombardiranje deloma zarad dima > ki zakrival vrat Moharem Bey. Nadrobnosti še niso znane 9 moc ve3 gled, deloma zarad nemirnega morja. Začelo se nega streljanja pušk se ni slišalo. Okoli 80 nemških streljati še le ob pol 10. uri zjutraj > ob uri po- ubežnikov, med njimi usmilj sestre in sobj nem polud pa so barke dobile povelje, ogenj ustaviti 9 ker ške bolnišnice, morali so z bolniki vred na barko 9 keť miru in Lamoton v mestu vzdignila bela zastava, znamenje prošnje jim je pretil ogenj topov, skoz goreče mesto spremljalo • A__i _ u ■ — ^ i ^ i ; i^Uv,««*« ok u „ u •. L «. < < r^ a ----- milosti. Anglež so < koj poslali lajtnanta na barki „Bitteru" poizvedit jib Je 9 pod katerimi se še prevažanju 25 vojakov barke „Habichť pogoji se uda Aleksandrija. Ob treh se vrne parlamen- koršnih zaprek. Požar v mestu se ni pogašen Do d a ne s zjutraj sueškem kanalu ni stavilo nika- Dne ter ter naznani ker ie da vse razgovarjanj HCkCJLiCkLl 1, U(* i Du » M vse ravnanje Aleksandrij ni imelo peha kazalo, da nečejo mož izredne 17. se telegrafira: Arabi paša je s 4 polki pešcev, 1500 >jske 9 1 polkom konjikov 800 konji, 36 dati mesta, temveč samo zavleči bombardiranje, in ko Krupovimi Jtopovi in 12 mitrajlezami šel v Kafer previdel, naznanil jim je, da se čez pol ure Devar u. Častnika Arabi pašinega, v Aleksandrij to ogenj zopet prične. Pokazalo se je tudi kmalu Arabi paša belo zastavo samo v ta namen zlorabil med tem, ko je ogenj prenehal da 9 da z vso armado za pustil trdnj Poročevalec časnika „Daily Telegraph", ki se je je neki vse mirno d poslanega, da bi železnično vozovje in 3000 ton premoga prevzel, so Angleži obdržali vjetnika. Kedive je Arabi pašo v Aleksandrijo pozval ter mu zažugal, ako bi pokoren ne bil, žnjim ravnati kot z upornikom. — V Kairi v sredo popoludne z barke peljal na suho k pomorskim trdnjavam, popisuje nasledke angleškega ognja tako le: bre- Nek Arabec Od trdnj Adšemi" začenši razdej so na govih vse baterije in končani vsi topovi » Nasi dopisi. mirno y vidi se > Idrije. (Vabilo veliki narodni veselici) ki 10 toveje drobi. Le to da 3e nemškutarija počasi, pa tem go- bilo se želeti, da bi se po kras- J priredi tukajšnja čitalnica v nedeljo dne 23. julija na gosp. Leskovicevi pristavi v prid „Narodnemu domu". nih nasadbah „pod Turnom" (Tivoli) napravili na slovensKi, ker se tam največ tujcev sprehaja, é • pisi Program : y> Naprej' < J. Vašak, moški zbor. tura „Cavatina i due foscani" 17 Jenko, godba. 2. „Slovan" Slavnostni govor. 4. Ouver- ) bodo potem videli, kaka rili, da je Ljubljana, in ne več pisa- Verdi Tičica" pesmi — F. Majer, čveterospev. y godba. Venec narodnih - A. Salmič, godba. A. Hajdrih, moški zbor. 8. „Vinska Jadransko morje 18 čividna pomota v številkah ali računenji se dokazala pa jih ima preskušnjo ponavljati jaki vred bivalcev Ljubljane Vse naše šole so končane in z di spi prof, (Let poročilo realke ljubljanske ima na čelu Profta „Bestimmung der Krummungsli ki 80 pustilo naše mesto še veliko drugih pre- einiger Oberflâchen". Učencev je bilo v začetku šol- ^»Oivo», IVI ou on juekaj po toplicah, ucjtvttj pa želo vživat počitnice. Mestu se to precéj pozna nekaj na 7 de ako skega leta 219 (lani 237) 7 na koncu pa 203 221) Število učencev se toraj v adnjem šolskem letu ravno smo tudi mi dobili novih gostov iz južnejših kra- zmanjšalo za 18. Iz Kranjskega jih je bilo vseh 129 7 jev > posebno iz Trsta Vreme je zdaj postalo ven- dar stanovitneje in vroče, da morejo žita zoret enem pa ponehavajo tudi kužne bolezni . Ob Mestno sta- iz CÍ8Íe 56, iz Transie 16, iz Italijanskega 2. Katoli čanov...... jih bil vpi 200, protestanta -, jud X. ^— za Slovence 85 (lani 91) Za Nemce se 93 nstvo se kaj živahno giblje, kar je večina narodna; Hrvata sta bila 101) 7 7 vidi se, da je prišel ves nov duh v ta 7 Ceh 7 Italij 21 7 Francoz zastop Gledé předka jih je z odliko šolo izdelalo Kar se je volilni hrup polegel, je mesto tudi vse bolj prvi red jih je dobilo 147 7 158) 7 dvojko 17 (lani 25), trojko 11 meta ponavljati 20 j skušnjo jih ima iz enega pred 28) (Dežela kranjska) je tožila erar za povrnitev gledé šolnine, katero je moralo letos plačevati 123 Čudno prikazen najdemo stroškov pri kužnih boleznih. Državna sodnij naši cev, lani pa samo 85, da lih Vse šol 134) prošceoih vseh skupaj več deželi prav dala in država ji mora povrniti 93.889 ffld 1 I l__~ „ Ct rt / A ~ "I ________1____ -1 OfH TA ^ , . ® polovice oproščenih pa bilo letos samo 74 ( 2 kr. pa 6°/ i lani V pa Ustanov jih je •jal o do novemb 1881 Deželo nas na Du 1 bivajoč odvetnik dr. Chrobath vživalo 19 (lani 18) ter so letos vsega skup prejeli 1804 gold. 86 kr., lani pa 1973 gold skleujei (Domača obrtni j a.) Svečar gospod O. Dol kr realko imel te dni v prodajal obrtn šolo (Let Ie obisko 15 učenčev. spis prof. dr. Nejedl nehmung". Učencev je ;poročilo gimnazije ljubljanske) ima na čelu v gledališčinih ulicah niči na ogled postavlj lane in ozaljšane cerkvene sveče , tri , albume" in dva jako krasno in umetno izde v zur Th der Sinneswahr 628) y na koncu pa 613 v začetku šol. leta 670 (1 keliha, vse čisto iz voska. To blago j tržaško razstavo in bo gotovo našlo zasluženo pripo namenjeno za 595 Število učencev bilo znanj v čast obrtni j toraj koncem šolskega leta toliko veče od lani kor je bilo na realki manjše. Iz Kranjskega jih je 538, iz Cisle 65, iz Transie ka- bilo toliČanov bilo 611 ) iz protestant jud jih dežel sko g tudi cerkve (O cerkvenem vredovanj kofijstvo rešuj daj a- Nemce jih je —v -, bilo vpisanih 146 (lani J.32), za Slovence 457 (1 o. ae račune. Ob vajo tiskani pri g. R Milii ovenskem.) Lj ubij an ske vloge slovenski vsemu temu se dobi y V L j ubij 453). Ital bilo Cehi odliko zde lalo 57 učencev (lani 379) ) dvojk 74) y 60 56) prvi red jih je dobilo 359 y novitev izpraševanja iz enega predmeta trojko 43 (lani 28) Novicar iz domačih in 52) prašanih stalo od lanskeg predek je toraj mnogo slab šolnine najdemo isto prikazen kake namreč plačevalo več učenčev kakor lani , poti dovolilo 84 Sploši leta. tujih dežel. Dunaja. Poleg važnih egiptovskih dogodb bil na na realki, da Glede j° j® je Dunaj zadnje dni poln o shodu volilcev, katerega so sklicali načelniki „nemško ljudske stranke" dr. Fisc h h of, baron Walterskirchen, dr. Newald čevalo 375 učencev 303) na 24 (lani 26), čisto oproščenih 214 pol prosce 266). i hj je pla Kronawetter i. dr. y Sol znašala 8376 gld bilo je preteklo nedeljo zjutraj ob 9. uri. v dvorano glasbenega društva Zbralo se je mnogo prav odličnega občinstva, pa tudi veliko judovsko-dijaške 7167 gld.). Vstanove je imelo 126 druhali, katera je pri vsaki priliki skušala s škandali učencev (lani 121) ter s<» prejeli vsega skupaj 9900 gld 53 kr 9569 gld. 61 kr.) zborovanje nemogoče storiti. Navzoči zbrali so si z Po „SI." ljudske (Letno poročilo II, mestne petero razredne deske paca dr. Newald-a. ogromno večino za predsednika, bivšega dunajskega žu ole) v Ljublj 1882 iz šolske kronike; pregled števila učencev priobčuje nekoliko črtic nik stari dr. Potem oglasi se kot prvi govor Fischhof, z gromovitimi pravo-klici imena uci- tel j ko Pozdravljen rekel je med drugim: „Pred par dnevi prišel po Ravnatelj šoli je nadučitelj Leop. Bel uucu^c v, luicua uor A ua^i j ^ LUUU ugim . „ l I O VA UUOYI pi J predku uvrštena imena učencev, sem iz svoje samote, da na svoje stare dni, kolikor e nauka J Fr. Bahov Fr. Raktel Gr n j e z d a, ^učitelj Andrej Zum pa Fr učitelj vero- mi moč, pripomorem k edinosti in k združenju. (Dolgo Ko kalj, trajajoče odobravanje.) Vstopim se v Vaše vrste kot star > ) i za Fr P Anton Razing y b r t n i j s k y Albina B o h m prost vojak. Tudi jaz hočem k temu pripomoči y a Na na so n a Mah pravljalnic Fr. Kokalj Jan. Kilar, A. Razinger in šolske kronike posnamemo 1 Leop pri n e m c i nastopijo kot boritelji za prostost in pa Marijana F r ó h 1 i c h A r m i c lj veronauka njimi. Izrazil sem svoje mnenje prosto in brez kinča ne v boji zoper Slovane, temveč združeni z v kratkem spisu v nadi, da i i bode mogoče Vam osebno da ljublj an s k leko. Grosp so t a 1 _ Frohlich dbor gospá svoje misli razodet*, toda v resnici prestar in preone- podaril 17 učencem vso ob- mogel sem za to, tedaj prosim dovoliti, da Vam m drug apravile 84 otrokom šole na Mahu obleko. Poseb dobrotnice pa preoere dr. Ed. Singer, naš odličen pravdosrednik. spis Po 17 dobrotnica te šole imenovana je gospá F. Mat tova. Hrano je dobivalo 36 učencev brezpl tem se je prečital obširni dr. Fischhof-ov program. Danes posnamemo iz tega sacno sledeči stavek : „Prostost je in to dra v desk m zavetišči Vincenci j b y un č oo. frančiškanih goceno imetje vsakega ni zgubljena za zmiraj ljudstva, vendar pa zgubljena 7 jezik pa je duh 7 Je ) v d bol 7 pri č. m. Uršulinaricah duša ljudstva, in ako to ž njim enkrat po- ni c i > in v privatnih hišah učenčev. V peterorazredno šolo vpisanih je 17 673 učencev, med letom jih je vstopilo 36, izstopilo 44, ucurli gine, — ne bo se nikdar več vzdignilo iz valov Jeziki so dostikrat narode preživeli, casa. » k leta ostalo: 625 Slovencev, 27 Nemce po )d Laha Je bilo 644 o napredku je spo- veliko pohv nikdar pa narod zadnji glas je njegov zadnji zdihljej. svojega jezika, ker Drugi enako z a njega o o sobnih v bližnji višji razred 414, nesposobnih 201, ne- sprejeti govornik uvrštenih 10 ? bilo je teh pr i d uČe j« Na pripravljaln za brtnijsko šolo šol y in to: 153 Slo bil je baron Walters-tretji govoril je vrednik Herzka uže v veje z razsajanjetn odlikoval kirchen liki nemirnosti, posebno se obiskovalo 7 Nemca; neki Friedjung s svojo gardo nemških buršov, ven- 20°, prav pridno 55 °/0, pa je še izgovoril do konca ko se je pa potem Sola na Mahu imela manj pridno 15%, zanikrno 10°/ nasvetovati konec razgovora, ter se temu nasproti <5 učencev, samih Slo zmed teh je po napredku: sposobnih za bližnj razred 38. nesposobnih 22, neuvrštenih 7 visi der hotel silil z vso nesramnostjo njegovega rodu omenjeni Friedjung, nastal je tak vriš in nered, da je bil predsednik prisiljen zborovanje skleniti. Garda iz Leopoldovega Kanoniku dr. Gogalu) so dijaki za slovo v petek predmestja je vender to dosegla, da se ni moglo gla zvečer zapeli pod oknom, ter so s tem pokazal priljubljen je bil kot ) kako imenu to konferenc profes telj pr po S v ncili V sovati, iu da levičarski časniki smejo trditi: se je pri adnj ski volilci niso izrekli, dunaj d a hočej o v miru živeti s Slo- vani. Dvoje pa je vendar dosegel ta shod, da se bo šolski nadzornik Smolej od njega, in gosp. širila nemška ljudska stranska med zmirnimi deli na kanonik je v svojem odgovoru povdarjal, kako težko se mu je ločiti od šega pravicoljubnega nemštva 7 posebno pa. da se ? bo a kterem je deloval skoz 22 let. na Dunaji med meščani in potem v mestnem in držav nem zastopu zeló množilo število tistih nosti kozmopoliticno trdij )) ki glede narod- sednik društva prebral je adreso, papež odgovoril je crnvnri. kakor tožeč o stanovitnem skrunienii vere po vsi Laški, o naj vsak govori, kakor zna Iz Prage tožeč o stanovitnem skrunjenji vere po vsi Laški odstranjenji krščanskega križa od kapitalskega stolpa Vatikan Razburjenost zavolj naredbe ministra in opominjal Rimljane k zvestobi do cerkve. v se Conrada o nemščini na praškem-českem vseučilišči so se pripravljale za otvor prepovedal je mrtvaške maše za Garibaldija po vseh vedno raste. Slavnosti, ki cerkvah. jenje vseučilišča, se preklicujejo zaporedoma Noben Francoska Vsi gl strinjajo se v tem y da češki časnik ne taji, da sme vlada zahtevati od vsa- 80 postopanju v Egiptu mora pridružiti tudi Francoska keg svojega uradnika tudi popolno znanje nemščine, Promet na sueškem kanalu je važen za j toda to ne spada k vseučilišču, zavodu znanosti, temveč za čas sprejema v državno službo. Vsi pa po pravici vprašanji narode eden ministerski zbor posvetoval se je o egipčanskem glašajo, da naj bo mera enaka za oba jezika na Ce skem, ker gotovo da uradniki Českem in Morav Iz Egijpt Obširneje poročilo o dogodbah zad skem še bolj potrebujejo popolno znanje češkega jezika kot nemškega, naj se tedaj zapové na obeh vseučiliščih j)neJ17 njega časa v Aleksandriji podajamo na drugem mestu, tukaj dodamo samo še najnoveja poročila, ki se glasé: ----j —r--- izpit iz obeh jezikov, ali pa, kar je naravno En del časnikov nagi redba popolno zanikavanj v se posebej a nobeneg ta na Kljub čuvanju patrol nastalo je sinoči več no- vih požarov. Danes zjutraj večj oddelek angleških postav člana XIX. državnih temelj ter zahtevajo , naučnega ministra pred dr Ramleh Šai'd-u je velik strah, da bi ga Beduini ne pomorskih vojakov zasedel trdnj Port padli ? zavno potrebo odnijo tožiti. Mi iz tega zopet razvidimo živo da naučni minister Conrad kar prej gre v proti Damieti zbranih je 1500 egipčanskih vojakov ? se vtrjujejo Admiral Seymur glasil je oklic > v pUUCUU , uai uwwuu» zdavnej zasluženi pokoj Ogerska Preiskava zarad Tisa-Eszlarskeg umora se obširno nadaljuje; gradiva je mnogo abra toda nega, agitacij asprotno ravnanje leg sodnijske preiskave opazuje se živa katerem naznanja, daje s privoljenjem egipčanske vlade prevzel nalog zopet red vpeljati. Požigalci se bodo vstre lili komur dopuščeno, mesto zapustiti drugi hudodelniki prli po solnčnem zahodu zoper jude sploh od ene strani, od drug posebno marljivo skušaj pravdništva udušiti vsako protijudovsko gibanje. .............' povdarjajoč » pa državna Pa da Alison s 4000 pešci, ki imajo trdnj Došel je general Gabari in Ram- leh zasesti. Nemški in grški mornarji vrnili so se zopet barke. Zagotovlj ) j kar so tudi katoliški nadškof dela pomi se ne sme vsemu judovskemu ljudstvu očitati morebiti res posamesni fanatiki zakrivili vsled napač nega tolmačenja svojih rituelnih pravil: nikakor pa se znamenje se, da je egipčanski polkovnik dal Telegram iz Ale- morjenju in požiganju ksandrije od dne 18. se Ubežniki iz Kaire pripo edujejo o umoritvi Evropejcev v krajih Tantah, Masuak ne strinja s krščansko ljubeznij t maščevanj in Zarazig, v jen neki konzul slednj imenovanem kraj bil umor šuntati zoper vse jude brez Bosna in Hercegov prek nadaljuje, v okraj Nabiranje vojakov se Caj bilo je do XI. izkaz doneskov končano dne 13. t. m. Potrj in 10 po vrsti žrebanj Jaj sta bila 2 prostovolj vršilo se je nova za spominek dr. J. Bleiweisa vit. Trsteniškega, čenje enako redno dne 12. in 13., potrjenih ;e bilo 44 Prebivalstvo vedlo se je, po poročilih, ves čas izgledno Ztg Gospod Pribožič Janez, kurat v Ljub- ljani Nemška Glasilo Bismarkovo „Nord. Allg a 77 Oblak Fran, računski satnik 2 gold. kr. • v o politiki Nemčije gledé egipčanskih homatij : ,.Ce pise sarska politika se skrbno ogiba stranki na korist in stan Nemčij varovati posebnih svojih interesov izreči se kateri koli v Sarajevu . Pleteršnik Maks, c. kr. » pro- na izhodu > ni } olaj ša jej to njeno vsemi državami t) nalogo, varovati svoje dobre razmere tudi z onimi, katere doli niso v soglasji. Velika ) met bi bila, ako bi Nemčija, ne da bi nj njena čast to zahtevale, svoje dobre razmere s koli evropejsko državo lahkomišljeno kvarila ška politika se ne sme dati zapeljat nespa-koristi in katero- Nem- 7) 77 fesor v Ljubljani . . Jakopič Franc, trgovec itd. v Ljubljani....... Jakelj Gregor, župnik v Rud- Diku Kovačic Anton, činovnik v Valpo........ 5 )7 )f 10 77 J t 7) 7) 60 )) m nikak tikanju v politiko druzih držav, temveč Skupaj v temu v zadnjem listu izkazanih 21 gold. 60 kr. n 40 „ 1208 svarilo imeti izgled Napoleo Francoske, katere oso depolna napaka je ta bila, da je hotela drugim državam nasproti biti nadzornica in učenica" Angleška nadaljuje priprave, da takoj more Skupaj do zdaj . 1230 gold. kr. Listnica vredništva. Gosp. Fr. O. v Ljubljani : Poro slati 40—50.000 vojakov v Egipt. Častniki one vojske, čilo o zadnji seji knjiž. odseka „Mat. Slov." pride prihodnjič, katero ima indiška vlada v Egipt poslati, dobili so po i vcije, uni nalih in pri brodovj biti pripravljenim za odhod Priprave v arze- se v velikanski meri in hitrosti Žitna cena nadaljujejo, trgovskim mornarjem ponujajo svote, pridobiti jih za vojno pomorsko službo se izdatne Laska. Dne 13 julija Pap sprejel danes v Ljubljani 12. julija 1882. Hektoliter: pšenice domače 9 gold. 10 kr. na dan obletnice pogreba umrlega papeža Pij IX. de- 42 kr. —■ turšice 7 gold. kr. soršice banaške 7 gold. putacijo gospodov in gospá rimskega Pijevega društva kateri so mu izročili album z 80.000 podpisi in s pro 7 10 kr. rži 5 gold. 53 kr. ječmena 4 gold. 71 kr. prosa 4 gold. 23 kr. ajde 6 gold. 1 kr. ovsa 3 gold. testom zoper skrunjenje papeževega trupi Podpred 74 kr. Krompir 3 gold. 3 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik : Alojzij Majer Tisk in založba BlaznikoYi nasledniki v Ljublj