Zvezdni ntrinki. Ker je naš marljivi ;,Tovarš" ravno sedaj nekoliko govoril o zvezdah, misiim, da ne bo od več, če tii povem nekaj čertic o zvezdnih utrinkih, ki so tudi zvezde. Sučejo se okoli solnca po svojem tiru, zato se tudi imenujejo planeti. Teh zvezdic je neizrečeno veliko. Zvezdogledi so jih v Bostonu (mesto v severni Ameriki) v 9 urah našteli čez eno četert milijona. Pa tudi pri nas jih lahko dokaj vidimo mesca avgusta in novembra, pa tudi aprila in decembra. Zvezdoučeni so tudi zapazili in izštevilili, da jih je neizmerno velik kolobar okoli in okoli solnca, ki je podoben vencu, in sicer v tej daljavi, kakor naša zemlja. Opazovati se ne morejo njih pota, kor so preroajhne in se morejo le v primerni daljavi viditi, pa tudi za to ne, ker so planeti, in nimajo svoje svetlobe in se morejo le takrat viditi, kedar dobijo svetlobo od solnca. Ker so pa te zvezde v tej daljavi od solnca kakor naša zemlja, zato se večkrat zgodi, da ktera po svojem tiru pride blizo naše zemlje, in ker je veliko manjša od zemlje, jo ta nekako k sebi vleče, in jo odmakne iz njenega tira. Ce pa zvezdni utrinek pride v ozračje naše zemlje, se ohladi, in naredi se mu okoli skorja. Razvidi se pa lahko, da zvezdni utrinek, kteri je to pot doveršel, mora biti precej manjži in ložji od prej, zakaj, kar se je stopilo, se je bolj skupaj stisnilo, mokrote pa so se v puh spremenile in .se razsle v ozračje; in kedar zopet blizo pride, ga zemlja še bolj na se potegne, ker je ložji in manjši od poprej, se tedaj zopet vname, in raztopi, pa veliko hujše od pervikrat, in ko iz ozračja pride, sc mu zopet naredi skorja. To se ponavlja večkrat, in ker je vedno ložji in nianjši, ga zemlja na zadnje prav blizo k sebi potegne, ker je zrak bolj gostejši; tukaj se tako zeld sogreje , da poči in se razleti, ter na zetnljo pade, in se globoko v vanjo zagrebe! — Tukaj se ima čas hladiti, tako dolgo, da ga kdo izkoplje. In kaj mislite, kaj je to? — železo je, ali z drugim iraenoni meteor. Vidi se, kolikorkrat je bil pri naši zemlji, ker kolikor je skorij, tolikrat je bil v ozračji naše zemlje. K temu dostavljam neko prazno vero, ki je med proslim ljudstvom zeld razširjena. Priprosto ljudstvo niisli, da ima vsaki človek svojo zvezdo na nebu. Kedar ljudje vidijo zvezdni utrinek, mislijo, da sedaj seje zvezda vternila, in človek, kterega je ta zvezda, sedaj umira. Zato matere že majbne otroke učijo, 6e kaj takega vidijo, naj zdihnejo in rečejo: wBog se usmili duše !" ali pa: wBog se usmili duše v vicah!" To je sicer prav, toda napčna je taka misel. Učitelji naj take in enake prazue vere pri mladini zatirajo in naj jo pauielno podučujejo , kaj je to in uno, Fr- />«nrfer.