I Poštnina plačane v rotovln' ifoor, sobofr 17 februerfa 1934 MARIBORSKI Štev. 39 Leto VIII. (XV.) Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo In upravni Mnribor, Oonposka MU It / Talotea Mrodntltv« 3440, Uhaja rasatt nadalje In praznikov voafc dmak«.id / Valja m « upravi a« pa poiti 10 Din, doatavljan na do« 13 Dta / Oglaal po v aprajaa« kril ogUanl eddalak Jutra- v Ljubija« , Paitni iakovai ^.^MWWMSiBBB^MHW»MMMcgaKBawBgnaiypTraip~pBinaBwa 2406 prajomaa M. iijoe 99 JUTRA’ n v Češkoslovaška valutna reforma Ozadje krize prejšnje Malypetrove vlade Naša bratska Češkoslovaška je prežita te dni oralo vladno krizo, ki pa je zaradi vzrokov, ki so jo izzvali, zelo pomembna. Narodni demokrati, ki so tvorili del vladne koalicije, so pozvali svo-le&a zastopnika v Malypetrovem kabinetu, trgovinskega ministra dr. M a-loško, naj odstopi, obenem pa sklenili tudi sami oditi v opozicijo, in sicer zaradi tega, ker se ne strinjajo s politiko devalvacije češkoslovaške krone! Kdor je zasledoval finančno in gospodarsko življenje mlade češkoslovaške republike, ve Prav dobro, da je bilo celo vrsto povojnih let tako trdno, kakor malokatero drugo v Evropi. Med vsemi nasledstvenimi državami je Češkoslovaška prva uredila svojo valuto in finance sploh, za kar se je morala zahvaliti v prvi vrsti dvema svojima odličnima državnikoma, pokojnemu ministru dr. R a š i n u in bivšemu ministru dr. E n g 1 i š u. Tudi še v času, ko je drugod nastajal finančni in gospodarski kaos, se je Češkoslovaška držala razmeroma dobro. Toda pritisk svetovne krize je naposled zlomil tudi njen odpor in narušil njeno gospodarsko stavbo. Češkoslovaška je kot' močno industrijska država življenjsko navezana na izvoz, toda prav ta je postajal zadnja leta, zlasti pa v zadnjih mesecih, vedno manjši. S padanjem izvoza je padala se-Veda tudi zaposlenost in notranja konzumna moč. Narodni gospodarji, ki so študirali ta problem in iskali rešitve, so ze zgodaj spoznali, da je glavna ovira pri izvozu to, da je kurz češkoslovaške krone, ki bazira na okoli 40 odstotnem zlatem kritju, previsok. To pomeni, da češkoslovaško blago ne more konkurirati na zunanjih trgih s tujim, ki je c e n e j š e. Brez izvoza je pa češkoslovaško narodno gospodarstvo nemogoče voditi po zdravih tirih. Že doslej je padec izvoza Povzročil, da je gospodarstvo moralo živeti dalje le od prihrankov izza dni konjunkture; toda tudi prihranki so kopneli in segati se je pričelo nazadnje po glavnici. Kako dolgo bi to šlo? Izčrpanost bi nastopila najbrže že kmalu, ž njo pa nepregledna katastrofa! Tak položaj je nujno silil narodne gospodarje k razmišljevanju, kako najti izhod? In prvo, kar je stopilo v ospredje, je bil klic: »Preč z deflacijo!« kakor da je naenkrat postalo vsem jasno, da rezultati deflacije ne zadovoljujejo nikogar, izven bank. 1 oda na ta klic se je odzvalo takoj tudi vprašanje: »Kako?« Prvi klic je slišala tudi vlada in ga je večinoma razumela, saj je že lani, pri proračunu za potekajoče proračunsko leto, izjavila, da je to zadnji deflacijski proračun. Poslej se je vse prizadevanje osredotočilo okoli priprav novega finančnega in gospodarskega načrta, ki bi spre menil^sedanje temeljne principe. Treba je doseči, da se Narodna banka kljub aktivni trgovinski bilanci države, ne bo neprenehoma borila z enim in istim vprašanjem: kako stalno zadovoljiti deviznim potrebam ob uradnem kurzu krone? To vzdrževanje paritetnega kurza je terjalo nam reč vedno večje žrtve, kredit se je silno dražil in promet je zamiral. Poleg vseh drugih, deloma tu že omenjenih vprašanj, je pa nastajalo še novo: kako dokazati to potrebo prebivalstvu, kateremu je nedotakljivost kurza krone bila petnajst let najvišji zakon? In kako iziti iz deflacije, ne da bi se izgovorila strašna beseda »inflacija«? Prvi konkretni predlog je izdelal bivši finančni minister in odlični finančni strokovnjak dr. Karel Engliš, ki ga poznamo tudi mi Slovenci po prevodu nekega njegovega dela o denairju. Dr. Engliš je ugotovil, da se cene v ČSR niso mogle prilagoditi pravi vrednosti zlata in izhajal pri ustvarjanju predlogov iz te ugotovitve. Treba povečati izvoz, zato je predložil sistem premij v višini 15 do 20 odstotkov vrednosti. To se pravi, da bi izvozniki dobili za izvoženo blago v kronah mnogo več, kakor bi jim pripadalo po devizni relaciji, dočirn bi u-vozniki plačali ta višek. Na ta način se je pričel ustvarjati pojem »zunanje krone« z nižjim pokritjem, kakor ga ima »domača krona« v državi. Praktično bi to pomenilo vreči krono od 40 na 25 ali celo 20 odstotno zlato kritje. Načrt dr. Engliša je izzval ponekod o-stro kritiko in srdite polemike. V finančnih in gospodarskih vrstah so ugovarjali devalvaciji posebno zato, ker so se bali, da bi vodila k inflaciji. Najbolj se je uprla industrija. Dokazovalo se je, da se na Češkoslovaškem ne ve, kje se začenja industrija in kje se nehajo ban ke. Industrijski in finančni kapital je identificiran, ker med tem, ko dela tuja industrija z 20 odstotki bančnega kredita, dela češkoslovaška s 50 odstotki! Vsi veliki industrijski koncerni so v rokah bank, ki se zavedajo tega, da rase v deflaciji vrednost njihovih denarnih pologov. Finančni minister dr. Trapi pa je predelal Englišev načrt na podlagi teh ugovorov in stavil vladi predlog, ki ga je tudi sprejela. Predlog se glasi: 1. organizirati se mora reeskomptni zavod; 2. zlato kritje se mora znižati na 25%; 3. valuta se mora prilagoditi razmeram v tujini. Proti temu so bili pa narodni demokrati, ki so zapustili vlado. Novi Malypetrov kabinet bo torej izvajal ta načrt. S kakšnimi rezultati? To bomo šele videli? Če bo dosegel uspeh, bo postal zgodovinsko pomemben. m Popolno normaliziranje - Ogromne zaloge marksističnega orožla - Zakaj so uporniki propadli - Fašlziranje Avstrre Odpust vseh marksističnih uradnikov in učiteljev - Emi- granti na Češkoslovaškem puščenih v delokrogu avstrijskih zveznih železnic in pri cestni železnici, kj‘er je prišlo ob kruh kar več tisoč DUNAJ, 17. febr. Državljanska vojna, ki se je bila štiri dni s tako srditostjo med marksisti in vlado, je popolnoma končana. Marksisti so premagani. Včeraj so se bili le še neznatni boji med vladnimi četami in manjšimi skupinami bežečih marksistov, pa le na deželi. Na Dunaju je bil že popoln mir in red. Odstranjujejo se barikade, žične ovire jn ruševine. Promet je že normalen. Število mrtvih in ranjenih še doslej ni točno znano, ker uradni podatki nikakor niso točni, postavljeni so iz razumljivih raz logov dosti prenizko. Število ujetih in prijetih marksistov dosega že poltretji tisoč. Med njimi so voditelji kakor dr. Seitz, dr. Renner itd. Okoli 120 je bivših poslancev parlamenta in deželnih zborov. Vladni organi išče jo orožje in so dosegli že nepričakovane uspehe. Največ orožja je bilo najdenega v Floridsdorfu in vladni or gani stoje presenečeni pred ogromnimi množinami strojnic, pušk, bomb in municije, ker ne morejo razumeti, odkod so marksisti vse to dobili. V Floridsdorfu so rekvirirali prav vsa vozila za prevoz zaplenjenih bojnih sredstev. Orožja in streljiva je toliko, da bi se mogel ž njim oborožiti cel armadni zbor. Samo strojnic so našli že preko 1000, pušk pa več desettisoč. Večinoma orožja je še v zabojih in je vse novo, staro komaj leto dni. Mimo tega je tani veliko število zabojev ročnih granat, bajonetov, sabelj in telefonskega materijala. Po vsem tem se zdi, da je bil Floridsdorf glavno skladišče. Krogle so večinoma spremenjene v dum-dum. DUNAJ, 17. febr. Sedaj je že mogoče ugotoviti, da je vlada zmagala prav za prav samo zaradi nediscipliniranosti marksistov. Kakor je dognala preiskava, so marksisti že dolgo skrbno pripravljali revolucijo. V ta namen so | ji v *" m0ra imeli pripravljeno že vce n; n:. ° brez .'zieIPe nos,t' vidnem me Konferenca sedmih velesil ANGLEŠKI NAČRTI ZA RAZOROŽITV ENI SPORAZUM. SPEL V PARIZ. LORD EDEN PRI- LONDON, 17. febr. »United Press« poroča, da bo državni podtajnik lord Eden ob priliki svojega sedanjega potovanja križem Evrope predlagal vladam, naj bi se sestala konferenca sedmih velesil in držav, In sicer Anglije, Francije, Nemčije, Italije, Poljske, male antante in Belgije. Angleška vlada Je lorda Edena Pooblastila, da stavi ta predlog v Rimu. Parizu in Berlinu. Če tudi po tej poti ne bo dosežen med evropskimi državami sporazum, je angleška vlada prepričana, ^ je vse nadaljnje zaman, dočim bi v Pozitivnem primeru prisostvovale zase- danju splošne konierence tudi vse ameriške države. Pariz, 17. februarja. Sinoči je prispel semkaj lord Eden. Njegova pogajanja s predstavniki francoske vlade bodo zelo važna, kar je razvidno predvsem iz dejstva, da bo lord Eden konferirai mimo z Barthoujem tudi z vojnim min. maršalom Petainom, nadaije 7 ministrom mornarice. letalstva in z obema ministroma brez nortfelja Tardieujem in Herrlotom. Nedvomno bodo imela ta pogajanja najod-ločilnejši vpliv na nadaljnje reševanje razorožitvenega problema. imeli pripravljeno že vse in bi se bila morala vstaja pričeti najbrže v ponedeljek, 12. t. m., toda iz neznanih vzrokov je revolucionarno vodstvo odredilo odgoditev. Ta sklep bi se bil gotovo tudi izvedel, če ne bi bili nastali v Linču po nerodnosti tamkajšnjih marksističnih voditeljev predčasni boji. Vendar je osrednje vodstvo upalo, da bo ostal spopad v Linču lokaliziran, kar se pa ni zgodilo. Radikalni elementi, posebno komunisti, so planili neorganizirano v boj. Bitke, ki so nastale, so preprečile izdajo točnih navodil in tako so se bili marksisti v vsakem kraju ločeno, na svojo roko, kar jim je povzročilo neizogiben poraz. DUNAJ, 17. febr. Čeprav o včerajšnji konferenci med zastopniki zvezne vlade in zastopniki heimwehrovcev ni bil Izdan noben uradni komunike, se vendar dozdeva, da je moral zvezni kancelar dr. Dollfuss popustiti in ugoditi vsem heimvrehrovskim zahtevam, Včeraj in deloma tudi danes opoldne je bila odpovedana služba vsem marksistično usmerjenim in organiziranim zveznim, deželnim in občinskim nameščencem ter uradnikom. Največ marksistov je bilo od- uslužbencev. Na Nižjem Avstrijskem je bil vsem marksističnim ljudskošol-skim učiteljem dostavljen odlok o odpustu iz službe in se tako pouk sploh več ne more nadaljevati. Vpliv heim-wehrovcev na vladno politiko se je pokazal in utrdil v vsem razmahu. _ DUNAJ, 17. febr. Ker je bil postavljen bivši zvezni kancelar dr. Schmitz za vladnega komisarja na Dunaju in se je s tem novim imenovanjem izpraznilo njegovo dosedanje mesto v zvezni vladi, je bil imenovan za novega ministra za socialno politiko dosedanji državni podtajnik dr. Otto Neustadter-Stiirmer, ki je znan kot zagrizen, sila odločen heimwehrovec. Na podlagi heimwehrovsldh zahtev se pričakujejo sedaj v najkrajšem času neštete osebne spremembe v avstrijski upravi in javnem življenju. Ministrski svet je spreiel pravkar celo vrsto zelo važnih sklepov, zlasti glede marksistične Delavske banke, ki mora po vladnem odloku likvidirati svoje poslovanje. Isto velja tudi za ceia vrsto drugih marksističnih gospodarskih ustanov in podjetij. Policija je danes dopoldne v vseh dunajskih šolah odstranila slike bivšega dunajskega žunana Seitza ter dala v vseh učilnicah obesiti poleg križa sliki zveznega kancelarja dr. Dollfus-sa in nekdanjega dunajskega župana Luegerja. Socialistično misleči učitelji so bili takoj odpuščeni iz službe. Na vodilna mesta v šolah so bili postavljeni krščansko-socialno prepričani učitelji. Ker pa vsa mesta Ijud-skošolskih učiteljev tako nišo bila izpolnjena, so morali začasno prevzeti pouk na ljudskih šolah patri in šolske sestre iz vseh dunajskih samostanov. Prav vsi učenci in učitelii mora- stu znake Domovinske fronte in se morajo pozdravljati med seboj s pozdravom »Zvesti Avstrijec!« PRAGA, 17. februarja. Češkoslovaški socialni demokratje, ki imajo v novi Malypetrovi vladi tn aktivne ministre, so poslali avstrijskemu zveznemu kan-celarju dr. Dollfussu ogorčeno protestno brzojavko proti postopanju njegove vlade napram marksistom. V brzolavki pravijo češkoslovaški socialisti, da se ves kulturni svet z zgražanjem obrača od nekulturnega nastopanja režima, ki je‘dal justiflcirati celo nevarno ranjene osebe. Na češkoslovaško ozemlje je doslej pribežalo že nad 800 sociafno-demokrafskih beguncev, k! so popolnoma izčrpani, češkoslovaška je dirigirala emigrante v Br no, kjer bodo pa ostali le začasno, ker se baje nameravajo po lastni izjavi izseliti v sovjetsko Rusijo, kjer upajo najti kruh in obstanek. DUNAJ, 17. februarja. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je Izrazil podkancelarju reyu za njegovo vrhovno vodstvo bojev proti upornikom zahvalo celotne zvezne vlade, Podkancelar Fev ie preici iz rok zveznega predsednika Mlklasa v priznanje svojih zaslug za potlačitev upora zlato častno kolajno za zasluge za republiko Avstrijo. Dnevne vesti Večer slovanske pesmi. Kazinska dvorana |e doživela sinoči prvovrsten koncert, kljub temu pa prav škandalozno slab obisk našega glasbenega občinstva Vsa izvedba okusno izbranega programa in pa odlična kakovost ter umetniška višina sodelujočih bi pač zaslužila nekoliko več pozornosti s strani onih, ki tvorijo pri nas takoimenovano »koncertno publiko«. Vsi tisti, ki se niso dali zadržati iz kakršnegakoli vzroka, pa so prišli v polni meri na svoj račun in do res velikega umetniškega užitka. Profesorica gdč. Lida Vedralova je zapela celo vrsto globokih, melodioznih pesmi slavnih slovanskih glasbenikov Čajkovskega, Mu-sorgskega, Chopina, Dvoraka, Novaka, Škerjanca, Gotovca, Lipovška in Lajovca, na klavirju pa jo je spremljal profesor in naš znani, mladi pianist g. Marijan Lipovšek iz Ljubljane. Dragi del koncerta je izpolnil naš priljubljeni koncertni pevec g. Avgust Živko z Ravnikovim kompozicijskim ciklusom Župančičevih pesmi, prav posebno pa so vžigale občinstvo iz njegovega grla srbske, med-murske in zlasti prleške narodne pesmi v Štritofovi glasbeni obdelavi po zapiskih Stanka Vraza. Med pevskimi nasto-i je absolviral krasno Chopinovo klavirsko skladbo prof. g. Lipovšek, spored pa se je zaključil z duetom gdč. Vedralove in g. Živka iz Musorgskega znamenite opere »Boris Godunov«. Glasen aplavz občinstva je ponovno pričal o njegovi veliki zadovoljnosti z večerom izbranih slovanskih pesmi in skladb. Napredovanje v profesorski službi. V višjo položajno skupino Je napredoval Janko Presker, profesor na realni gimnaziji v Mariboru. Iz učiteljske službe. Napredovali so: Amalija Ravterjeva v Šoštanju, Olga Ra-kuševa v Krčevini. Otilija Ravterjeva pri Sv. Marjeti, Helena Finkova na Leh-niku, Franjo Bitenc pri Sv. Vidu, Rudolf Bitenc na Runču in Oton Fettich-Frank-cheim, Ana Guštinova ter Franja Sen-čarjeva vsi. pri Sv. Juriju ob j. žel Poroka, V Beogradu sta se poročila carinik mariborske glavne carinarnice«. Zvonimir Medanič in gdč. Meta Bakar-čideva iz Beograda. Vse najboljše! Smrt odličnega gospodarstvenika. Na Golniku je umrl te dni v starosti 50 let širom naše banovine znani gospodarstvenik. podravnatelj Kmetske posojilnice v Ljubljani g. Josip Malenšek. Truplo pokojnika so prepeljali v Ljubljano in ga bodo položili k večnemu počitku jutri popoldne na pokopališču pri Sv. Križu. — Bodi mu ohranjen časten spomin! Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Savo-stova lekarna »Pri Magdaleni« na Kralja Petra trgu Železniški upokojenci: Člani bolniškega fonda, se vabijo na člansko zborovanje, ki bo v ponedeljek 19. febr. ob 18. uri v dvorani »Delavske zbornice«, Sodna ul. 9. II„ s sledečim dnevnim redom: 1. končnoveljavno povišanje članskih prispevkov na 3%; 2. poslabšanje dajatev bol. fonda (zobozdiravljenje); 3. odstop od bolniškega fonda. Dolžnost vseh čla nov (upokojencev) je, da se zborovanja zanesljivo in točno udeležijo! Staroupokojencl južne železnice pošiljajo, kakor se nam poroča, svojim članom in oelo drugim organizacijam še v 16. letu Jugoslavije nemške dopise in se sploh poslužujejo pretežno nemščine. Sicer smo pa opazili, da ponemčujejo tudi oficielne naslove javnih lokalov, kakor n. pr. do-kaziuje vabilo v gostilno »Zum goldenen Ross«. Zaenkrat to samo ugotavljamo! Dijaški kuhinji v Mariboru je poslal g. dr. Rudolf Prenj, predsednik upravnega sodišča v Celju, 100 Din namesto cvetja na krsto duhovnega svetnika g. Petelinška; prijatelji pokojnega m. ph. Benkoviča pa so zbrali na pobudo odvetniškega koncipienta dr. Milka Daneva 100 Din, za kar bodi vsem izrečena najlepša za hvala. Iz krajevne organizacije JNS za V. me stnl okraj. Propagandni odsek krajevne organizacije JNS za V. mestni okraj bo imel svojo sejo v ponedeljek 19. t. m. ob 20. uri v prostorih gostilne »Pri Vipavci« na Frankopanov! cesti. Za člane je udeležba obvezna. Dobrodošli pa so tudi otl- Naši alpinisti na Durmitorju. Durmitor-jeva skupina v Črni gori je najvišja v Dinarskem gorstvu in tekmujejo njegovi vrhovi po višini z najvišjimi vrhovi Julijskih Alp. Tudi po formah in v geološkem pogledu zelo sliči ta sKupina našim Alpam. Drzne oblike apnenčevega pečevja se dvigajo iznad dolin in krnic. — Znanstveno je bila ta skupina podrobneje raziskana šele tik pred vojno in po vojni, alpinistično pa je še danes neobdelana. šele v zadnjem času so se začeli hr-vatski in srbski planinci zanimati za ta neodkriti gorski predel in ga obiskovati. Tudi tujci so se že začeli zanimati za te gore. Predlanskim jih je obiskala skupina avstrijskih alpinistov. Lansko poletje se je zganila naša mlada alpinistična generacija. Pet podjetnih slovenskih akademikov je obiskalo Durmitor. Tri tedne je trajalo njihovo potovanje, 11 dni so prebili v Dmrmitorjevem kraljestvu. Primitivna, na pol podrta pastirska koliba v dolini Škrke je bila izhodišče za njihove podvige. Elementarna, nekultivirana priroda, kjer ni nikake steze, ne znamenja, kjer si moraš povsod z lastno sposobnostjo in silo utirati pot, jih je očarala. — Oblezli so stene in grebena najvišjih vr-iov, doline in kotline. O teh vzponih v Durmitorju bo predaval v sredo, 21. t. m. v dvorani kina Apolo g. Leo Pipan iz jtibljane v okvira predavanj Smučarske ga odseka Slov. planinskega društva. Prezidava unionske dvorane. Iz poučenega vira smo zvedeli, da se bo unionska dvorana znatno povečala in prezidala v popolnoma novem stilu, da bo mogla bolje ustrezati naraščajočemu društvenemu napredku v Mariboru. Načrti so že gotovi in od oblasti dovoljeni. Z dozidavo novega trakta se bo v krat-cem pričelo, ker bi drugače vse članstvo Jadranske straže nikakor ne našlo do' volj prostora za veliko zasnovano prireditev združenih odborov JS, ki priredijo dne 3. marca t. 1. revijo naših narodnih noš. Vabijo se tudi vsi prijatelji Jadranske straže, da prisostvujejo slovesni otvoritvi na novo preurejene dvorane oziroma »Jadranske noči«, ki se bo končala — ko je bo konec. Specialist ta ženske bolezni In porodništvo dr. Ipavic, Benjamin redno ordi-nira, Maribor, Tomšičev drevored 4 Brezposelni učiteljski abiturienti bodo imeli jutri v nedeljo ob 10. uri v društvenih prostorih važen sestanek. Društvo hišnih posestnikov za Studen ce in okolico, vabi vse hišne posestnike na občni zbor, ki bo dne 18. februarja ob 14. uri v dvorani Spere j. Odbor. Mucek (Scampolo) na studenškem odru. Danes zvečer se igra na studenškem sokolskem odru zadnjič sijajna Nic codemijeva komedija »Mucek« (Scampolo), ki je doslej dosegla od vseh iger največji uspeh, takega, da je pri zadnj predstavi moralo oditi mnogo ljudi, ter niso dobili več sedežev. Občinstvo se smeji, joče, soglasnega mnenja pa so vsi da takega »Mucka« še niso videli. Pr igri sodeluje klavirski trio »Drave«. Ker je ta uprizoritev zadnja, se opozarjajo vsi prijatelji studenškega odra, naj te prilike ne zamude. Po Igri je držabn večer z odhodnico J. Škilana, enega najboljših studenških diletantov, ki odhaja na novo službeno mesto v hribe. Začetek je zaradi tega točno ob 19. (7. uri zvečer! Ljudska uuiverza v Mariboru. V ponedeljek 19. februarja ni prireditve. Sledita dve zelo interesantni predavanji iz polltično-socialnega cikla, ki jih ima naš odlični biolog g. unlver. prof. dr. Boris Zarnik iz Zagreba. V četrtek 22. tm. predava o arijskih in semitskih problemih v petek 23. tm. pa o sterilizaciji iz evge-ničnega vidika. Lutkovno gledališče Sokola Matice Narodnem domu uprizori Jutri v nedeljo ob 15. uri veseloigro v treh dejanjih »Kralj Brkolln ali Gašperček skače«, de- lo slovenskega mladinskega pisatelja Josipa Korbana. Vabljeni mladi in stari! Prebojni indigo, karbon papir v la. ka kovosti, traki za stroj: Zlata Brišnik Slovenska ulica 11. Kje in kdaj se boste prehladili ne veste. Če ste pa že prehlajeni, vas boli gla- Poskusen samomor. Danes zjutraj o-frog 6. ure so stanovalci na Meljski cesti v hiši št. 1 zaduhnli smrad po plinu, vmalu so ugotovili, da prihaja ta smrad iz stanovanja zasebnice Štefke Šteilove. O tem so obvestili stražnika, ki je s silo udrl v njeno zaklenjeno stanovanje in jo našel ležati v kuhinji na tleh nezavestno, borečo se s smrtjo. Poklicani zdravnik g. dr. Turšič je nesrcčir-ci nudil prvo pomoč in odredil takojšen prevoz v mariborsko bolnišnico. Njeno stanje je zelo resno. Kaj jo ie pognalo v obup. ni točno znano. Nož in vile. Na Pesnici je neki hlapec zabodel z vilami 321etnes:a progovnega delavca Rudolfa Pansija. Poškodoval ga ie tako nevarno na glavi, da so sa morali nujno soraviti v mariborsko bolnišnico. V Seniaku pri Senarski oa je neki posestniški sin zabodel z nožem v pleča svojega 1 Dietnega tovariša Josipa Klobaso. Ranjenca so pripeljali v mariborsko bolnišnico in je njegovo stanje zelo resno. Ponarejeni stotaki. V zadnjem času se je pojavil v Mariboru neznanec, ki je razpečaval slabo ponarejene stotake. Že na prvi pogled se je lahko spoznalo, da je bankovec ponarejen. Kljub temu pa se mu je posrečilo razpečati 3 take ponarejene metulje, ki so jih kasirale mariborske natakarice. Vse tri ima policija, ki za sleduje razpečevalca. »Samouprava«. »Samouprava«, glasilo županske zveze v Ljubljani, objavlja v 4. letošnji štev. strokovne članke: Ivan Zupan: »Še enkrat trošarina«, dr. Mis: borniki in prijatelji organizacijo. Odbor va ali zob, vzemite 1—2 tableti »Aspi prosi. za. točnost.. rina«, pomagale vam bodo takoj. Na odrto siecialitže Sobota, 17. februarja ob 20. uri »ŠtacJ-buiska roža«, red A, Nedelja, 18. februarja ob 15. uri: 'Scampolo«. Znižane cene- Ob 20. uri: »Mala Floramye«. Znižane cene. Ponedeljek, 19, februarja. Zaprto. Torek, 20. februarja ob 20. uri. »Štamilska roža«, red C. Znižane cene veljajo pri obeh predstt' vah v gledališču jutri v nedeljo, IS. t.®' Popoldne uprizore zabavno in prisl” čno komedijo »Scampolo«, z Branko Ras-bergerjevo v naslovni vlogi. — Z v e čet ponove »Mala F!ctamye«, opereto zna* nega splitskega skladatelja Iva Tijardo-viča. Za premiero »Vijolice z Montmartra«> ki bo v najkrajšem času, jevMariborit izredno zanimanje, ki je vsekakor, upravi čeno, saj poje naslovno vlogo Erika Druzovičeva, ena prvih pevk za-grebškega »Narodnega kazališta«. Dasj mariborska rojakinja, še v Mariboru o1 javno nastopila. Ker bo pri premieri g°' tovo velik naval na blagajno, priporočamo nabavo vstopnic vnaprej. (Tel. 23-82). Dramska šola, jutri v nedeljo, 18. tu1 ob 9. uri kot navadno. Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripam'® srca, dalje ki trpe na bolezni dan£oe sluznice, fišurah, hemeroidalnem zatf0*' »Osrednja zdravstvena služba«, vpraša- ku’ fistula> jemljejo 2a izireblie^Xo vesa zjutraj m zvečer po četrtina »Franz Joseiove« grenčice. Vodilni zdrav nja in odgovore, vesti iz Županske zveze in razsodbe upravnega sodišča. Občni zbor okrajnega odbora Rdečega križa v Mariboru bo v torek 20. t. m. ob pol 20. v lovski sobi pri »Orlu«. Pripad- niki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Joseiove« vode P° operacijah z najboljšim uspehom. »Franz ... . josefova« grenčica se dobi v vseh lekar- &S i .at.^enlahinspec.nMhtr^^ vi*11- j Studenški rekruti prirede drevi ob 19- Krajevna organizacija JNS v Krčevini- j uri v gostilni Sluga poslovilni večer, na Košakih ima občni zbor v nedeljo 18. katerega vljudno, vabijo vse Studencank® februarja ob 8.30 v krčevinski šoli. Dne- in Studenčane. vni red običajen. Govoril bo nar. posla-1 -----------—“—~r— .T" Zgodaj so zaceli. Policija je včeraj a* nec g, dr. Pivko, Nastopi tudi govor-! £S°daj so zaceu. roucija ^e vceraj nik iz gospodarske stroke. Udeležite se : otirala 3 mlade fante v starosti od 1 _ obč. zbora ne samo vsi Člani, ampak tu- di nečlani, da se zainteresirate za važne zadeve! Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 18. tm. Ob 7.30: predavanje o pridelovanju travnih semen, predava inž. Vinko 17 let, ki so že v orani mladosti krenil' aa stranpota in prišli v konflikt z zakonom-Že delj časa jih je sumila, da so fantič1 nevarni tuji lastnini ter da so kradli vse-kar jim je prišlo pod roko. Prizanesli niso niti nakupovalnim knjižicam, s katerimi so pri trgovcih kupovali na kredit ra- Sadar, 8.15: poročila; 8.30: predavanje os , šaSe9:;,Tko pr„edaTie *• hael.a O^eke, 9.15. prenos cerkvene glas- t ukradli 3 steklenice etra. be iz frančiškanske cerkve; 9.45: plo- , branjevkam na trgu južno sadje in sče; 16: najnovejše ugotovitve in odkrit- J ja v mlekarski tehniki, predava inž. Srečko Šabec; 16.30: pevski zbor prve državne realne gimnazije; 17.15: tambu- raški orkester; 20: prenos koncerta berlinske filharmonije iz Berlina; 22: čas, poročila, radio-jazz. Spored za ponedeljek 19. tm. 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: gospodinjska ura: »Vzgoja doraščajoče mladine, predava ga Šlebingerjeva; 18.30: o verstvih, predava France Terseglav; 19: plošče; 19.30: predavanje o maršalu Marmontu, predava Rudolf Dostal; 20: plošče; 20.30: prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in poročila. Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 3.4 stopinje C pod ničlo, minimalna temperatura je znašala 4.6 stopinj C pod ničlo; barometer je kazal Dri 13 stomniah 750.1, reduciran na ničlo pa 748.5; relativna vlaga 99; vreme je oblačno in tiho; vremenska napoved pravi, da ne bo nobene bistvene spremembe vremena. GraJskl kino. Od danes sobote dalje siiaina vesela opereta v nemškem jeziku »Življenje je lepo«. Poje v glavni vlogi komorni pevec Alfred Piccaver. ostale vlosce Szoke Szakall in Dora Gregor. — Krasni posnetki na Lidu. Kino Union. Danes in dalje predstave najboljšega mojstrskega dela »Grand hotel« po romanu Vickyja Bauma. V glavni vlogi Greta Garbo, Joan Grawford, John in Lionel Banrymore. Film, ki je dosegel povsod največji uspeh. Kdor hoče svež in zdrav ostati, naj popije en-do dvakrat na teden pred zajtrkom kozarec naravne »Franc Joseiove«. ..... grenčice« -_ ... 1 Din, mrtve pa 9.75 do 10 Din. jajce, v hotelu Mariborski dvor so odnesli vratarju manjši znesek denarja, vtihotapili so se v gledališko garderobo in preiskali žepe gledališkim igralcem ter pobrali iz njih vse kar jim je prišlo pod roko, mehaniku Gustinčiču v Tattenba-chovi ulici pa so odnesli razno orodje-Prav verjetno je, da so s tem orodjen' poskušali posnemati svedrovce, z etrorrj pa so nameiravali izvršiti kak rooarski naoad. Pri zaslišanju so vsi triie skesano priznali svoie grehe in bodo izročeni nila dinskemu sodišču. Je to že druži Drimer. ko je mariborska Doliciia ujela mlade ptičke. iz katerih oa bi kaj kmalu Dostali nevarni ptiči. Kje so vzroki, da današnja mladina že v tako rani mladosti posnema izprijence in izrodke človeštva? Zopet dvoje koles ukradenih. Trgovskemu pomočniku Ivanu Otokarju je včeraj neznanec odpeljal izpred restavracije »Union« 1.500 Din vredno kole znamke »Styria«. Kolo ima evidenčno številko 2-9519. Mizarskemu pomočniku Alojziju Sorčiču pa je bilo ukradeno kolo izpred neke hiše na Tržaški cesti. Kolo je bilo vredno 800 Din in ima evidenčno številko 2-10302. Oba lastnika sta prijavila tatvino policiji. Ceneno meso. V oonedeljek 19. tm. s« bo na stolnici za ooorečeno meso pri mestni klavnici prodalo od 8. ure naprej 40 ksr telečjega mesa po 6 Din kg. Sejem za prašiče. Na sejem 16. t. m. sO pripeljali 99 prašičev. Kupčija je bila slaba in je bilo prodanih le 39 glav. Cenc so bile naslednje: 5 do 6 tednov 100 Din-7 do 9 tednov 120 do 150 Din, 3 do 4 mesece stari 200 do 250 Din, 5 do 7 mesecev stari 330 do 360 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 do 500 Din in leto stari 680 do 850 Din; kilogram žive teže 7 do 8 Nekoliko s a isfibe in bile larne naše fu sko-pometne zveze Biiptarga »Putnik« more dobaviti vozne listke za vse proge v Jugoslaviji po originalnih cenah kakor na kolodvorih že I—2 dni pred nameravanim potovanjem (vozovnice za tujino se lahko nabavijo že mnogo preje, ker imajo veljavnost dveh mesecev). Ta ugodnost, s katero odpade mučno nastavljanje pri kolodvorskih blagajnah, si je pridobila odobravanje potujočega občinstva, kar se lahko razvidi iz naslednje statistike, ki pokazuje razveseljivo sta'no naraščajočo frekvenco našega oiicielnega potovalnega biroja »Putnik«. Prodanih je bilo: Leta 1927 9046 vozovnic za Din 548.407; 1. 1928 18386 vozovnic za Din 1,188.915; 1. 1929 21324 vozovnic za Din 1,386.419; I. 1930 24690 vozovnic za Din 1.694 SM; leta 1931 19558 vozovnic za Din 1 510.242; 1. 1932 26690 vozovnic za Din 1,762 328; 1. 1933 27454 vozovnic za Din 2,049.475. Ponovno poudarjamo, da se zaračunajo samo originalne cene kor na kolodvoru — inozemske karte re obračunajo | po tečajih, ki so pogosto daleč pod tržnimi cenami! Nadaljnje stopnjevan'e prodaj bi bilo velikega pomena ne samo za našo Tujsko prometno zvezo, ampak tudi za razvoj našera tujskega prometa sploh, ka;ti zveza pretema od železniške uprave za vspk>h rr!l';on d*n»riev prodanih kart 1-on'fikaciio ?50n0 Din. Ker se proda v Mariboru na leto za nov’'r'yno Dir> 12000 C00 voznih kart, bi se dala brez na^alinje^a doseči podvojitev prometa pri »Pu+mVit*, kar fti nrine«lo ^vezi na leto Din 50000. S tem denarem hi se lahko vel'ko storilo za nov^g tu;skega pro"’-'la ’■ *->rp,vn jP tytar!ibor z daMnjo okolico zaradi naravn!h krasot, ocdneb-nih ugodnost' koo-^liSč. zrti-ai-Mi*?' >n last not least radi cen-enos+i 7?V> ugoden. V interesu vsakega rotmka je. da si nabavi vozovnico pred notovamem pri »Put-niku». S tem ne podpira samo n°<;»b’xne-ga dela n^e Tu^ko prometne zveze, temveč je deljen tudi hte-'-Kč*,'h informacij za svoie potovan;e 'n se o^o^ori na mnoge vo^ne olajšave, ki bi sicer o-stale neizkoriščene. Pri inozemskih vozovnicah je treba na dalje upoštevati, da je omefen izvoz denarja na Din 3—S 000 v tuii valuti in da predstavna z^radi tega nabava vozovnice, event. tudi za povratek, posebno pri daljših potovanjih veliko ugodnost. Z e-za oskrbuj v n^krai^m času vize in nudi brez-pl^čno prospekte in brošure. Biletarni »Putnik« je dodeljena menjalnica. ki oskrbme n^kup in prodaio vseh tujih valut najkulantne;e. P;sarna »Putnik« je v Aleksandrovi ulici 35, v nenosredni bližini kolodvora, in ima telefonsko štev. 21-22. KapHalzem, boljševzem in iašfzem’KJERKOLI BOD Predavan e univ. prof. dr. Mi ana IvŠiča Iz Zagreba v L u Iski univerzi V luči stvarne znanstvene razprave je J vseh njenih članov. Ta soc'a!ni-nacional-obdelal univ. prof. dr. Milan Ivšič iz Za- r.i interes mora biti jedro naše gospodar-gpeba v okviru Ljudske univerze dvoje ske osamosvojitve. prevažnih vprašanj javnega življenja: kapitalizem in boljševizem na prvem večeru, fašizem na drugem. Očrtal je kapitalizem kot sistem, ki ga V drugem svojem predavanju je g. prof. prikazal nastanek, ustroj in delovanje fašizma. Očrtal je dobo liberalizma, ki si je osnoval demokratsko-parlamentarno od samozvanega borzijanca do siromaš- j državo, gospodarsko pa se je izživljal v r.ega neosebnega industrijskega delavca kapitalizmu ter bil ob zatonu nezmožen, predava ena in ista z'a miselnost izkori-ščavanje gospodarsko šibkega ter obogatitev brez lastnega dela in napora. Kapitalizem je v resnici mednarodni pojav, ki s svojimi denarnimi napravami pre-preza neomejeno ves svet, ki obvlrHuie v trustih, kartelih, delmških družbah itd. vse svetovno gospodarstvo. Tako moremo razumeti nesmfse'no nakopičenje in uničenje gmotnih dobrin brez oz’ra na faktično potrebo, samo da se obdrži umetna v'š'na cene. da bi se mogel prikrojiti gospodarskim in socialnim potrebam nove dobe. V objektivni luči jc orisal temelje kapitalizma, boliševizma, narodnega soc’'al!zma, agrarizma in fa,š'zma ter označil duhovne p-erfsfavn'Ve teh strni: I.enina, Stalji-na, Hitlerja, Roosevelta, Dollftissa in Mussolinija. Fašizmu ie vrhovni smoter organizacija države kot edine nositelrce narodnega poslanstva. Je to doktrina sile (G. Sore1) državne občosti in moči (v. Molt-.ke). ki vidi v enem izvoHenem predstav Ta gospodarska skrajnost je Izrvala T1-l . _________ na vzhodu drr«+M«tvo in d^la^s+vo se ^ora socViz^a+i navzgor v z^drn^ab. 1 Trve'-*' se mora koristna prometna nol'-l'1,a V agrarni se more izvest’ ka*o'!?Vo Cerkveno obl^^t v Itaiiiji Tvore^ r jn j7i’~č;ioc stične za- miki je R M’'$*"l!n!. V '"•attrem oh«u ie ori'">zal «: nreda’?at°n )>ivli“nie tega državnega krmana. Vi se mu te nosre*Uo rn"xnr, tn rir>+ ^i*l ttre^tli- ytva »'*van*i'^« do »P^^^ta d* i‘al!a« ter Tim^go^avno pov^c+i liVforski svetni a kanitol (21 V. 192?). S »Orta del POVSOD ČOKOLADO? SEVEDA ZOPET SAMO zm'žanie oro»zvndnih strokov. nre^H' T.avoro« ie ured'l vso gospodarsko živ- Članl Pogrebnega društva na Pobrežju, ne pozabite na občni zbor, ki bo v nedeljo 18. februarja, dopoldne ob 9. uri v gostilni g. Hrena na Pobrežju. strokovna irobra^a. p-»«-Urh»ti se rno-ra ramotn^ nr,trfinja for smA+rena kiilftvpoJist rf»!oV "•emlie. 7^ceb^n »^oraio s^remeiiti v soo^^a tako: da >e delav'^'0 sor-^marno s 1'a1'ovostjo svo-I •"'"»a d^Ia dob;xku. Nova doba ne sme poznati ve* Vam-i ta1’zma. nstroia torei ra izkAri??s-jnic "•n^evanie 5, da se more i'stvar!^i novi družabni in go’snod"rs’i red na za-n^anm nosamez^-^Va. ki se nrMii. da služi nekemu namišljenemu kolektivnemu strout. Nova doba mora urediti vse gospodarsko živbenie v sktadni skupnosti posamemih in družabnih interesov v koris Sokol Maribor n. Pobrežje naznanja da bo članski sestanek v sredo 21. febr. t I. ob 7.30 zvečer pri Renčlju na Pobrežju. Predaval bo župni prosvetar br. I.indner. Za te’ovadeče in netelovadeče člane in članke obvezno! Zdravo! B. G-c: 130 letnica prve srbske vstaje KONEC. Leto 1810. je bilo za Srbe srečno. Skupno z Rusi so izganjali Turke iz dežele in Karadjordje .ie dosegel dve lepi zmagi nad Turki; pri Varvarinu in Ložnici. Isto-tako so bili 1. 1811- Turki od Rusov večkrat tepeni in so prosili celo mir, ki so ga Rusi iz strahu pred Napoleonom res sklenili 28. maja 1812., in sicer v Bukarešti. Rusi so delali s tako naglico, da so Srbe pustili popolnoma na cedilu in so jim izposlovali zopet samo amnestijo, glede avtonomije pa naj bi se pogodili Srbi in Turki sami. Prvi pa so porajanja zavlaxevali celo leto 1812, ker so računali, da bo Napoleon v Rusiji premagan in da bo strah Turčije pred Rusijo večii, kar bo pač vplivalo na pogajanja glede srbske avtonomije. Ko pa je začetkom 1813. dosegel Nano'eon zo^et nekaj uspehov nad Rusi, so postali Turki zopet »koraižni« in so poslali nad Srbe kar tri vojske: od Niša Vidina in iz Rosne. Toda srbskega odpora niti ni bilo, mesta so se predajala, poveljniki, vojaki in narod so bežali, da se rešiio turškega nasilja. Velika nesreča je zadela cra nstroia. ie nreda.va*e>i zakUn^Mt Faš'-zem ie v svo'»m gosnoHarstvu in v svoii politiki npVaroi rrmr^o ucr^ov. četudi se mu ni oosrp“xi,o doc»la rn5!ti ra^ifprie, med de-1om in WanUat^m Dvismfl ie ttalHo na vi-'mo r',,A*"io*',i velesil ter dal celok>m-nenut *Wlie")(i Italiie močne impulze. Po svoii državni formi pomeni imnerialisti-r-vn koticf>«v;iii na načVmal no. To ga snravHa v o«tro nasnrotie z rl-Savfim O^e^liejTl ter n;e>T>Vimi interesi. Zato je naša sveta d^t^ost, da «e zavedamo grozeče nevarnosti in se nravoč”sno nrinravimo na d^ovno in st''arno o^^ambr) integritete našega narodnega in državnega te1asa. V. K. Varčna služkinja. — Kai pa poosnjate. Ana? Kaj vam nisem rekla, da morate štediti z lučjo? = Saj svetim s svečo, gospa. — Da, in gorita vam kar dve sveči. = Saj ni res, eno sem prerezala čez pol. lo že to, kar so naredili v teh deset letih, namreč, da so Srbijo osvobodili in ji dali samoupravo, bilo neprecenljive važnosti in vrednosti. Ko je namreč prva mlada država propadla, ni trajalo turško suženjstvo dolgo, Srbi so se v prvem uporu naučili kako se pribori avtonomija in v drugem uporu so si jo pridobili trajno. ♦ Kakšna je bila uprava v Karadjordje vi Srbiji? Kar smo slišali, je bil Karadjordje voditelj upora. To pa zaradi njegovih vojaških zmožnosti. Vojaške sposobnosti so igrale v tedanjem življenju važno vlogo; kdor je bil dober vojak, je imel zaupanje naroda in oblast. Tudi v Karadjordjevi Srbiji v začetku ni bilo državne uprave v današnjem pomenu, knezi so gospodovali v posameznih okrajih in so se sestali le ob kaki važni zadevi. Tak sestanek vseh voditeljev naroda je bil v Karadjordjevi Srbiji nazvan »skupščina«. Torej je bila prva ureditev Srbije le zveza avtonomnih pokrajin, ki jih veže skupna obramba pred Turki. Spomladi I- 1805 so Srbi po ruskem vzgledu ustanovili »Pravitelj stvujušču Sovjet«, t. j. vladajoči svet, in je imel upravo. zakonodajstvo in vse. L. 1807 je dobila Srbija nekako ustavo, ki je vrhovno oblast dala temu Svetu, za predsednika Metoda Monfessorl Predavanje pri Pedagoški centrali. V sredo 14. t. m. je predaval pod okriljem Pedagoške centrale vadniški učitelj g. A. Koprivc o metodi dr. Marije Mou-tessori. Pnsdavatelj ie v kratkih obrisih očrtal življenje in delovanje te izredne žene, ki je posvetila vse svoje življenje vzgoji mladine. Rodila se je 1. 1870. v Italiji in je bila prva italijanska žena, ki je dosegla čast doktorice medicine. Svojo pedagoško misijo je pričela kot zdravirca z vzgojo slaboumne mladine v Rimu. Tu je začela razglabljati o dušah teh pomilovanja vrednih otrok, in kjer ie zasledila solnčno iskro, jo je z materinsko ljubeznijo in neskončno potrpežljivostjo čuvala in negovala, da je razžarela in razsvetlila dušo. Njeno delo med defektno deco je bilo tako uspešno, da je 1. 1907. v zavetišču Casa del Bambini pr: Sv. Lovrencu, najrevnejšem mestnem delu Rima, začela uporabljati svojo metodo tudi na normalnih otrocih. Predavatelj je nadalje v lepih beseda!: predočil poslušalcem tudi učilnico Mon-tessorine šole: Prijazna soba, na oknii: cvetje, majhna in lična oprema, ki jo otroci lahko premikajo, kajti vsa opravila opravljajo sami; obilica najrazličnejših učil ir. igrač. Človeku, ki jih gleda, se zdi, da je zašel v kraljestvo palčkov. A pri vsem tem vlada v Montessorini Šoli mirno, blagodejno ozračje. Montessorije-va zastopa mnenje, da uspeva človeška rastlinica bolje v miru in samoti kot v velikem hrupu in trušču, ki razkraja dušo in živce. Uspeh njenega dela je da-lekosežen. Njena metoda je zaslovela preko mej njene domovine po vsem svetu. Ob sklepu je predavatelj zavzel tudi svoje stališče napram Montessorini šoli: Pretežek je življenski boj, da bi mogel svet docela uveljaviti njene metoda iri nazore. Idealistka je in individualistka, oboževalka notranje človeške narave, ki hrepeni po resnici, po lepoti in po topli ljubezni. Dr. Montessorijeva je vzgojiteljica — umetnica, vredna, da jo starši in učitelji občudujejo ter si jo skušajo usva-jati. m. pa je bil 1. 1808. izvoljen »knez« Kara-djordje, kateremu naj sledijo njegovi potomci. Srbija je bila torej dedna ustavna monarhija. Ko so J. 1811 Karadjordju vsi knezi obljubili strogo poslušnost in na to prisegli, je tudi on prisegel, da ne bo storil ničesar brez sklepa Sveta. Nato je Svet spremenil v vlado pod svojim predsedstvom in s tem odpravil kneževsko oblast- Člani vlade »popečitelji« so odgovarjali današnjim ministrom. Med temi je zelo skrbel za prosveto nove Srbije predvsem Dositej Obradovič; z pa-metnimi nasveti je dosegel, da se je mnogo odličnih prosvetljenih Srbov iz Vojvodine vrnilo v Karadjordjevo Srbijo in tukaj širilo kulturo med narodom. Tudi iz Bosne in Hercegovine, ki sta bili še pod Turki, se je izselilo mnogo srbskega naroda, ki je hotel uživati sadove svobode. Prva srbska vstaja, katere 130Ietnica poteka prav te dni, je imela, kakor smo videli, odločilne posledice za nadaljnjo srbsko zgodovino. Srbom je prinesla po več kot 400 letih zopet avtonomijo, ustvarila je državo, ki je sicer po nekaj letih propadla a le za kratko dobo; prvi upor je rodi! drugega, ki je izprdel v korist Srbov in z njim so dobili Srbi avtonomijo — jta vedno. Nova manjšinska politika Poljske? Nova poljska ustava in žaščita manjšin Pred dnevi je prišla iz Varšave vest, ki je v rnteresiranih krogih vzbudila veliko pozornost. Poljska je v svojo novo ustavo sprejela izrazito manjšlnsko-prav-no normo, ki po svoji koncepciji preseneča poznavalce dosedanje njene manjšinske politike. V sedmem členu svoje nove ustave je Poljska sankcionirala absolutno enakopravnost vseh svojih državljanov v pogledu njih pravic do upliva na javno življenje; narodnost ne sme biti odslej razlog za omejitev teh pravic. Izrazito manj-šmsko-pravni značaj te norme je v svojem govoru v sejmu še posebej podčrtal podmaršal Car, ki je izrecno poudaril, da usvaja s tem Poljska pravno koncepcijo manjšinske zaščite na personalni podlagi v smislu najpopolnejše tolerance in znosnega sožitja vseh svojih državljanov, brez razlike verske ali narodnostne pripadnosti- Dasi ta norma ne pomenja nič novega v manjšinskem pravu, nas vendar nje dikcija in nje uvrstitev med ustavne norme poljske države zanima v dvojnem pogledu: s stališča notranje in zunanje politike poljske republike. Ni dvoma predvsem, da je usvojitev navedene norme v popolnem nasprotju z dosedanjimi nače- li poljske manjšinske politike. Ne smemo namreč pozabiti, da se je Poljska od samega početka svoje državne samostojnosti odločno borila proti zahtevam »združenih zavezniških velesil«, da v zameno za priznanje svoje državnosti v obliki posebnega manjšinskega dogovora sprejme nekatera temeljna načela zaščite svojih verskih in narodnih manjšin. Na protestno noto njenega tedanjega predsednik Paderewskega je predsednik mirovne konference Clemenceau odgovoril s svojim znanim pismom z dtr 24. junija 1919., v katerem pravi med drugim: »Že dolgo je običaj v evropskem javnem pravu, da je v primeru nastanka kake nove države, ali pa v primeru, da že obstoječa država doseže pomembna teritorialna povečanja, nje kolektivno in formalno priznanje s strani velesil dano le proti garanciji, da se taka država s posebno meddržavno pogodbo zaveže spoštovati nekatera osnovna načela vladanja.« Clčmenceau v tem svojem pismu še prav posebno opozarja Poljsko na to, da se mora za svojo državno samostojnost zahvaliti edinole velesilam, ki pa ji bodo tudi v bodoče garantirale nedotakljivost njenega državnega ozemlja; toda »od tod«, pravi dalje Clčmenceau, »izvira dolžnost teh velesil.. „ da v čim trajnejši in svečanejši obliki zagotove jamstva nekaterih bistvenih zaščitnih pravic, ki bodo nudile prebivalcem prepotrebno varstvo, pa naj bodo nadaljnje spremembe notranje poljske ustave že kakršnekoli«. Spričo teh argumentov, ki jih, mimogrede bodi omenjeno, velesile niso dosledno aplicirale (Italija!), Poljski ni preostalo drugega ko da vgrizme v to kislo jabolko manjšinske zaščite in podpiše »posebno pogodbo za zaščito manjšin« a dne 28. junija I919-, ki je stopila v veljavo 10. januarja 1930. člen prvi te pogodbe obvezuje Poljsko, da prizna vse manjšinsko-pravne norme prvih osmih členov za »državne zakone ustavnega značaja«. Kljub tej formalni obvezi pa Poljska svojega negativnega stališča v pogledu manjšinske zaščite ni spremenila. Nasprotno, skupno z vsemi državami-podpisnicami podobnih manjšinskih dogovorov, posebno z državami male antante, se je dosledno — in pred najvišjim meddržavnim forumom — borila proti obstoječemu manjšinskemu pravnemu redu s povsem tehtnimi razlogi, češ, da pomenja sedanji sistem manjšinske zaščite nedopustno vmešavanje drugih držav v njene notranje zadeve, da, ce!6 v njen notranji ustroj, kar predstavlja očivldno kršitev njene državne suverenitete. Zato je dosledno odbijala vse predloge Društva narodov za zboljšanje manjšinske zaščite, češ, da o tem ne more biti govora, dokler vse države-ČIantce D. N. ne sprejmejo vsaj enakih manjšinskih obveznosti kakor jih je morala sama sprejeti s pogodbo z dne 28. junija 1919. (Isto stališče _ tu v kupeju in se pogovarja je povsem pravilno zastopala tudi naša • me že spoznali vso, vso! država.) In prav zato do danes Poljska ni hotela spremeniti svoje ustave v smislu obveze, sprejete v prvem členu navedene pogodbe- Sprememba poljske ustave tudi v tem pogledu pomenja torej nov kurz v manjšinski politiki Poljske? Na vprašanje je težko že sedaj odgovoriti. Simptomatično je vsekakor, da je prišla vest o sprejetju manjšinsko-pravne norme v poljsko ustavo v tako kratkem razdobju o poljsko-nemškem sporazumu, ki je vzbudil toliko komentarjev in postavil vprašanje o spremembi v poljski zunanji politiki. Značilno je v tej zvezi tudi dejstvo, da je pred dnevi v sejmu, ob priliki debate o poljsko-nemškem sporazumu z dne 26. januarja 1.1., predsednik nemškega kluba in nar. poslanec Franz izjavil, da bo nemško prebivalstvo odslej, proti primernim boneesi]am, tvorilo najboljši most sporazuma med Poljsko in Nemčijo. Zunanji znaki govore torej za neko temeljno spremembo v dosedanji manjšinski politiki Poljske v zvezi s poljsko-nemškim sporazumom. Ne vemo še, v koliko se je ta sprememba že pokazala v praksi, a po besedah nar. poslanca Capinskega, prvaka poljske socialistične stranke, ki je ostro napadel nelojalnost Nemcev v Gornji Šleziji zaradi hitlerianske agitacije, sodimo, da bo Poljska, kljub nasprotnim zunanjim znakom, ki jih za sedaj le kot kronisti beležimo, ostala zvesta svoji dosedanji previdni manjšinski politiki in da posebno s pretiranimi koncesijami na-pram Nemcem ne bo šla tako daleč, da bi sebi sami kopala — grob. Dr. B- V. Današnji trg je bil bogato založen. Kupčija je bila bolj srednja, ker se pač pozna tudi v gospodinjstvu že precej visok datum v meseou. Slaninarji so pripeljali 37 zaklanih prašičev, kmetje iz o-kolice pa 7 voz čebule, zeljnih glav, krom pirja in sadja. Sadja imajo naši kmetje še precej in ni cena, po kateri ga prodajajo, pretirana. Prav bogata izbira pa je bila na trgu za perutnino. Okoličanke so prodajale kokoši po 25 do 35 Din, race po 25 do 30 Din, gosi in purane po 40 do 65 Din, par piščancev pa po 15 do 35 Din. Od umne reje kuncev imajo največ koristi meščani. Dobro rejeni kunci jim gredo v slast in jih ponavadi rejci spravijo vse v denar, kolikor jih prinesejo na trg. Danes so jih prodajali po 5 do 25 Din, divje zajce pa po 18 do 22 Din. Tudi zelenjave in drugega sočivja je bila precejšnja izbira. Krompir so prodajali kg po 0.75 do 1 Din, čebulo 1.50 do 2 Din, česen 8 do 10 Din, hren 6 do 7 Din, solato pa 12 do 16 Din. Šport Lahkoatletske prireditve leta 1934 v Mariboru . Poverjeništvo Jugoslovanske lahkoatletske zveze v Mariboru je sestavilo za letošnjo sezono naslednji razpored lahkoatletskih prireditev v Mariboru: 25. marca: Gross country za prvenstvo Maribora. (Prireditelj: SK Železničar). Nedelja v aprilu: Medklubski miting (SK Rapid). 20. maja: Binkoštna štafeta skozi mesto (ISSK Maribor). 26. in 27. maja: Državno prvenstvo moštev (JLAS). 10. junija: Olimpijski dan. 16. in 17. junija: Olimpijski desetoboj iu iuniorski petoboj (SK Železničar). Nedelja v juliju: Medklubski miting (SSK Maraton). 4. in 5. avgusta: Prvenstvo Maribora (poedincev) ILAS. 23. septembra; III. Pohorski tek (SSK Maraton). 7. oktobra: III. Mladinski gozdni tek (SSK Maraton). 1. decembra: Tek »Osvobojenja« (ISSK Maribor). V primeru ugodnega poteka pogajanj zveze, bo v juniju nastopila reprezentanca Francije v neoficielnem srečanju z reprezentanco Jugoslavije v Mariboru. Vodijo se pa tudi pogajanja z reprezentancami Zagreba in Ljubljane. Poverjeništvo JLAS, službeno. Sestanek opolnomočenih delegatov vseh mariborskih klubov bo v četrtek 22. t. m. ob 19. v Aljaževi sobi hotela »Orel«. Ping pong turnir za prvenstvo Maribora bo v nedeljo 25. t m., in ne kot smo včeraj javili, v nedeljo 18. t. m. Jutri bo samo tekmovanje za kfubovo prvenstvo ISSK Maribora. Mariborski akademski sabljaški klub sporoča, da so skupne ping pong vaje s ISSK Mariborom vsako sredo in soboto od 20. do 22. iu vsako nedeljo od 11.30 do 13. v telovadnici v Cankarjevi ulici. Vojaške smuške tekme male antante v Romuniji. Naša vojaška smučarska reprezentanca, ki nas zastopa na vojaških tekmah male antante, se .ie v teku na 30 km in v streljanju plasirala na 3. mesto, pred Češkoslovaško. V tekmovanju štafet ie zasedla Jugoslavija 2. mesto, pred Češkoslovaško in Poljsko. Romunija se je doslej priborila 30 točk, Jugoslavija 13, Češkoslovaška 11 in Poljska 9 točk. Okrožni odbor LNP, službeno. V ponedeljek 18. trn. ob 19.30 odborova seja v hotelu »Mariborski dvor«. Radi važnosti dnevnega reda (žrebanje terminov za prvenstvo II. Tazreda) naj se odborniki seje polnoštevilno udeleže. Pfui Kino. V mestnem gledališču se predvaja v nedeljo 18. t. m. ob 18.30 in 20.30 film »Madame Butterfly«. V glavni vlogi Silvija Sidney in C. Grant. Kot dodatek Foksov tednik. Predstava danes 17. tm. odpade, ker priredi tamkaj ob 20. uri mariborska Glasbena Matica svoj pevski koncert. Sprememba posesti. Organist Jožef Kegl iz Sv. Marka, ki je po 40 letih službe stopil v pokoj, si je kupil posestvo v Vurbergu, kamor se namerava preseliti. Tatvina preprog. Preteklo sredo ob 10. uri so bile ukradene na Glavnem trgu trgovskemu zastopniku Hadžibu Ahmero-viču 4 preproge v vrednosti 3000 Din. Preproge so iz pliša, tovarniškega izdelka, rdečebele in čmorožnate. Tatvine o-sumljen je neki prodajalec, ki je bil v kritičnem času v bližini, je pa nenadoma izginil kakor kafra. Podružnica vinarske zadruge v Ptuju ima v nedeljo 18. t. m. ob 9. uri svoj redni občni zbor v prostorih gostilne Brenčič. Razprava zaradi težke telesne poškodbe posestnika Vaupotiča, o čemur smo poročali, je preložena na 27. t m. ob 10.30 pri ptujskem okrajnem sodišču. 1 Aretacija. Orožniki so aretirali 39letne- i ga posestnika Janeza Dokla iz Rogoznice \ pri Ptuju, ker je osumljen, da je nameraval ubiti s sekiro svojo ženo Rozo. — Aretiranca in zaplenjeno sekiro so izročili sodišču. Dokl, ki je radi zapravljivosti pod skrbstvom, dejanje taji. Zaposlitev brezposelnih. Da se brezposelnost in pomanjkanje čimbolj omili, je nujno potrebno, da tudi javnost z vsemi sredstvi podpre občino v tem stremljenju. Mestni župan naproša zaradi tega prebivalstvo, da pri nameščenju delavcev predvsem upošteva brezposelne v mestu- Zadevni seznam brezposelnih je pri mestni upravi vsakomur na razpolago, da si lahko vsak primerno delavsko moč izbere. V poštev pridejo tudi kratke zaposlitve po nekaj dni, ker se na ta način občina s podpiranjem brezposelnih razbremeni. Obvezniki ljudskega dela, ki so se prijavili, da bodo delo odslužili, se naprošajo, da uporabijo za odslužitev le delavstvo iz mesta, ki je brezposelno oziroma, da pristanejo na plačilo v denarju, da bode na ta način omogočeno občini dati delo vsem brezposelnim vsaj preko zime. A. P. Čehov: Zagonetna natura Kupe prvega razreda. Na divanu, prevlečenem z rdečim žametom, sloni zala dama. Dragocena franžasta pahljača skroboče v njeni krčevito stisnjeni roki, zaponka na grudih se vzdiguje in pada kakor ladja sredi valov. Vznemirjena je... Nasproti njej sedi na fotelju gubernijski uradnik za posebne zadeve, mlad pisatelj-začetnik, ki priobčuje v gubemijskih časopisih manjše povesti, ali kakor jih sam naziva »novele« — iz življenja višjih krogov. Gleda ji nepremično v obraz s pogledom poznavalca. Opazuje, proučuje, študira to ekscentrično, zagonetno naturo, jo razumeva, spoznava. Njena duša, vsa njena psihologija mu je znana, kakor njegova dlan. »O, jaz vas razumem!« pravi uradnik za posebne zadeve, poljubljajoč njeno roko pri zapestnici. »Vaša rahločutna mehka duša išče izhoda iz labirinta... Da! Boj je strašen grozen, toda-., ne vdajte se! Zmagali boste! Da!« »Opišite me. Voldei ^r!« pravi dam* z Žalostnim nasmehom Moje življenje je tako prenasičeno, tako raznolično, tako pestro... Zares — jaz sem nesrečna! Jaz sem mučenica v vlogi Dostojevskega... Pokažite svetu mojo dušo, Voldemar, razkrijte to nesrečno dušo! Vi ste psiholog. Ni še pretekla ena ura ' ar setih a »Govorite! Rotim vas govorite!« »Poslušajte! Rodila sem se v revni uradniški družini. Oče je bil dobričina, umen, ampak... duh časa in okoliš •.. vous comprenez, jaz ne obsojam svojega nesrečnega očeta. Pil je, kvartal... jemal je podkupnine... Mama pa..- Da! Kaj bi govorila! Revščina, boj za košček kruha, spoznanje ničevosti... Ah, ne silite me, da bi se spominjala! Sama sem si morala delati pot... Kvarna vzgoja v zavodu, čitanje neumnih romanov, mladostni zaleti, prva plaha ljubezen. Pa boj s predsodki? Strašno! In dvomi? Pa muke vzklilega nezaupanja do življenja, do sebe?-.. Ah! Vi ste pisatelj in poznate nas ženske. Vi boste razumeli. K sreči sem široke nature. Čakala sem tia srečo, in na kakšno! Hrepenela sem postati človek, Da. Postati človek — v tem sem uzrla svojo srečo.« »čudovito«, šepeče pisatelj, poljubljajoč ji roko pri zapestnici. »Ne poljubljam vas, vi divna, amoak trpljenje človeško. Se li spominjate Razkolnikova? On je tako roljuboval« »O, Voldemar! Meni je bilo treba slave... šuma bleska, kakor vsaki drugi — izredni naturi- Čemu biti skromna? Hiepencla sem po nečem izrednem... neženskem... In glefte, tu se mi je postavil na pot bogat starec, general... Umejte me. Voldemar! Saj to je bilo žrtvovanje same sebe; odrekla sem se vsemu, umejte! Drugače nisem mogla »ostati .. Obogatela sem svojo družino, začela potovati deliti dobrote-.. Koliko sem pretrpela. Kako neznosni, kako niz- kotni, gnusni so bili zame objemi tega generala, dasi je treba priznati, da se je svoj čas hrabro bojeval. Bili so momenti... strašni momenti. Toda podpirala me je misel, da bo starec danes ali jutri umrl in da pričnem živeti, kakor sem hotela: da se bom vdala ljubljenemu bitju in bom srečna... In tako bitje že imam. Voldemar! Bog ve, da ga imam!« Dama silno maha s pahljačo. Njen obraz gre na jok. »In glejte, starec je izdihnil •.. Zapustil mi je nekaj, svobodna sem kakor ptica. Zdajle bi mogla začeti srečno življenje... Kaj ne, Voldemar? Sreča trka na moje okno, treba samo odpreti ji, toda... ne! Voldemar, poslušajte me, zaklinjam vas! Prav zdajle bi se mogla vsa vdati ljubljenemu bitju, postati njegova družica, pomočnica, nositeljica njegovih idealov, postati srečna... odpočiti si.. • Kako je vse gnusno, ogabno in neumno na tem svetu! Kako je vse podlo, Voldemar! Jaz sem nesrečna, nesrečna, nesrečna Na moji poti je zopet zapreka. Zopet čut'm, da je moja sreča še daleč, daleč. Ah, toliko muk, ko bi vi vedeli. Koliko muk.« »No in kaj? Kaj se vam ’e postavilo na pot? Rotim vas, govorite! Kaj?« »Drugi bogat starec..-« Strta pahljača je zakrila lep obrazek. Pisatelj si je z roko podprl glavo polno misli, vzdihnil in se z izrazom veščaka — psihologa globoko zamislil. Lokomotiva žvižga, sika. od zahajajočega solnca so se pordečiti zastori na oknih... Jadranska straža v Slovenskih goricah Prireditve pri Sv. Marjeti ob Pesnici Tudi v Slovenske gorice si utira kaj1 vzvišenem gledanju naših držav in na- uspešno svojo razvojno pot naša vsedržavna nacionalno-obrambna organizacija Jadranska straža. Tako se je n. pr. prav mogočno razmahnila že v Št. liju v Slov. gor., kjer je stopila pred javnost lani z božičnico, kakršne še skoraj ni bilo na severnem obmejnem ozemlju. Lani v jeseni je bil ustanovljen na ljudski šoli pri Sv. Marjeti ob Pesnici naraščaj Jadranke straže, ki je 8. dec. t. 1. imel svojo prvo, krasno obiskano in uspelo prireditev. Občinstvo se tudi tukaj z vidno simpatijo zanima za razvoj JS, ki ima najlepše izglede, polagoma nadomestiti pred leti v tem kraju mogočno razvito, po več sto članov štejočo in izredno agilno delujočo podružnico Jugoslovanske matice, ki je žal z razpustom njene ljubljanske centrale morala prenehati. Še so pa ostali v najlepšem spominu narodnih Šmarječanov, sploh zahodnih Slovenj-goričanov ter Mariborčanov tradicionalni vsakoletni »Domovinski dnevi«, katere prireditve so kot nekdanji »Naborih privabile stotine in, celo tisoče obmejnih narodnjakov, ki so se ob takih prilikah navduševali in krepili za veliko in težilo obmejno nacionalno delo. Res so prav po podeželskih krajih precej neugodno tu in tam posegli med že skoraj dobro strnjeno narodno prosvetno in obrambno delo posamezni dogodki, kot preobilica društev, razne volitve, spremembe obč. teritorijev i. šl., vendar pri dobri volji in rodoljubnih smotrov bo tudi vse to ozdrav Ijivo in premostljivo! Tako se je v drugi polovici januarja t. 1. oglasil pri Obl. odboru JS v Mariboru šol. upr. od Sv. Marjete ob Pesnici in prosil, da pride 2. februarja zastopuik Obl. odbora k Sv. Marjeti. Tam se je dopoldne vršil sestanek članov za ustanovitev pripravljalnega odbora, ki pripravlja osnovanje kraj. odbora. Pristopilo je takoj 40 članov, kojih število se naglo množi. Popoldne pa se je v nabito poln/ šoli vršila silno lepa prireditev, pri kateri je imel otvoritveni govor šol. upr. g. Mirko Vauda, nato so samozavestno in povsem posrečeno podali govore, deklamacije, pesmi in prizorčke naraščajniki, ki so zlasti ugajali s svojo v zboru deklamirano, nato pa zapeto himno »Mi jadranski smo stražarji«. Za učenci je v krasnem in jedrnatem govoru objasnil program J. S. zastopnik obl. odbora g. Pirc iz Maribora. Nato je sledila spevoigra »Mlada Breda«, koje vsebino je poprej tolmačila, primerjajoč nekdanjo turško pohlepnost po> naših krajih s sedanjo italijansko, učit. gdč. Leskovarjeva. Odrasli pa so pod režijo g. J. Rakuše res lepo, ginljivo in brezpogrešno izvajali navedeno spevoigro. V resnici: vse priznanje jim! Sledil je še kratek prizor. — Jadr. straža, zastraži le še naš sever in segrej ga z jadransko milobo in toploto v ljubezni medsebojnega bratstva in edin-stva! Gluhonema vas. Tujec, ki pride v francosko vas Mayet de Montagne bo opazil, da so vsi sosedje med seboj skregani, da se na ulici ne pozdravljajo, ne obiskujejo drug drugega in če tujec s katerim od njih govori, zabavljajo drug čez drugega. Do tega generalnega spora pa je prišlo že pred dvema letoma. Takrat so prejemali skoro vsi vaščani anonimna pisma in je bilo nai-zanimivejše to, da je bilo vse kar je bilo v pismih , napisano —■ resnično. Ves trud orožnikov in vaškega župnika, da bi po-lažrij razdražene in v med seboj sprte vaščane. je bil zamah. V početku so bila na dnevnem redu krvava obračunavanja, ki so še polegla r.a energično intervencijo, oblasti. Anonimnega pisca pa niso mogli izslediti, kakor tudi ne motiva te njegove, čudne korespondence. iz Jiol!ywooda. Koliko filmskih zvezd poznaš, ki še niso bile ločene? == Eno samo: Rir.-tin-tina. Branko Mašič: PERUNIKA Legenda. Pesnik je nadaljeval svojo pesem o onem junaku, katerega so že od vseh strani obkolili sovražniki, sipajoč nanj strupene strelice. Ves ranjen in onemogel se vendar ni hotel vdati živ. Šele tedaj, ko ga je neka puščica pogodila v sredo prs, je omahnil in se ves okrvavljen zgrudil na tla. Tedaj je prispelo nekaj konjenikov, njegovih vojakov in zvestih vojvod, da ga vsaj ranjenega iztrgajo krvoločnim Kaldejcem, ki bi mu bili sicer potegnili živemu kožo z glave. Nastala je strašna bitka za ranjenega junaka. Šele dvojici najhrabrejših vojakov se je naposled posrečilo odnesti ga z bo-lišča. Ranjeni junak je trepetal in vzdihoval od bolečin, za njim se je pa po belem pesku poznala krvava sled- Dolgo so ga tako nosili, dokler niso prispeli do neke oaze v puščavi ter ga položili v hladno pečino, obkroženo s tujairm in palmami. To je bil dom starca preroka. A njegova hčerka, slavna in učena Perunika mii je oprala in previla rane, kakor to zna in ume samo ona... Dalje faraon ni mogel poslušati. Vsa Pesem o tem junaku ga je tako navdušila, da je čutil, ko da je on sam ta junak. Pesnik je pel s tolikim čutom razpoloženja, da se mu je zdelo, ko da se on sarn bori s Kaldejci in gleda samega se-be: kako so ga obkolili, kako je konj pa Letaka sta odkrila mesto na jezerskem dnu. Pred dnevi sta letela dva italijanska letalca s svojim letalom nad takoimeno-vanim Kristusovim jezerom južno od Casablance in presenečena opazila na dnu jezera razvaline starodavnega rimskega mesta, ki je najbrže ob kaki elementarni katastrofi izginilo v globini jezera. Strokovnjaki pripisujejo fotograficnim posnetkom, ki sta jih iz zraka napravila letalca, velik pomen za napredek arheoloških raziskovanj. Stoletni losos. Ko je neki ribič v Donavi lovil ribe, je imel, kakor poročajo nemški listi, izredno srečo. Ujel je lososa, težkega 24 kg, ki je imel na repu prstan, na katerem je bila gravirana letnica 1837. Po tem sodijo, da je bil losos star 100 let. Na ribičevem domu so se več dni zbirali radovedneži, ki so prihajali celo od daleč in se čudili temu redkemu Petrovemu blagru. Indijanci se prebujajo Nevarno gibanje pra-domačinov v južni Ameriki Iz raznih južnoameriških mest, predvsem iz Bolivije in Peruja, prihajajo vesti o vstajah Indijancev, ki zavzemajo nevaren obseg. Tako je bilo baje napadeno mesto Guayaquil, v katerem se brani močna vojaška posadka pred večtisočglavo množico Indijancev, ki jo oblegajo. Guayaquil je bolivijska trdnjava ob perujski meji in je zvezana po železnici z bolivijsko prestolnico La Pazon. Indijanci so tudi napadli in oplenili več železniških postaj ob tej progi in več krajev ob jezeru Titicaca. čeprav sprejema javnost te vesti z odkritim nezaupanjem, se vendar zdi, da je indijansko kmečko prebivalstvo, ki ži- vi že desetletja v velikem nezadovoljstvu zaradi nasilja, končno seglo tudi po orožju. Dobrih poznavalcev razmer v divjih pokrajinah Srednje in Južne Amerike, kjer so belokožci še zelo redki, pa te vesti niso prav nič iznenadile. Da nam bodo ti dogodki razumljivejši, moramo predvsem poznati sociološko strukturo teh pokrajin. Velikanska zemljišča so izključno le v rokah belcev ali mešancev, dočim nima indijansko prebivalstvo, ki obdeluje zemljo, od nje prav nobenega haska. Tukaj se sedaj dogaja podoben proces, kakor se je odigraval pred kakimi sto leti v Severni Ameriki. Razlika je le ta, da so se v Severno Ame riko priseljevali belci in kmalu izpodrinili domače indijansko prebivalstvo, ki je bilo najprej teptano in oropano vsega imetja, pozneje pa tudi popolnoma iztreb ljeno. Nihče se takrat ni dvignil proti pohlepnim belim tujcem, ki so se nasilno in brez vsake odškodnine polastili indijanskih posestev. V Južni Ameriki je vsa stvar nekoliko drugačna Tam je bilo priseljevanje vedno zelo slabotno in malenkostno zaradi skrajno težkih življenjskih pogojev, ki jih pač ne zmore vsak belec. V pokrajinah, kjer so se sedaj uprla indijanska plemena, je n. pr. samo 10% priseljenih, belo-kožcev, %% pa je domačinov Indijancev. Zato ti redki belokožci tudi ne morejo prevzeti vse oblasti v svoje roke, kakor so to storili beli priseljenci v Severni Ameriki. Metode industrializacije, ki jih izvajajo belci, so priletele pri Indijancih na največje ogorčenje, ki je bilo podlaga poznejši stalni napetosti in celo sovraštvu med belci iii rdečekožd. Ker pa imajo belci v svojih rokah orožje v vojaškem in gospodarskem pomenu besede, so se jim morali doslej Indijanci slepo pokoriti. Nezadovoljstvo indijanskih plemen te- melji v glavnem na mržnji proti belcem, ker se čutijo zapostavljana in popolnoma brezpravna. Nihče jih ne poskuša organizirati, nihče jih ne posluša in se ne zavzema za njihove zahteve. Sedaj se je pa to nezadovoljstvo po dolgih desetletjih spremenilo v odkrito vstajo. Pri tem moramo pripomniti, da se Indijanci Se danes večinoma bore z enakim orožjem, kakor so ga uporabljali stoletja njihovi predniki. Nasproti njim pa stoje belci s strojnimi puškami, strupenimi plini, topovi, letali... Če pa še čitamo uradna poročila bolivijske vlade, da je poslala v uporne kraje svoje vojaške čete, nam je vsem jasno, kakšen bo izid teh bojev. Nezadovoljstva s temi ukrepi nedvomno ne bodo nikdar več pogasili. Tragedija delavca. Varšavski listi so te dni poročali o zelo tragičnem dogodku nekega delavca, ki je šel pred leti iz rojstne vasi po svetu s trebuhom za kruhom. Dospel je v Francijo, kjer je našel delo v nekem premogovniku. Od časa do časa je pošiljal svoji ženi na Poljsko krvavo prislužen denar. Nekega dne pa je nepričakovano poljski konzulat v Parizu obvestil njegovo ženo, da je mož našel smrt v rudniku. Žena je kmalu prebolela moževo izgubo in se omožila z nekim znancem, s katerim je živela v zakonu zelo srečno in mu je v treh letih rodila troje otrok, čez 5 let pa se je »mrtvi« mož nepričakovano vrnil na svoj dom. Po nesreči, ki ga pa ni ugonobila, kakor je to poročal konzulat, je odpotoval v Ameriko. Tam pa ni našel nikjer zaposlitve, ker je bil nepismen. Posrečilo se mu je vtihotapiti se na neko ladjo in tako prebresti široko morje, te r se vrniti nazaj. Ko je zvedel, kaj je storila žena, je v divji jezi navalil nanjo. Od strahu je uboga žena znorela in so jo morali prepeljati v bolnišnico. Bridke usode pa tndi ni mogel preboleti njen drugi mož. ki se je obesil. Nesrečnežu ni preostalo drugega, ko da je vzel vse 3 otroke v varstvo in sklenil lepo skrbeti zanje. Ljudje in stroji. Na vs*m sv«tu se porabi na leto okrog' 2 in pol milijarde ton premoga. Ta količina je potrebna, da se približno 18 milijonov kilogramov kalorij pretvori v mehanično energijo. Če ne bi bilo strojev, b! moralo to delo opraviti 11 milijonov ljudi. Ker pa živi danes na svetu okrog 2 milijardi ljudi, od katerih fizično dela samo 1 milijarda, pomeni to, da ima vsak delavec povprečno 11 mehaničnih pomagačev, da se more opraviti ono delo, ki ga zahteva življenje sveta. del pod njim in kako se je ranjen zgrudil na zemljo; potem pa kako ga vojaki onesveščenega odnašajo v pečino prerokovo, kjer ga sprejema ona — Perunika, kot boginja z angelskim nasmeškom. In sedaj, ko je vse to slišal iz ust tega starca tako natanko, tako lepo opeto in spremljano z mehkimi zvoki harfe, a zlasti ko je pesnik omenil Peruniko ih one, njemu tako prijetne spomine, je ves prevzet namignil pesniku naj utihne. Tisti trenutek je nastala globoka tišina. Samo še nekaj besed pesmi in nežnih zvokov godbe se je razbeglo po dvorani, zamirajoč v vejah listja, stebrih in stenah, dokler se niso tudi oni izgubili v brezkrajnem morju zraka — da se niT koli več ne vrnejo. Zunaj je bila že popolna noč. Sužnji so neprestano prinašali nove sveče in prilivali olje ugašajočim svetilkam-Faraonove temne in ohole oči so žarele bolj ko navadno, in polna lica, raz-orana z brazgotinami ran, pokrita z gosto mlado brado in brki, so postala lepša in blažja kakor navadno. Okoli njegovih usten se je pokazal celo prijeten smehljaj: in dejal je pesniku: »čuj Orion babilonski! Nepremagljivi faraon lemurijski te zaklinja pri tvoji zvesti spremljevalki zlati liri in tej božanski pesmi, ki jo tako prepevaš in te prosi, da mu poveš ime tega slavnega junaka, katerega dela cenijo celo modri Babilonci!« »Gospodar! Kdo ne ve njegovega imena? Pesem ima široka krila in hitre zvoke, kakor veter plodno seme ga raznese po svetu. Kogar pesem opeva, temu so vrata nesmrtnosti na vekomaj odprta!« Te besede, ki jih je govoril pesnik v stihih, so bile faraonu drage, da se je ves zadovoljen smejal. »Ko me pa nepremagljivi lcediv lemurijski«, je nadaljeval pesnik, »roti pri onem, kar mi je dražje od samega življenja. bom ustregel njegovi želji- Ta slavni junak, o katerem pesem toliko poje — si ti sam, faraon!« Veselo presenečeni gosti so znova zavriskali. »Naj živi junaški faraon!« so klicali in metali nanj cvetje. Nepopisno zadovoljstvo m čuvstvo ugodja je objelo faraona. Pobral je eno najlepših, kakor karmin rdečih in baržunastih cvetic, ki so padale nanj, ter jo podaril pesniku v znak hvaležnosti. Pesnik se je globoko priklonil in okrasil s cvetico svojo zlato liro. Faraon je zamahnil z roko, in vse je zopet utihnilo. Nato je vzel zlat ročni vrč in glasno dejal: »Zvesti moji podaniki, gosti in prijatelji! Današnja zabava je zame morda večja svečanost, kakor je bila zmaga, ki smo jo slavili po krvavi bitki. Redki so taki trenutki zadovoljstva in sireče. Zato se mora to proslaviti. Nocoj ste v mojem domu vsi svobodni, vsi enaki; naj zato vsakdo izkoristi to priliko in naj uživa ter se zabava, kakor najbolje ve iti more.« In pričelo se je tedaj še večje veseljačenje, popivanje in prirejanje orgij- Vsa dvorana je mrgolela od polnagih moških in žensk, ogrnjenih s tenkimi raznobarvnimi tunikami in peploni in divje, so se orili glasovi klicev, pesmi in smeha. Kmalu so bili vsi pijani, in zabavati so se pričeli še sluge in sužnji v svojih svetlordečih kaftanih in kožnatih nogavicah, skupaj s sužnjami s tetoviranimi kačami ix> telesu, zlatimi zapestnicami na rokah in metalnimi fibilami na golih grudih. Okoli faraona se je zbrala skupina najlepših deklet; vse one, ki so bile kakor rože v vrtu, so se razvrstile okoli njega, in njemu je bilo treba samo izbrati, utrgati. Bile so med njimi kakor solza čiste in kakor popek še nerazcvele deklice; bile so druge, kakor naslikane komaj dozorele mladenke; bile pa so tudi močne, razvite žene, ki privlačujejo kakor razcvele rože s svojo polnostjo in s svojim vonjem. Omamljen in ves razdvojen se je naposled ustavil njegov pogled na neki prekrasni plavolaski, kateire lice se je blestelo kakor soj lilije in so njene zaneše-njaške velike oči gledale izpod razpletenih svetlih las, ki so bile podobne morski peni ob zahodu solnca, ter privlačevale moškega, kakor slrenski glasovi, prihajajoči rz vodovja. »Kako se imenuješ, golobica?« jo je vprašal ter jo pobožal po golem vratu. »Agra.« (Se nadaljuje.) Jtacftimivftčaite mn Stran 6. Mariborski »V e č e r n I k« Jutra V Mariboru, dne 17. Tl. 1934. mi mirni ii >ir i '■■■m—mi —t i "t-t-t- ... - nsuunoii.z.zi.r Ustanovljena i. 1882. Stanje hranilnih vlog 70 milijonov Dir Rezervni zakladi 8,800 000 Din Sprejema nranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obresiuie naikulantneje. Razno POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar jev. Vetrinjska ul. 22. nasproti tvrdke V Weixl.______________ JOS riCHY IN DRLJO. Konces. eiektrotehnnično po djetje, Maribor Slovenska ul. 16. tel. 27 b proizvaja elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih objektov, zaloga motoriev lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga oo kon kurečnih cenah_______________ ZLATO. zlatnike in platin kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orož-aova ulica 8_____________2642 COUCHI, ZOFE. MADRACE kakor tudi vsa tapetniška dela naročite najugodneje pri Ferdo Kuharju, Vetrinjska ul 26 .____________________ 4413 BUČNO OLJE. vedno sveže, priporoča J. Hochmiiller, tovarna bučnega olja, Maribor. Taborska 7 | _____________548_____________i ZAMENJAM MOTORNO KOLO B.S.A. 500, tipa 1926. L, za radio aparat, pianino ali tudi proti gotovini Din 3000. Vprašati Dvorakova ulica 10/111, levo. 631 NAJMODERNEJŠE TKANINE za pohištvo in zavese v vseh barvah in kakovostih. F. Novak. Koroška c. 8, Vetrinjska ulica 7.___________________632 APNENI PRAH za gnojenje na prodaj. Prijave sprejema Kmetijska družba, Meljska cesta 12, telefon št. 20-83. ____648 KAVARNA »PROMENADA« nudi v prvem nadstropju lepo novo, komfortno posebno sobo z ločenim prostorom za ples. Novo urejen je tudi biljard. Za obilen obisk se priporoča gostilničarka. __________ 645 IŠČEM VLOGO Spodnještajerske posojilnice v Mariboru za Din 3000.— proti vrnitvi v gotovini in proti stanovanju- Naslov v upravi »Večernika«. 668 VAZNO OPOZORILO! Naznanjam, da izdelujem lesene hišice po najmodernejšem sistemu že za ceno od Din 30.000 naprej, kakor tudi vsakovrstne zidane hiše vsakovrstne ograje (plotove), nova tla, vsa popravila v zidarski in tesarski stroki točno, dobro in solidno po najnižji ceni. Zglasiti se je pri podjetju Franc Spes, Tržaška cesta 27, nasproti vojaške bolnice ali v stanovanju Linhartova ul. 18, Maribor. 4921 ZAHVALA Vsem, ki ste nas tolažili osebno ali pismeno ob smrti naše dobre mame. izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo g. stolnemu župniku Umeku za tolažilne besede, kakor tudi pevskemu društvu »Jadran« za žalostinke ob odprtem grobu in končno vsem tistim, ki so jo v takem številu spremili na njeni zadnji poti. 66T Žalujoče rodbine: Škerl, Plnter, Lenard, Prodanovič, Gomboč. i j je novo kurilno sredstvo, ki je sestavljeno iz najboljšega izbranega premoga in lesenega zabojčka, ki se da uporabiti za podkurjenje. Zahvala Po smrti moje matere, gospe Marije Vauhnik, mi je izplačala Ljefcki samororč v Bvttan pripadajočo podporo točno in kulantno. Izrekam ji tem potom mojo iskreno zahvalo in jo priporočam vsakomur najtopleje. Tezno pri Mariboru, 17. II. 1934. EVA ŠTEHER. Lokal LOKAL s pritiklinami na Glavnem trgu št. 3 oddam. Vprašati pri g. Tementovi. 636 Pouk ENGLISH LESSONS. Miss Edith Oxley, Krekova 18. II._______________300 ANGLEŽINJA, diplomirana učiteljica, poučuje angleščino. Miss Edith Oxley, Krekova 18/11. 657 Mali oglasi Sobo odda ODDAM SOBO starejšemu, solidnemu gospodu. Pismene ponudbe pod »Soliden« na upravo »Večernika«. 639 ODDAM SOBO s prostim vhodom v bližini parka. Naslov v upravi »Večernika«. 640 LEPO OPREMLJENO SOBO z dvema posteljama oddam boljšim osebam. Dravska ulica 10, pri Lahu. 643 SOBO. opremljeno z dvema posteljama in hrano oddam dvema gospodoma. Naslov v upravi »Večernika«. 653 LEPO. VELIKO SOBO v prvem nadstropju, s posebnim vhodom, oddam takoj. Betnavska cesta 39. 651 OPREMLJENO SOBO oddam. Jože-Vošnjakova ulica 21, priti, poleg sodnijc.__ DVA BOLJŠA DELAVCA sprejmem na stanovanje in vso oskrbo. Frankopanova ul. 15, dvorišče levo. ('70 Službo iiie DEKLE, staro 21 let, z malo maturo, išče službe kjerkoli. Zna kuhati, krpati perilo in fina ročna dela. Naslov v upravi »Večernika«. 635 nanussBaaaaiisamsiSia PREKLIC! Podpisana svariva vsakogar, da pe da na naš račun ničesar gospodu Ivo Šušteršiču, kroj. mojstru v Mariboru. Ivanka Šušteršič in Ivan Milavec. 652 iiiiiiininiHU£i SEPARIRANO, ČEDNO OPREMLJENO SOBO takoj oddam. Wildenrainerje-va ulica 6/1, levo. 650 ZRAČNO, OPREMLJENO SOBO v vlil blizu parka oddam miroljubnemu gospodu. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Zračna soba«. 646 Stanovanie IŠČEM STANOVANJE dve sobi s kuhinjo, solnčna lega in snažno, najraje zunaj mesta za taV-M ali s 1. marcem. Ponudbe pod »Takoj« na upravo »Večernika«. 618 IŠČE SE ČEDNO STANOVANJE, dve sobi, kuhinja in pritikline. Ponudbe pod »Sclnčno« na upravo »Večernika«. 633 VISOKOPRITLIČNO NOVO UREJENO STANOVANJE oddam s 1. marcem. Studenci. Ciril Metodova 17. 666 ŠTIRINAJST IN POL LETNA DEKLICA išče mesta kot vajenka za šiviljo, pletiljo ali trgovino. Ker je zeia revna želi mesto z vso oskrbo. Je pridna, poštena in je z odliko končala osemrazredno šolo. Ponudbe pod »Revna« na upravo »Večernika«. 672 Službo dobi BRIVSKEGA VAJENCA sprejme salon Mrakič, Cankarjeva ulica. 1. 647 UČENCA s primerno šolsko izobrazbo iščem za trgovino z mešanim blagom. A. Linzner, Meljska cesta 31. 664 POMOČNICA za šivanje oblek išče mesta. Naslov v upravi > Večernika«. 665 IŠČEM za takoj pridno iu pošteno pomočnico za ves dan, ki je iz-vežbana v vseh hišnih delih-Predstaviti se je v nedeljo od 9—10. ure dopoldne Šubičeva ul. 4, Krčevina. 644 je sestavljen zelo priročno in se za bo razveselila prav vsaka gospodinja, ker vsebuje prvovrsten premog, izbran z roko, je brez vsakega prahu in z ozirom na to uporabljiv v soT)i ali kuhinji. Je tudi zelo ekonomičen. Zabojček je prevezan z jeklenimi vezmi, ki se prerežejo s posebnim nožičkom, ki je priložen zabojčku. Prednost tega novega kurilnega sredstva je v njegovi priročnosti, zvišani udobnosti, popolni čistoči in izredni praktičnosti. S tem priročnim načinom kurjave je rešena tudi kriza v pomanjkanju prostorov za vskladiščenje kuriva, ker zavzamejo omenjeni zabojčki le majhen prostor 'n se dajo shraniti prav v vsakem prostoru. Novo kurivo se dostavlja na dom v vsaki množini, tudi posamezni zabojčki, in sicer velja zabojček, postavljen v kuhinjo, le 14 Din. Razprodaja in dostavija na dom Branko Me ovšek Maribor, Tattenbachova ul. 13 673 Telafon 24-57 Sobo išie SAMSKI GOSPOD išče snažno sobo s 1. marcem. Naslov pustiti v upravi »Večernika«. 659 Kupim KUPIM ENODRUŽINSKO VILO z vrtom, če mogoče novo. — Naslov v upravi »Večernika«-629 Prodam VELIK ZELENJADNI VRT m stanovanje takoj oddam. Kamnica 42, pri Mariboru. 641 PRODAM HIŠO, dve sobi, kuhinja, ldet in velik vrt. Pobrežje, Aškerčeva ulica 5, pri Mariboru. f<56 KREDENCA ZA JEDILNICO in salonsko ogledalo (brušeno) ceneno na_ prodaj. Naslov v upravi »Večernika«. 589 PISALNI STROJ proda poceni mehanična delav nica Draksler, Vetrinjska i\li-ca 11. (i59 SPALNICO, LEPA> MODERNA SPALNICA kompletno, skoraj novo, meh- iz smrekovine proti jamslvu ki les ter drugo pohištvo, ua- na prodaj. Mizarstvo Levsti-rantirano čisto, proda Novak kova ul. 9 za Pokojninskim ;:a-Cankarjeva ul. 18. 634 '(± MIZARSKO ORODJE prodam. Naslov v upravi »Večernika«. 638 VLOGE MESTNE HRANILNICE IN CELJSKE, ca. Din 10.000 prodam. Naslov v upravi »Večernika«. 635 iiil!lilliilliiiiaiti(iiHIUiii)liliilliiiUiiiiiii)lilil!iilllllUi«i. ■miiHiiiiini.ižHnilli)llHIHHIil)lllllillližllllHllHllllHIHIIllilii ilHllilijlliilMi . ilHlm :■ UMI Podružnica: CELJE nasproti pošte prei lUZ,NObTAJKKSKA HRANILNICA Centrala: MARIBOR v lastni novi palači na oglu Gosposke-Slovenske ulice Sprejema vloge na Icrtfižice in tekoči račun po na j ugodnejšem obrestovanju £b Najbolj varna naložba denarja ker jamči za vloge pri iei hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadaioče posle ločno in kulantnc Til imn!i|t|||tlimil|IMIIMlli""Hnii!*’'t......................................................................................................................... Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d, d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru.