Uredništvo:
Schilleijeva cesta Stev. S,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo.
Ss *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schilleijeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstTO-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2'10 Za Nemiijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Štev. III.
Telefonska številka 65.
Celje, v pondeljek, dne 17. maja 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Današnji volilni boj.
Y Celju, 17. maja.
Dosedanja poročila niso ugodna za narodno stranko. Mogoče, da se še stvar zboljša: ali toliko je jasno, da bodo po celi deželi zmagale z malimi izjemami prižnice in spovednice. Ne kmečka stranka, ne mogoče program takozvane kmečke zveze: za ljudski denar plačani in z ljudskimi žulji vzdrževani duhovniki ženejo volilstvo k občinskim uradom, da tam dado izvoliti može, ki so pripravljeni za Judeževe groše služiti klerikalizmu, možS, ki zaostajajo tako glede izobrazbe kakor glede osebnih lastnosti in zmožnosti za onimi, katere je postavilo neodvisno kmečko ljudstvo, v kolikor si je pridobilo politično samostojnost in trezDo sodbo.
Malo je bilo števiJo delavcev v tem volilnem boja, ki so se trudili za napredno stvar. Malo med razumništvom, ki se ne zaveda svoje naloge med narodom, malo, kakor je naravno, v vrstah kmečkega naroda. Nasprotna moč je bila velikanska — vsa čast onim, ki se je niso vstrašili, ki so z vsemi močmi, s prepričanjem in energijo posegli v volilni boj in skušali ljudstvo vzdramiti iz zaspanosti in polit, brezbrižnosti. To malo število se bode moralo povečati. Jeden neuspeh ne bode ustrašil nikogar; nasprotno, podžig nam mora biti za nadaljni vstrajni boj v prid in povzdigo naroda ter stranke.
Kakor rečeno, še nimamo rezultatov iz vseh okrajev, zlasti manjkajo poročila iz slovenjgraškega in brežiškega volilnega okraja. Ko bodo govorile številke, bodemo mogli izreči konečno sodbo. Trezno bodemo morali premišljevati, kake poti bo imela vbo-doče hoditi naša napredna stranka, kako se bodemo imeli boriti vbodoče. Bo to drago plačana skušnja, ki je pa v zgodovini vsake mlade stranke, katera si ni postavila ciljev, ki se dado doseči jutri in pojutrišnjem, neizogibna. Začeli smo velikanski boj proti sto- in tisočletnim tradicijam, proti strupu, ki je
desetletja deloval na našem narodnem organizmu — in ki se sedaj ne da čez noč paralelizirati.
Politična kronika.
b Nemški cesar na Dunaju. Vhod nemškega cesarja na Dunaj bi bil tudi, ako bi ne bilo nikakega slavnostnega sprejema, vendarle triumfalen. To bi bil pa zato, ker je vsled aneksijske politike barona Aehrenthala postala avstro-ogrska monarhija tako odvisna od sosedne nemške države, kakor ni bila še nikdar dosedaj. Zato prihaja danes vladar Nemčije v avstrijsko prestolnico kot gospod, kot zmagovalec. Tak je uspeh zadnje dobe avstro-ogrske vnanje politike. Ne govorimo o drugih postranskih učinkih te politike: o zaostrenju notranjih sporov med avstrijskimi narodi, o ojačenem boju proti Slovencem, nad katerimi hočejo Nemci baš sedaj ntrditi svojo nadvlado — vse to pa ne pomeni okrepljenje države, ampak propadanje vkljub vsem frazam o ojačenju položaja Avstro-Ogrske kot velesile — tndi o finančnih žrtvah ne govorimo, katerih zahteva aneksija. Samo toliko hočemo reči, da država ni na znotraj s to vnanjo politiko ničesar pridobila, na zunaj je pa dosegla to, da je Berlin postal gospod nad Dunajem. To je simbolični pomen vhoda Viljema na Dunaj; triumfalen je pač ta vhod, toda ne za nas, za Avstrijo je ponižujoč. Posebno za Avstrijo; za Ogrsko ne v tolikajšnji meri, ker je za Ogrsko imela aneksijska politika pozitivni pomen. Bila je to pač nemška in madžarska politika, nikakor pa ne avstrijska. Cesar Viljem je v svojih imperialistiških sanjah pač težko kedaj sanjal, kako lahko se pridobivajo zmage, tepčasti Dunaj ga je o tem prepričal. Viljem je podelil raznim ministrom avstrijskim in ogrskim visoke rede in odlike.' — Tudi Wekerle in Andrassy sta dobila vsak svoj red rdečega orla. — Predsednik avstr. parlamenta dr. Pattai je Viljemu poročal
o delovanju avstr. parlamenta, o katerem je bil baje nemški cesar prav dobro poučen, z Wekerlom je govoril o ogrski krizi. Nemško - madžarske akcije stopajo, Wekerle je zopet mož bodočnosti.
a Nujni predlog posi. dr. Šuster-šiča. Med došlimi spisi v zadnji seji minoli petek je nujni predlog posi. dr. Šusteršiča in sodr. o osnovanju pri v. agrarne in trgovinske banke za Bosno in Hercegovino. Ta nujni predlog se popolnoma strinja s tremi resolucijami posi. Vnko-viča v aneksijskem odseku. Ta predlog bode Slovanska jednota in cela opozicija podpirala ter utegne postati vladi nevaren. Da bi zaprečila razpravo o tem, je vlada sedaj naprosile aneksijski odbor, naj proti svojemu sklepn vendar tudi o ogrski agrarni banki posebej poroča zbornici. Koliko ji bode to pomagalo ne vemo, opozicija bo vsekako imela priliko tudi v polni zbornici povedati svoje mnenje o tem vprašanju.
u Ministerski svet. 15. tm. je bil ministerski svet, na katerem se je razpravljalo o parlamentarnem položaju. Finančni minister je poročal o svojem fin. načrtu ter o ogrski agrarni banki za Bosno ter o političnih in parlamentarnih vprašanjih, združenih s to banko. Vlada si je prav dobro v svesti, da je kljub „zmagi" v aneksijskem odseku vedar le v zelo neprijetnem položaju ter ve, da parlament v takih okolnostih bržkone ne pride do plodonosnega delovanja. Vlada bo vesela, ako ji nje večina naglo dovoli proračunski pro-vizorij, potem takoj pošlje zbornico na poletne počitnice. O počitnicah bo samo socialni odsek nadaljeval svoje delo — vse drugo pa bo počivalo. Isto tako je vlada sprevidela, da je bila ona strahopetnost njene večine v odseku, ki je sklenila, naj se o ogrski agrarni banki za Bosno ne poda zbornici posebnega poročila, ampak naj se to združi s poročilom o aneksijskem zakonu sploh, velik in usodepolni po-grešek, kajti Slovanska jednota name-
rava podali o ogrski banki v poln zbornici poseben nujen predlog. Ako bi parlament tudi nujnost odklonil, debate pri utemeljevanju predloga bi vendar le ne mogel zaprečiti. Vlada vidi, da ji preti še večje zlo, zato je izrazila željo, naj nje verna večina vendar tudi o tej razprayi v odseku poda parlamentu posebno poročilo.
u Češko-nemška sprava. Korr. Zentrum poroča, da je nek aktivni minister izjavil: „Pot do boljše bodočnosti vodi samo prek nemško-češke konference. To je najboljše sredstvo. Konference o nemško-češki spravi se morajo že pred jesenskim zasedanjem parlamenta pričeti. Potem bomo stali pred razpustitvijo državnega zbora in češkega dež. zbora." Čudno je, da te naše ekscelence toliko govore o nujni potrebi sprave med narodi, vse njih delovanje pa ta razpor samo množi in ostri. —
a 0 avstrijskih Nemcih piše „Frankfurter Ztg." v dopisu z Dunaja tudi to-le: „Ker potujoči pridigarji vsake sorte kar preplavljajo Nemčijo ter pred naivnim občinstvom premik) stočejo o bedi Nemcev v Avstriji, konstatujemo, da te bede ni nikdo bolj zakrivil, kakor njih parlamentarni zastopniki s svojo nesposobnostjo, da ne rabim ostrejše besede. To je prava izbera narodne in umstvene srednjevrstnosti izvzemši nekoliko posameznikov, kateri so pa vsled svoje večje duševne vrednosti, osamljeni. Političnega vodstva sploh ni. Živi se z roke v usta, od krajcarčkov dnevnih afer, v zlati zarji tako sijajno se obnesle zveze z Nemčijo."
a Ogrska kriza. Kakor „Pester Lloyd" poroča, je dobil minoli četrtek dr. Wekerle nalog rešiti sedanjo krizo ter o svojih prizadevanjih kralju podati o primernem času poročilo. Wekerle je to nalogo prevzel. Kakor vse kaže se v madžarskih političnih krogih sedaj razpravlja v prvi vrsti o novi koaliciji in o fuziji strank in je stranka neodvisnosti postavila svojo zahtevo o samostojni ogrski banki bolj
J
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 65
Češki spisal Svatoplnk Čech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
„Slišiš", je zakričal Vojta razdražen, „duhovnika Jana se mi ne dotikaj, sicer odgovorim, da bodo nekomu pokali boki!"
„Nehajte, prijatelji!" je miril prepir Janko od zvona. „Ni čas za kreg; sedaj moramo biti vsi kakor eden mož proti grozečemu sovražniku. Saj se borimo vsi *za kelih in svobodo zakona božjega, a če v nečem ne soglašamj, naj ne bo urejevano v krčmi, ampak to naj se razgovorijo med seboj duhovniki obeh strank. Do tedaj naj nikdo nikomur ne podtika zmede, najmanj pa ornatov."
„Ampak ornati spadajo v cerkveni red", je začel zopet svojo vsiljivi učenec. „Kajpada, Taboriti tudi cerkev samo grde in se odtrgujejo iz vseh njenih vrst in ne uvažujejo tega, kar pravi Beda v poglavju „Quicumque" in sveti Avguštin v poglavju „Omnis catholicns" in v poglavju „Ita fit" in k temu v poglavju „Sic enim". Hm, hm. Et ponitur —
Umolknil je in je vzel deščice iz pasa in jih je začel marljivo ogledovati.
„Kaj meniš ti o mašnih ornatih?" se je obrnil Miroslav zlatar k gospodu Broučku.
Ta se je krepil s svojo novo znanko medico in je našel v nji čim bolj jo je pil, tem simpatičnejšo lastnost. Ako pravi staročeški pregovor „junak hmelj", bi moral imenovati medico morda še večjo junakinjo. Novo-češkemu pivcu se je zdelo, da z vsakim
duškom vliva v njegove žile ognjevi-tejšo kri in v srce čimdalje bolj čudno hrabrost; pozabljal je na ves strah srednjega veka in oko mu je gledalo bojevito v bodočnost. Čeprav se je od začetka jezil na Staročehe, da niti v krčmi ne znajo drugih pogovorov kakor o politiki in o veri, vendar je nenadoma začutil sam veliko slast umeša-vati se v spor. Vackova pest ga je sicer za trenotek ostrašila, ko je padla na mizo, toda novi dušek mu je vrnil bojeviti duh, tako da je sedaj na vprašanje zlatarjevo odgovoril zelo odločno: „Res se čudim, prijatelji, da se morete za tako stvar kregati. Kaj pa naj bi bila maša brez ornata! Tako jo služijo morda samo kozli —"
V tem se je z gospodom Broučkom zgodilo nekaj, česar v prvem hipu ni niti dobro razumel, toda kar mu je polagoma vzelo vse njegovo medovo junaštvo. Železna roka ga je zagrabila
za tilnik, pred njim se je zasvetil ki z dolgimi žeblji in v uho mu je za-grmel vztekel glas: „Jaz ti dam kozle, Mahomed nečisti!"
Epizodi v krčmi je grozil pre-žalosten konec, čeprav je še o pravem času zagrabil od ene strani Domšik besnega kmeta za roko s kijem in z druge strani krčmar, ki ga je miril.
Na srečo se je zaslišal v tem iz ulice v krčmo zmešan krik in trnšč. Vacek je nehote spustil Broučkov gol-tanec in vsi so prisluškovali ; med šun-drom zunaj je bilo slišati zvonenje.
„Na mestni hiši bije plat zvona!" je zaklical Domšik.
Krčmar, ki je medtem pohitel na hodnik, se je vrnil razburjen in je oglasil: „Križarji so prišli čez Vltavo na Špitalsko polje in nameravajo vdreti pri Pofiških vratih!!!"
Dalje prih.
v ozadje. Isti list poroča, da stoji stranka neondvisnosti na stališču splošne in jednake volilne pravice ter da zahteva garancije za to, da bode 1917. leta izvedena popolna gospodarska samostojnost Ogrske. Tudi zahteve na vojnem polju so omejene in se je stranka neodvisnosti stopila na tla realne politike. — Justh in Kossuth sta torej storila vse, da postane program najskrajnejše skupine njih stranke „za vlado primeren". Če se to uresniči, bo stara koalicija zopet obnovljena in vsa kriza bo rešena na ta način, da stopi par novih ljudi v staro ministerstvo Wekerle-Kossuth.
a Turčija. Veliki vezir in ministra notranjih in vnanjih rečij zatrjajo diplomatom, da se vsled energičnih odredb vlade vrača mir in red v državo in da se notranji poiožaj čedalje bolj boljša tako, da se ni več bati notranjih nemirov. Sultan je sprejel armensko deputacijo, ki mu je izročila spomenico o razmerah na Armenskem in je ob tej priliki obljubil, da izda na-redbe o obnovitvi miru in reda v deželi, Icakor tudi irade, po katerem bo vsak mohamedan, ki umori kristjana, obešen. Parlament je po dolgi razpravi dovolil začasni proračun za mesec april in maj z onimi premenami, katere je proračunski odsek predlagal. Izvoljena je bila komisija 10 članov, katera je dobila nalog, udeležiti se skupno z vojaško komisijo preiskovanj v Jildizu najdenih listin.
a Rusija Bivši načelnik polieije Lopuhin je bil redovno obsojen na pet let prisilnega dela. Vlada se je hotela s to ostro in krivično obsodbo maščevati nad Lopuhinom, ker je on največ pripomogel v to, da je bil gnusni vladni agent provocateur Azef, katerega se je vlada v boju proti revolucijonarnim teroristom posluževala, razkrinkan. Znano jOj da je Azef insceniral in vodil večino atentov zvršenih v zadnjem času na Ruskem. Kakor knez Urusov poroča, je ta špicl predlagal revolucijo-narcem, kateri so slutili, da stoji v vladni službi, naj se carja usmrti in se jim je celo ponudil, da to sam izvede. Ko je Lopuhin to zvedel, ni mogel več molčati. Razkrinkal je tega poštenjakoviča ne glede na to, da je s tem spravil tudi vlado, katera se ga je posluževala v najgrjo. luč pred celim civiliziranim svetom. Vlada se je zato nad njim maščevala, naperila je pravdo proti njemn ter ga je dala tako hudo obsoditi. Rodbina Lopuhinova upa, da mu bode car znižal kazen.
v Čudno „slovanstvo" ruskih ofici-ozov. Znano je, da nima oficijelna Rusija in nje černosotenjski privrženci niti sence smisla za kako slovansko vprašanje in prav tako znano je še prav posebno sovraštvo teh zaslepljen-cev do Poljske in do Poljakov. Ruski gubernatorji so še pred mesecem vladi poročali, da silno naglo množeče se nemške naselbine v raznih poljskih gu-bernijah niso državi prav nič nevarne, češ da so Nemci Rusiji manj nevarni ko Poljaki. Potem je vlada sklenila holmsko gubernijo raztrgati v dva dela in en del te gnbernije, ki je bila in je še dandanes popolnoma poljska, priklo-piti drugi čisto ruski guberniji. Da to trganje poljske zemlje Poljake neizmerno boli in žali in da vzbuja v njih ogorčenje in nepomljivo sovraštvo proti Rusiji, to te oficiozne „patriote" nič ne moti, še vesele se tega in menijo, da s tem služijo „sveti" ruski stvari. Pa to še ni najhujše. Najgorostasnejši je načrt, ki ga je nedavno v Novem Vremenu, ki še vedno velja za glasilo ruskega vnanje ga ministerstva, priobčil merodajni slo vanofilski novinar Menšikov. Ta glavni publicist slovano-filske stranke, kateremu lastnik Novega Vremena g. Suvorin plačuje vr-
sto po 1 K 25 v., kar priča, da je to v stranki upliven in visokocenjen mož, ta mogočni Menšikov torej piše, naj Rusija proda Poljsko kraljevstvo Prusiji za 8000 mil. rubljev ali za 20.000 miljonov kron. Pri barantanju bi bil gospod Menšikov pripravljen tudi še nekaj popustiti, kajti s tem bi bila Rusija rešena neprijetnega poljskega življa ter bi vrhu tega pridobila precej drobiža, da bi zopet malo utrdila svoje stališče kot velesila. Tako piše v glasilu ruskega ministerstva vnanjih rečij najuglednejši slovanofilski ali černosotenjski publicist Menšikov. Temu mnenju se pa pridružuje tudi „Rossija", katero vzdržuje rusko ministerstvo notranjih rečij. Ta ruski ofizioz piše: „Zgodovina je pokazala, da ni Anglija nič zgubila, ko so se od nje odtrgale Zedinjene države severno amerikanske. Bodoča zgodovina bode prav gotovo zabeležila, da bi Rusija mnogo pridobila, afco bi rusko Poljsko prešlo pod upravo Nemcev". Tako je torej „slovanstvo" oficielne Rusije in nje privržencev. Ta svojat je zaslepljena in neumna dovolj, da bi mesto, da bi dala Poljakom popolno autonomijo in ravnopravnost ter si napravila iz njih verne brate in zaveznike, iz golega sovraštva in umazane dobičkoželjnosti ves narod prodala v prusko sužnost. Tako je to slovanstvo oficielne Rusije in nje černoso-tenjskih sužnjev. Dobro je pate „bratce' poznati.
Dnevna kronika.
v Delovanje nemškega ministra-rojaka. Glasilo nemškega ministra-ro-jaka dr. Schreinerja. „Pilsner Taglatt" poroča, da je tvrdka „Norddeutsche Wollkämmerei und Spinnerei" iz Bremena kupila od verskega fonda za Češko ogromno posestvo z gradom in gospodarskimi poslopji vred. „Uplivu in energičnemu prizadevanju ministra dr. Schreinerja gre zahvala, da so bile premagane vse zapreke, katere so se stavile proti prodaji tega posestva in da je poljedelsko ministerstvo to prodajo dovolilo." Ni li to značilno za našo dobo in za duh, ki sedaj vlada v avstrijskih „odločilnih" krogih, da član Bienertho-vega kabineta zastavi ves svoj mini-sterski upliv za to, da se spravi ogromno veleposestvo v last delniške družbe iz Nemčije ?
v Nastič med žurnalisti v parlamentu. Zloglasni Nastič je prišel 11. tm. v parlament, da bi v žurnalistiški loži poslušal razpravo o Masarykovem nujnem predlogu o zagrebškem*procesu. Ko so jugoslovanski in italjanski žurnalisti Nastiča spoznali, so mu zaklicali: „Tu ni prostora za denucijante, tu ni mogoče pisati „Finale", ven! in ubogi denunciant je moral naglo pobegniti.
v Automobil za papeža. Iz Turina poročajo, da so baš odposlali v Rim krasen automobil, ki ga je tam naročil znani amerikanski miljonar Pierpont Morgan ter ga poklonil papežu. Tako se časi menjajo. Nekdaj je Jezus jahal na ponižnem osličku — njegov naslednik sfe bode vozil v krasnem automo-bilu po ogromnih parkih in vrtih svoje vatikanske „ječe".
v Avstrijski policijski sistem je že po vsem svetu slavno znan. Kako ta sistem gospodari v Bosni in Hercegovini, sodimo lahko po tem, da je sedaj že umrli Benjamin Kailay, prejšnji državni finančni minister in upravitelj Bosne napisal prav dobro „Zgodovino srbskega naroda". Kot načelnik bosanske vlade in uprave je pa isti Benjamin Kailay sam svojo knjigo jza Bosno in Hercegovino prepovedal. To bi bilo smešno, ako bi ne bilo tako skrajno žalostno in ponižujoče, da Avstro-Ogrska na tak način izvršuje v Bosni in
Hercegovini svojo civili zato t ično nalogo katero ji je izročila Evropa na berolinskem kongresu.
a Fotografija kot adresa. V Berlinu je vrgel nekdo v poštno kaseto dopisnico, na kateri je stala mesto naslova fotografija. To pa ni spravilo poštnih uradnikov v zadrego, poslali so jo dr. Zamenhofn v Varšavi, kateremu je bila v resnici namenjena. To je bilo nekako lahko uganiti, ker je bila dopisnica pisana v esperantskem jeziku, katerega stvoritelj je dr. Za-menhof.
a Troški za novo kanalizacijo Prage
znašajo do zdaj že 15,765.704 K, kakor poroča kanalizacijski mestni urad.
a Protijaponsko gibanje v Ameriki.
Mestni svet v Vancouvru je sklenil, da ne pripravi častnikom in moštvu japonskih križarjev, ki priplujejo tja, nikakega sprejema. Lastnikom hotelov, kateri bi skazali Japoncem količkaj pozornosti, groze z bojkotom. Človek se nehote vpraša, čemu ta čudna sovražnost in zagrizenost?
a Smetanov spomenik v Pragi. Stvaritelj češke moderne glasbe BedFich Smetana je dne 12. maja 1884. leta umrl. Na petindvajsetletnico njegove smrti se je sestavil v Pragi odbor, ki ima namen postaviti temu duševnemu velikanu češkega naroda dostojen spomenik. „Čas" priporoča, naj bi se pri izvedbi te naloge poskusilo postaviti ta spomenik tako, da bi tvoril z Narodnim gledališčem harmonično celoto, da bi se tako izrazila tudi ideja, da je baš Narodno gledališče bila vodilna ideja Smetanovega delovanja. Narodno gledališče priredi letos Smetanov ciklus, l'eie se bodo vse njegove opere skrbno naštudirape in s pomočjo najboljših čeških pevcev po vzoru Wagnerjevih ciklov na velikih nemških glediščih. To je lep napredek in ljubitelji Smetanove godbe bodo imeli priliko slišati vse njegove opere uzorno izvajane.
Štajerske novice.
o Iz Maribora se nam piše: „Kmečka zveza" je sklenila znem-škimi nacijoualci kompromis tako, da ona podpira Krala, nacijonalci pa pomagajo dr. Medvedu proti dr. Kukovcu dne 24. maja. Tako dogovorjeno in sklenjeno v Flössergasse na večno sramoto mariborskih Slovencev. Seveda pomagalo ni nič in tako bo tudi Medved brez te pomoči mor hI v brlogu ostati. Ali Medved, medved, ti vzorni rodoljub, kdo te je speljal na ta nem-čurski led ? Škoda za moža, ki mu je Koroščeva intriga pamet zmedla!
o Iz Maribora si da poročati „Slovenec", da sta minulo sredo obiskala pruska vladna uradnika pi. Woyna in pl. Lützen iz Berolina, ki študirata naše avstrijske razmere v šolah in uradih. Pruska odposlanca sta občudovala izborne učne uspehe v slovenskih oddelkih — na veliko jezo vinotržca Pessla, ki je nepovabljen prišel s Pru-soma v šolo. Spremljala sta Pruse nadzornik Schmoranzer in glavar Attems.
o Nad pisavo „Nar. Dnevnika" se razburjajo sedaj klerikalci. Naj bi pometali pred svojim pragom! Kdo nam tudi more zameriti, ako se Roškar j a, Vrstovšeka in Cenčiča ne moremo lotiti z rokavicami?
o Slovenčevo dementiranje. „Slovenec" sedaj blamažo in izdajstvo klerikalcev minuli petek skuša olepšati s tem, da očita „Nar. Dn." — laž. Ta zagovor je čudovito poceni. Mi temu nasproti vzdržujemo svojo trditev v polnem obsegu. Klerikalci ne bodo tako lahko zbrisali tega grdega madeža s sebe. S1 o v e n-ski trgi so jih vpetek že ob-
sodili. Poroča se nam poleg tega še iz Velenja, da je tam agitiral kaplan za Krala. Smo tako srečni, da celo lahko navedemo besedilo: „Kral nam ni nevaren, ker je čisto navaden frizer." Tako razumejo kaplani naš naroden položaj v spodnještaj. mestih in trgih po septemberskih dnevih! Klerikalci tudi čutijo, da so hudo zavozili; zato na drugi strani skušajo očrniti dr. Kukovca kot — protinarod-nega. To blatenje ima poleg svoje nizkotne smešnosti toliko nesramne predrznosti, da se nič ne čudimo, da je rekel enkrat prav inteligenten župnik v slovenjgraškem okraju: klerikalizem je — laž.
o Kake državne in deželne poslanec imamo Slovenci ? Nekega dne je prišla k njemu neka ženska, ki je bila skregala z drugo. Ker je imela predolg jezik, jo je izročila nasprotnica sodišču in to jo je obsodilo na nekaj dni zapora. Obsojenka se je šla potožit drž. posi. Pišeku. Ne zastonj! Pišek se je je usmilil in pisal odvetniku, ki je zastopal nasprotnico, naj mu sestavi resolucijo za drž. zbor, da bo jo tam prebral in da bi bila vsled tega ona nesrečna ženska s predolgim jezikom rešena svoje kazni. No, Pišek je sedaj tudi deželni poslanec! Slovenski narod nedvomno napreduje.
o Vrstovšek ob ustanovitvi društva „Zarje". Našo javnost bode gotovo zanimalo, kako je Verstovšek, sedanji branitelj verskih svetinj slovenskega naroda, pozdravil ustanovitev „katoliškega" društva „Zarje". Rotil je takrat pismeno napredne akademike, zbrane v ak. tehn. društvu „Triglav", naj to ustanovitev zabranijo, ker bi bila večna sramota za dijaštvo. Konečno je pisal: „Sterite kači glavo v povojih ter s tem operite vašo akade-mično čast". Radovedni smo, kdo bo sedaj pral Vrstovškovo akade-mično čast?
o Iz Svetinj pri Ormožu. Samostojen kandidat dr. Anton Medved v Mariboru naglaša v svojem oklicu, da kandidira na „stari narodni podlagi". Ker pa je g. kaplan Stuhec na shodu dr. Ploja v Vuzmetincih povdar-jal, da je edino pametno kandidirati na programu kmečke zveze ali narodne stranke, je z gotovostjo pričakovati, da pristaši km. zveze volijo dr. Kukovca, ker uimajo kandidata, ki bi pametno kandidiral na njihov program. G. kaplan Stuhec je tudi kapaciteta km. zveze, torej ima gotovo upliva, da ne bo smešil samega sebe in seboj stranke, ki je za njim.
o Shod na Vranskem. V soboto zvečer je govoril dr. Kukovec na Vranskem in se je zbralo tri četrtinke vseh trških volilcev. Po dve uri trajajočem izvajanju dr. Kukovca se je razvnela živahna debata, po kateri je bila kandidatura dr. Kukovca živahno odobrena. Predsedoval je župan vranski gospod Schwentner.
o Št. Jur ob Taboru. Tu sta včeraj zborovala v mežnariji dr. Benkovič in Terglav, ki sta udrihala le po narodni stranki, s čemur se niti klerikalcem nista prikupila. Terglav je tudi dokazoval, da zna brati in govoril o zajcih ter zoper šolo. Ob istem času je g. dr. Kukovec sklical naerlo shod naprednih volilcev pri g. Južni. Shod pri Južni ni imel otrok in žensk kakor oni v mežnariji, pač je pa veliko število treznih volilcev s pozornostjo zasledovalo govornika in se izreklo za narodne kandidate.
o Iz Trbovelj. Dne 16. t. m. zj. je imel naš kandidat g. Goričan poučno predavanje v stari šoli v Trbovljah. Pozneje se je zbralo kakih 150 do 200 ljudi (večinoma volilcev) v gostilni" pri Kukenbergu, kjer je pod predsedstvom g. Trnovšeka kandidat
,g. Goričan med splošnim odobravanjem razvil svoj program. Na mesto odsotnega dr. Karba je spregovoril na to g. dr. Gvidon Sernec iz Celja in toplo priporočal kandidata narodne stranke g. dr. Karba in g. Goričana. Tem izvajanjem se je pridružil v imenu so-cijaldemokratične stranke g. Siter. Po navduševalnih besedah g. učit. Roša je zaključil g. predsednik krasno uspelo zborovanje.
o V žalski okolici so se vršili včeraj shodi v Vrbju in Grižah, v soboto večer pa v Ložnici.
v Benkovič je hotel minulo soboto zborovati v Sp. Hudinji. Čakal ga je — dostojen sprejem, kateremu se je pa junaški g. dr. Benkovič izognil in se odpeljal v Sav. dolino.
v Maluso vi shodi so se včeraj vršili v brežiškem okraju in sicer v Pi-šecah in Sromljah. Lep je bil zlasti shod v Pišecah. Govorila sta gg. Malus in dr. Koderman iz Celja
o Lepi shodi so se včeraj vršili za dr. Božiča v slovenjgraškem, marn-berškem in šoštanjskem okraju in sicer v Vuzenici, Brdah, Razborju, Šmiklavžu in Velenju. Grafenauer in Cenčič sta hotela zborovati v vuzeniškem župni-šču: ko sta hotela vsiliti zborovalcem glasovito „društveno" zborovanje, so vsi zborovalci — odšli na Božičev shod pri Mravljaku. Grafenauerju bi še enkrat prav prijazno svetovali, naj bi raje kaj pametnega delal na Koroškem, kakor da hodi k nam ljudi hujskat.
o Klerikalne posojilnice in volitve. Od raznih strani poročajo o naravnost nečuvenem terorizmu, ki so ga izvrševale v zadnjem volilnem boju na volilce klerikalne posojilnice. Uprav gorostasni slučaji se nam poročajo o klerikalnih posojilnicah na Frankolo-vem in na Dobrni. Bodite uverjeni, gospodje katoliški duhovniki, da teh stvari, ki jih že postava sama določuje kot zločin, ne bomo pustili pri miru!
o Shod v sodni dvorani. Pretekli petek sta nastopila pred sodnijo na Vranskem — poslanska kandidata dr. Benkovič kot zagovornik in Alojzij Terglav kot obtoženec zaradi prestopka zoper varnost časti. Križev pot poslanskih kandidatov je vzbudil mnogo pozornosti in zbrala se je polna dvorana radovednih poslušalcev, ki jih je zanimalo, kako bode dr. Benkovič svojega tovariša ričeta rešil. Razprava se je preložila.
o Pnšenjak za — Krala? Poroča se nam, da je v Velenju tudi — Pu-šenjak priporočal Krala. — Ali je pri graškem „Verbandu" kako mesto izpraznjeno ?
v Kaplan Schiller v Ljubnem je svojim faranom prepovedal pri ožji volitvi dne 14. tm. glasovati za Horva-teka. To se zlaga z od klerikalcev tudi drugod izdanim geslom, da naj raje podpirajo Krala kakor Horvateka. Zdi se nam vsled postopanja gospoda kaplana primerno, ga spomniti na sledečo iz aktov okrajnega sodišča v Gornjemgradu posneto dogodbico. Pred kratkem je kaplan nekoga tožil zaradi razžalje-nja časti, ker je bil dotični pravil, da je kaplan neki ženski izkazoval več ljubezni, kakor mu njegove krščanske in stanovske dolžnosti velevajo. V kazenski pravdi je dotična ženska kot priča pod prisego izpovedala, da ni imel kaplan žnjo nič opraviti. Par dni pozneje pa je ista ženska, ko se je vozila v poštnem vozu, pred (pričami vzdihnila! „O Du mein lieber Herzl Schiller, kaj bo z mojo dušo, ti hudič črni!" tako gospod kaplan, zdaj pa bodite lepo pohlevni, če ne povemo več!
o Pri današnjih deželnozborskih volitvah se gre na celem Štajerskem za 28 mandatov. Po nemškem Štajerskem, kjer stoje proti nemškim klerikalcem v boju nemški agrarci, pride
morda v več okrajih do ožjih volitev. Pa tudi pri nas so možne ožje volitve v ptujskem, slovenjgraškem in celjskem okraju.
o V celjski okolici smo dobili 20 glasov manj kot klerikalci, kar je v očigled klerikalni vladi v občini in naravnost ogromni agitaciji celjskih duhovnikov, za nas časten uspeh. Volitev se je udeležila komaj tretjina volilcev.
v Soci j alisti čne kandidature v Gradcu. Socijalisti nameravajo v Gradcu nastaviti tudi v privilegirani kuriji svoje kandidate. Ker bodo nedvomno klerikalci imeli tudi lastne kandidate, so se začele nacijonalcem za svoje posestno stanje tresti hlače.
a Občinske volitve na Sla'dki gori so v II. in I. razredu razveljavljene. Prihodnjič je zmaga naprednjakov gotova stvar. V III. razredu je namestnija raveljavila izvolitev nekega klerikalca in stopi -na njegovo mesto naš vrli pristaš župan Rokav ec. Tudi v šmarskem okraju se tla klerikalizm u občutno majejo. Naprej!
Binkoštne dneve v Celju bo vse polno nemških visokošolcev. Ker smo videli, da so bili ti mladiči najhujši razbijači v septemberskih dnevih, za-htevamonujno, dastorita celjsko okr. glavarstvo in graška namestnijavse, dabode življenje in imetje celjskih slovenskih meščanov v varnosti. Na celjsko policijo, ki je popolnoma slepo orodje ultranemškega celjskega magistrata, se po skušnjah lanskega leta pod nobenim pogojem ne moremo zanašati.
v Izleti v celjsko okolico so se
že pričeli. Včeraj se je podala vesela družba celjskih slov. turistov na Go-roljko. Kaj pa je s celjskim odsekom savinske podružnice S. P. D. ?
v „Urškino" glavo še pokriva na severni strani sneg, ki pa bo sedaj hitro zginil. Kakor smo zvedeli, se letos pripravlja na Petrovo zopet večje število planincev, da posetijo goro Uršulo. —
o Spominska slavnost na bitko pri Aspernu se bode obhajala po vseh avstrijskih posadkah v soboto dne 21. maja.
o Umrl je železniški delavec Cvi-ak, ki se je ponesrečil v Pesnici.
o Svarilo za one voznike, ki radi celo ponoči puščajo voz in konje brez nadzorstva pred gostilnami: BI. Štajn-ca na Sr. Štaj. je ukradel nek uzmo-vič vozniku, ki je popival v krčmi, voz in konja v vrednosti 900 kron ter se, neznano kam. odpeljal.
Pri oddajnici brzovoznega blaga na celjskem kolodvoru se neki uradnik prav impertinentno obnaša nasproti strankam, ki prinesejo slovensko izpolnjene brzovozne liste. Povemo po-stajenačelništvu, da si šikan od strani uradništva ne bomo pustili dopasti. Če ne bo boljše, se bomo pomenili drugače.
v 101. semester dr. Augusta Te-wesa. Danes prirede na graškem vseučilišču prijatelji in kolegi dvorn. svetniku dr. Augustu Tewesu ob priliki začetka 101. semestra njegovega učnega delovanja na pravoslovnem polju prisrčen pozdrav.
v Zaspalo je kat. del. društvo v Trbovljah radi pomanjkanja članov. Društvo je bilo ustanovljeno 1. 1896.
v Nesreča. Hlapec pri gostilničarju Horvatu v Rihtarovcih Knaflič je gnal te dni kupljeno telico domu. Žival se je med potjo nekaj splašila in sunila hlapca tako močno v želodec, da je vsled notranjih poškodb v radgonski bolnišnici umrl.
v Brde pri Turiški vasi so krasen in rodoviten kraj. Manjka pa dobre ceste v dolini. Pozivamo okr. zastop slo-venjgraški, da se za stvar zanima; svojo
pomoč je tudi že obljubil drž. posi. Je-žovnik.
v Umrla je v Gradcu kuharica Marija Riska, ki je služila 57 let pri neki rodbini. Taki posli so redki.
o Od Sv. Lenarta v Slov. goricah. V listu „Straža" z dne 5. maja blede nam vsem dobro znani akade-mični grešnik med drugim nekaj o „pik-liberalcih". Mož ne miruje! Komaj mu je zmanjkalo lažipolnih poročil o volilnih shodih napredne stranke, začenja že na drugi vznemirjati posameznike svojih neprijateljev. Tega stalno penzijoniranega akademika bode v oči neka povsem mirna oseba, katere se ne primejo nauki klerikalnega razgrajača, — zeta „katoliškega" poslanca Roškarja. Zakaj se ta prena-petnež toliko muči in bojuje za klerikalno stvar, je jasno. Mož je namreč nekak hlapec kterikalnih mogotcev in torej prisiljen — s trebuhom za kruhom. Upamo pa, da bodo temu ošabnemu petelinčku peruti pristrigli paragrafi 491 in 496 kaz. zak.
o Iz Rogatca. Dopisunu ptujskega „Štajerca". Zgrešili ste osebe s svojim sumničenjem v zadnjem listu, pokazali ste, da živite v zmoti, pokazali pa ste tudi svojo zlato dušo in plemeniti značaj. Toliko brezsrčnosti in toliko podlosti, kakor ste jih zapisali Vi v treh vrstah — more zapisati pač le kak dopisatelj Štajerčev! V tolažbo Vam povem le še to, da ostanem v Rogatcu, dokler j a z hočem in da pozdravljam in odzdravljam kakor se meni poljubi. Senčar.
v „Naša bodočnost", list za šoli odraslo mladino. Ravnokar je izšel 5. zvezek, ki se odlikuje po svoji lepi in bogati vsebini. Iz „raznoterosti" dvoje šaljivk: Iz boljše družbe. Virtuoz: „Mi-lostljiva gospa, gosli, na katerih hočem danes zvečer igrati, so že stare 200 let." Milostljiva: „Toda tega menda vendar ne bo kdo spoznal, da igrate na tako starem instrumentu.
Nič hudega Rabin (k Sekelesu) „Jako mi je žal, da vam moram to povedati; vaš sin je nčinil neko strašno dejanje." Sekeles: „Za Boga! Kakšno pa ?" Rabin : „Izdal je ponarejene menice." Sekeles: „Moj Bog, kako sem se ustrašil, zakaj mislil sem si — kar pa Bog obvaruj — da ie jedel svinjsko meso!" — List ima tudi pripovedne in poučne sestavke. Toplo ga priporočamo starišem, društvom in mladini za>aro-čevanje. Stan^ letno le K 2'50 in se poročuje v „Učiteljski tiskarni" v Ljubljani.
Kranjske novice.
v 20.000 K je dovolil cesar iz dohodkov državne loterije za cesarice Elizabete bolnico v Novem mestu, od katere se že letos izplača polovica.
v Dijaško kasarno zgradi na Poljanski cesti v Ljubljani Marijanišče, kjer bodo imele sestre nad 100 gimnazijskih dijakov nahrani. Ko bode zgradba gotova, se pa prične lov na dijake.
v Poročil se je v soboto okrajni sodnik v Senožečah g. Edvard Picek z gospodično Ter. Garzarolli pl. Thurn-lack.
Primorske novice.
a Riemanjsko vprašanje definitiv no rešeno. Po več ko 9 letni pravdi med Ricmanjci in tržaškim škofom, katerega je na vse kriplje podpirala tudi vlada, je sedaj to vprašanje rešeno, Ricmanjci so zmagali. Začetek te afere je tičal v tem, ker tržaški škof ni hotel privoliti v zahtevo Ricmanjcev po ustanovitvi samostojne župnije in neodvisnosti od dolinskega župnika. Pred poldrugim letom se je zavzel za stvar poslanec Laginja. Sedaj [dobe
Ricmanjci svojo samostojno župnijo, župnika si volijo sami, a plačeval jim ga bo verski zaklad, cerkev, ki je popolnoma zanemarjena, jim popravi cerkveni zaklad in škof jim je slednjič, ako tudi s težkim srcem, dovolil vsaj deloma slovansko bogoslužje.
v Goriški socijalni demokrati imajo dne 6. junija deželno strankarsko konferenco v Gorici.
v Kreditna zadruga članov N. D. O. se pripravlja v Trstu. V kratkem se skliče sestanek zaupnikov.
v Y morje je padel jetnik Ivan Reja, ki se je v spremstvu dveh čuvarjev podal na parnik „Adriana", da bi tam sprejel neko pošiljatev. Zdrav-niškaipostaja ga je po prvi pomoči zopet spravila v jetnišnico.
a Postajališče „Zazid", med postajama Podgorje in Rakitovič proge Divača-Pulj, v občini Dekani v Istri otvorijo 15. t. m. za osebni in prtljažni promet.
a Poštni avtomobili v Istri so začeli voziti ha progi Pulj-Opatija po 2 krat na dan, na progi Opatija-Poreč lkrat na dan, na progi Pazin-Labinj po 2 krat na dan in na progi Poreč-Labinj po 1 krat na dan.
o Slovensko učiteljišče pride v Gorico. „Eiinost" poroča, da je defi-nirivno odločeno, da se s prihodnjim šolskim letom premesti slovensko učiteljišče iz Kopra v Gorico.
o V Škocjanu so našli blizu ta-mošnjega starega obzidja 1170 komadov starinskih predmetov iz 5. stoletja pr. Kr., bisernic iz jantarja in stekla, gumbov iz brona, prstanov itd.
b Zveza narodnih društev za Goriško-Gradiščansko je imela 9. t. m. krasno obiskan občni zbor. Iz posameznih poročil posnemamo veselo dejstvo. da je zveza tekom poldrugega leta dosegla krasne uspehe. Ima danes 101 draštvo; na novo jih je ustanovila 36, posebno v narodno izpostavljenih krajih. Predavanj je priredila 88. Organizirala je pevske zbore v društvih. Tudi v drugih stvareh je zveza razvila najživahnejše delo in izvršuje naravnost vzoruo organizacijo prosvetnega dela. V vsako vas izobraževalno društvo — to je cilj zveze. Predsednikom zeze je zopet izvoljen dr. Dinko Puc.
Koroške novice.
v Sokolski izlet gorenjskih sokol-skih društev v Borovlje dne 20. maja imenujejo „Freie Stimmen" „Hetzaus-flag", dočim so izzivalno hajlanje Šent-vidčanov v Št. Jakobu v Rožu, torej v popolnoma slovenskem kraju, imenovale izlet k bratom v izpostavljenih postojankah.
v Poštno ravnateljstvo za Koroško. „Freie Stimmen" poročajo, da nameravajo vodilni krogi poštne .uprave v kratkem ustanoviti posebno poštno ravnateljstvo za Koroško v Celovcu, ker so prišli do prepričanja, da so manjši upravni okraji dosti bolj primerni, ko pa sedanji veliki.
v Državna pomoč za pokončeva-nje hroščev. Poljedelsko ministerstvo je koroškemu deželnemu odboru brzojavno nakazalo znesek 10.000 K za po-končevanje hroščev.
v Pogrešajo že od četrtka [ženo knjigotržca Emila Schatza v Celovcu. Bila je zadnji čas zelo nervozna in raztresena."
Najnovejša brzojavna in telefonija poročila.
a Središče, 17. maja. (Brz. „Nar. Dn."). Gostinčar - Stuhečev shod razbit Plojeva kandidatura z navdušenjem sprejeta.
Turčija.
a Carigrad, 17. maja. (Brz. „Nar. Dn."). Danès zjutraj so i bližini Sofi-jine mošeje obesili 5 oseb in sicer 1 topničarskega stotnika, 1 nadporočnika in 3 policiste. Eden delinkventov, ki se je na potu do morišča zoperstavljal, je bil precej močno ranjen.
a Carigrad, 17. maja. (Brz. „Nar. Dn."). Senat je včeraj po nekih izjavah min. zun. zadev sprejel turško-bulgarski protokol.
a Carigrad, 17. maja. (Brz. „Nar. Dn."). Turški listi poročajo, da bo sultan v četrtek prisegel na ustaVo pred parlamentom.
a Ristovac. 17. maja. (Brz. „Nar. Dn."). Po poročilih, ki so dospela mla-doturškemu komiteju, se je položaj v Erzerumu zelo poslabšal. Mladoturški častniki so pobegnili, da si rešijo življenje in zahtevajo, da se odpošljejo tja čete. Tudi v Damasku so izbruhnili nemiri. Arabci so baje tudi zavzeli stališče proti mladoturškemu odboru in groze s poboji.
o Berlin, 17. maja. (BrZ. N. Dn.) Iz Carigrada se poroča, da so princa , Burhan Eddina, ki je dalje časa bival pri svoji teti ob Bosporu in bil zelo strogo zastražen, prepeljali na vojno ministerstvo. - Po nekem poročilu „Frankfurter Ztg." so ga zato prepeljali na vojno ministerstvo, ker so sumili, da bi pobegnil. Pomagal je baje skupno s sinom Kiamil-paše odstavljenemu sultanu. Sodijo tudi, da ve za tajnost, da se bo lahko dvignil sultanov denar iz tnjezemskih bank. Jetnika strogo stražijo. To je prvič na Turškem, da stopi meščansko pravo tndi za sultanovega sina v veljavo.
Stavka poštnih uradnikov na Francoskem.
o Pariz, 17. maja. (Brz. „Nar. D.") V departementu Lomme je zèlo mnogo
žic prerezanih. Včeraj so v Parizu na poštnem uradu pobili nekaj šip. — V Dole so zaprli dve osebi, ko sta mislili vreči bombo proti nekemu brzojavnemu drogu.
Različne vesti.
v Praga, 17. maja. (Brz. „Nar. Dn.") Poslanec Klofač naznanja v svojem glasilu „Češke slovo", da še tekom tega tedna odpotnje v Petrograd in Moskvo, da se udeleži predpriprav za veslo-vanski kongres.
V Praga, 17. maja. (Brz. „Nar. D.") „Lidbve listy", organ grofa Sternberga prinaša vest, da je grof Sternberg, ki se sedai mudi v Carigradu, ranjen na obeh nogah, da bo moral najmanj 6 tednov ležati. Kake so te poškodbe, se ne poroča, vendar se splošno misli, da je ranjen od strela.
v DunBj, 17. maja, (Brz. „Nar. D.") Danes predpoldan se je otvorila vojaška razstava ob navzočnosti nadvoj-vodinje Blanke, ki j s zastopala oboleto nädvojvodinjo Marijo.
v Dunaj, 17. maja. (Brz. „Nar. D.") Cesar bo letos že najbrž- v juniju odpotoval v letovišče Ischl.
v Petrograd, 17. maja. (Brz. „Nar. Dn.") Pri volitvah v finski deželni zbor so dobili socijalni demokrati 85 mandatov in so torej najmočnejša stranka v parlamentu. Največ mandatov so iztrgali Starofincem.
Današnje volitve v skupini kmečkih občin.
(Brzoj. „Nar. Dn."). Volilni okraj Sevnica-Brežice-Kozje Malus dr. Jankovič Artiče	17	61
Sevnica okol.	20	16
Sromlje	10	18
Volilni okraj Celje, Vransko, Gornjigrad, Laški trg:
dr. Karba Goričan dr. Benkovič Terglav Žalec okol. 27 27 10 11 Celjska okol. 71 74 91 94 Novaštifta	6 6 46 46
Ljubno	1 4 72 75
Bočna	17 37 87 106
Sv. Peter v S. d. 24 25 64 63 Loka p. Zid. m. 7 8 49 49 Škofjavas	73 77 21 24
Teharje	10 14 32 36
Marijagradec 8 8 143 143 V. Pirešica 15 21 124 127 Volilni okraj Šoštanj-SIovenjgradec-Marnberk:
Dr, Božič Dr. Verstovšek KaliSnik Vuzenica okol. 49 4 24
Iz slovanskega sveta.
u Kako je okupacija civilizirala Bosno. V tretji spomenici, katero so Srbi iz Bosne in Hercegovine leta 1900 predložili cesarju, da se mu pritožijo proti postopanju bosanske vlade proti njim je tudi to le mesto: „Za časa turške vlade so imeli pravoslavni Srbi v Sarajevem jedno realko, v Ba-njaluki bogoslovnieo, v samostanu Ži-tomislice učiteljišče, v Sarajevem višjo dekliško šolo in več ko dve sto narodnih ljudskih šol po deželi, čeprav je znašalo število pravoslavnega prebivalstva takrat samo 400 tisoč. Danes, 1900. ko je pravoslavno prebivalstvo naraslo na 700 tisoč ima še samo 79 ljudskih šol in eno samo srednjo šolo." Z druge strani so imeli katoliški menihi (Franjevci) za časa turške vlade samo malo hišo Sarajevem, v kateri je bila katoliška cerkev in šola. Danes ima katoliška cerkev na milijone v gotovini in ogromno zemljiško last, katero uporablja za katoliško kolonizacijo. Do okupacije so imeli katoličani le nekoliko ljudskih šol, danes imajo bogoslovnieo v Sarajevem, nadškofijsko gimnazijo z internatom v Travniku, učiteljišče hčera božje ljubezni v Sa-jevem, zavetišče malega Jezusa v Sarajevem, višjo rokodelsko šolo v Sàra jevem. duhovske seminarje v Plesanu, Sutjeski in Gorici, šolo trapistov v Delibaši in 29 konfesionalnih katoliških šol. K temu treba še prišteti 2K0 šol, katere je vstanovila okupacijska vlada in na katerih je otrokom prepovedano se imenovati Srbe in svoj jezik srbski. Okupacijska vlada je s pomočjo teh šol, žandarmerije in policije skuša prepričati, da so „Bosanci" po narodnosti in da njih jezik hi srbski ampak bosanski. „Uradna statistika poroča za 1905./7. da je od vseh za šolo godnih otrok obiskovalo šole samo 14'33% nad 85% vseh otrok je pa bilo brez vsega šolskega pouka" tàko piše posi. Baeren-reuther v svoji knjigi „Bosnische Eindrucke." Pač res lepi civilizatorični uspehi in Avstro-Ogrska je sijajno spolnila mandat, ki ga je dobila na berolinskem kongresu.
prekladanje. Tako je to kulturno delo ogrske države, s katerim se Madžarji ponašajo pred celim svetom.
Narodni gospodar.
u Kako je Ogrska regulirala Železna vrata. Ogrska je prevzela nalogo regulirati tok Donave v soteski Železnih vrat in tako olajšati plovitbo na tèm kratkem delu Donave. C. W. Sup-pann piše v svoji knjigi o vodnih cestah (Berlin 1902 str. 94) tako le: „Plovit-ba je sedaj ravno tako težavna ko pred reguliranjem ter je samo mogoča s pomočjo pilotov in z uporabo močne signalske službe... le največji remarkerji zamorejo napevši «troj na 1000 konjskih moči potegniti vlekač noseč 450 ton tovora v približno eni uri skozi kanal navzgor (proti curku), ako pa vaga tovor 660 ton (l ton = 1000 kg), treba zato stroja za 1600 konjskih močij ter se rabi 67 minut." Ogrski vladi se pa plačuje za vsakih 600 ton 1220 kron takse. Po tem pač lahko vsakdo sodi, da je pod takimi razmerami plovitba nemogoča prvič: ker so takse naravnost ogromne, drugič, ker treba blago prekladati z ladij na vlekače, ter po nepotrebnem zgubljati čas in trositi še posebej za dvakratno
Po svetu,
b Nemški vandalizem na češkem.
Nedavno so vdrli 4 pangerm".ni v prekrasno češko planinsko kočo v Ivičini pri Kraljevem dvoru. Uničili so jo naravnost vandalsko in barbarsko. Razbitih je 215 šip, 3 železne postelje in posteljnina razrezana, peč in štedilnik razdrta, svetilke razbite, istotako 20 stolov, slike razvezane. Odbor češkega turističnega kluba je razpisal nagrado 200 K za onega, ki bi zločince eruiral. Škode je nad 2000 K.
v Petrolej bo postal cenejši. Društvo „Standard Oil Company" v Nju-jorku je znižalo ceno surovega petroleja za 5 centov. To je prvo znižanje cen zadnji 2 leti.
Yeleizdajski proces v Zagrebu. 52. dan razprave.
2. priča Dragan Bulic, trgovec v Dvoru. Je rodom iz Dvora, a je bil 16 let odsoten. Srbstvo je bilo že precej v Dvoru, ali odkar se je vrnil, je baje videl, kako se širi velikosrbska propaganda. Slišal je prepevati srbske pesmi in videl, da nosijo dekleta srbske grbe na kitah. Živkovič je samo orodje Pere Bekiča. Nadalje pripoveduje, d» so Srbi na to delali, da bi si osnovali lastno šolo, katero bi naj obiskovali vsi srbski otroci, ki sedaj obiskujejo hrvaško ljudsko šolo. Srbski narod si baje tolmači „Sokol" kot narodno vojsko, ki bi v slučaju vojske skupno delala z onimi iz Belgrada. Slišal je tudi klice „Živio kralj Peter", „Živila Srbija". Vsak katolik da je bil v nevarnosti, da ga niso napadli Srbi. Pero Bekič je ljudem tajno prodajal orožje in v nekaterih hišah je baje 5 do 6 pušk. Kmetje da omalovažujejo avstrijskega cesarja Franca Josipa, a slavijo in poveličujejo kralja Petra Karagjorgjeviča.
Dr. Lukinič pokaže priči srbski grb in ga vpraša, ali so take nosili ljudje, nakar priča mora priznati, da niso bili takšni in niso imeli krone.
Dr. Popovič vpraša pričo, o pam-fletu, katerega so širili frankovci in v
katerem so grdili Srbe in priča pove, da je ta pamflet on sam sestavil, dal tiskati in razširjati.
Na daljnja vprašanja dr. Popovica priča noče odgovarjati. Nato odgovarjajo obtoženci na izvajanja priče.
3. priča. Peter Kastatič. trgovec in krčmar v Rujevcu, kaznovan radi razžaljenja časti. Po prihodu Živkovica ml. in Bekiča je opazil v Dvoru neke pojave. Prej se je ljudstvo nazivalo samo šokac (Hrvati) in vlah (Srbi), le redko se je slišalo ime Srb, a sedaj se vsi pravoslavni nazivljejo Srbe. Slišal je, da je neki kmet rekel, da je to srbska zemlja, o klicih „Živijo kralj Peter" in da pripadejo ti kraji enkrat pod Srbijo, je samo čul pripovedovati.
Pride do majhnega konflikta med državnim pravdnikom in dr. Popovicem, ki mu pravi, naj kriči nad onimi, ki so mu podrejeni, ne pa nad njim.
Kastelič dalje pravi, da mu je nekdo kazal sliko sv. Jurija in neko drugo, o kateri je trdil, da je ta slika kralja Petra. Vendar ne more reči, da je to bil kralj Peter. Priznava se Hrvatom, čeravno je iz Kranjskega, ker živi sedaj na hrvaški zemlji.
Na vprašanja zagovornikov ne odgovarja. Slede nato replike obtožencev. Nadaljevanje razprave je danes.
Listnica uredništva.
Cen j. gg. dopisniki nam naj oprostijo, ako ne bodemo nekaj danes in včeraj došlih volilnih dopisov priobčili, ker menimo, da nimajo več pomena. Zategadelj tndi poročamo o včerajšnjih shodih le kratko.
Loterijske števiiKe.
Dunaj, 17. maja 1909: Gradec. „
87. 45, 65. 49. 81.
84, 65. 68. 26, 50.
Potnik
s provizijo
za Spodnje Štajersko se sprejme pod ugodnimi pogoji pri tvrdki
Iyan Jaks & sin*
Ljubljana. 255 2-2
Opravilna številka A VII 89/9
s katerim se sklicujejo sodišču neznani dedici.
C. kr. okrajno sodišče Ptuj naznanja, da je umrl dne 11. sušca 1909 Jožef Chromcsik, loncevezec v Ptuji ne zapnstivši nikake naredbe poslednje volje.
Ker je temu sodišču neznano, ali in katerim osebam gre do njegove zapuščine kaka dedinska pravica, se poživljajo vsi tisti, kateri nameravajo iz katerega koli pravnega naslova zahtevati zapuščino za se, da naj napovedo svojo dedinsko pravico v enem letu od spodaj imenovanega dne pri podpisanem sodišču in se zglase izkazavši svojo dedinsko pravico za dediče, ker bi se sicer zapuščina, kateri se je med tem postavil za skrbnika gospod dr. Tomschegg, beležniški koncipijent obravnavala z onimi, ki se zglase za dediče in izkažejo naslpv svoje dedinske pravice, ter se jim prisodila, dočim br, zasegla nenastop-ljeni del zapuščine, ali če bi se nikdo ne zglasil za dediča, celo zapuščino država kot brezdedično.
C. kr. okrajno sodišče Ptuj oddelek VII. dne 11. majnika 1909.
Vabilo
na
„Okrajne posojilnice y Ljutomeru"
ki se bode vršil
na binkoštni pondeljek, 31. majnika t. 1., ob 8. uri zjutrfg
Y Fran-Jožefovi šoli v Ljutomeru.
Dnevni ped:
1.	Poročilo načelništva.
2.	Poročilo nadzorništva o računu za 1. 1908 in odobrenje istega.
3.	Izločitev udoV.
4.	Volitev nadzornega svetovalstva in cenilne komisije.
5.	Slučajni predlogi.
Ako bi ta na 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se vrši ob 9. uri istega dne z istim dnevnim redom in v istih prostorih drugi občni zbor, kateri bode v zmislu § 38 pravil sklepal veljavno tudi ne oziraje se na število navzočih
zadružnikov.
V Ljutomeru, dne 8. maja 1909.	Ludvik Babnik, načelnik