—.    257    •*—
Narodna.
Naročila tožna mat! pticam, naročila solnca svetlim žarkom, naročila jadrnim vetrovom : ,,Poletite tja na bojno polje, daleč, dalec tja na bojno polje, sinu mojemu pozdravov tisoč in poljubov tisoč izročite!"
Napotili so se solnčni žarki, odletele ptice "brzokrile, odbrzeli jadrni vetrovi.
Toda vetri so v gorah ostali, ptice so omagale na poti, solnčne žarke morje je popilo. . .
Vetri niso videli junaka, niso ptice s sinom govorile, ni ga solnce zlato poljubilo. Nikdar več se k majki ni povrnil. . .
Davorinov