^■■yiiAuee*^ NO. 29 Ameriška ^f;'! '- '!'"" 5_iL;f mtmmm* MrBmm AM€R5CAK m SPSEST ČQ%&m m UWGUA&G ONLf PS|S?^ ^ ^'‘:. ... . •" ■ ■. .:■ ' -. . •• .. :;^ National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, FEBRUARY 11, 1965 SLOVeNiAK *0RNiN© H€WSPAJ»6£ m ŠTEV. LX III VOL. LX1II Naser is je ipr! usdi i laherliiassiiifte vlado Na obisk v Egipt je povabil predsednika rdeče vzhod nonemške vlade, kar smatrajo v Bonnu za nekako priznanje Vzhodne Nemčije. in groze s prekinitvijo diplomatskih zvez. BONN, Nem. — Egiptovski diktator Naser se je prevzel radi svojih uspehov pri poravnali prepira z našo deželo. Dobil Je od nas vse, kar je hotel, ker So naftne kompanije pritisnile na federainc administracijo, naj Naserju popusti in pripravi Kongres, da bo to popuščanje odobril, kar se je tudi zgodilo. Zato je brez vseh posvetovanj 2 bonnsko vlado povabil ministrskega predsednika Vzhodne Nemčije tovariša Ulbrichta na Uraden obisk. Vlada dr. Erhar-da vidi v tem obisku dokaz, da noče Naser uradno priznati vzhodno-nemški k o m u nistični režim. Ker Bonn noče poznati Nlbrichta in hoče ostati dosleden, je zagrozil Naserju, da bo Pretrgal redne diplomatske sti-z Egiptom, ako bo Ulbricht Prišel tja na obisk. Egipt se te grožnje ne boji, pač pa se jo bo-Jeio nekatere evropske države, ker vedo, kako bi trajen spor ^od Zahodno Nemčijo in Egip-torn kvaril račune evropski poetiki. Zato pritiskajo na Naserju. naj spora ne. žene na nož. Diplomati e so si že izmislili kompromis: Ulbricht lahko pride v Kairo, toda tam naj ne bo sPrejet kot ministrski predsed-jbk neodvisne države! Nemčija °i se menda sprijaznila s takim kompromisom, toda Naser še Uiolei. Mu mora biti težko, kaj-h Nemčija grozi, da bo tudi odpovedala posojilo v znesku $100,-^00,000 za Naserjevo novo pet-etko in odpoklicala vse svoje strokovnjake iz Egipta. Nima pa °sti časa za molk, kajti obisk tovariša Ulbrichta je predviden 2a, 28. februar. Novi grobovi ! Zajeta podjetja ne smejo izdajali iajiwsli afemski podmornic 'feiinssis se me spoaiaja CHICAGO, 111. — Oblasti so o gnale, da so prstni odtisi °nna F. Johnsona, športnega Poročevalca na Omaha TV po-iLaji popolnoma isti kot prstni °dtisi Lawrenca J. Bader j a, ki J® leta 1957 izginili na jezeru No pri Clevelandu. Našli so le Prazen čoln in sodišče ie izginu-'-gu proglasilo za mrtvega. Ba- je bil poročen in v Akronu der N'A njegova žena in njuni štirje °troci. ^ John F. Johnson je poročen, r, ^ono Nancy ima dva otroka. v°jeniu odvetniku je razložil svojo življenjsko zgodbo, tonu 116 VS ° Daderju in Akro-,'v Njegova brata in svak so ^Dsd jn z njim govorili. Trdijo, do ^ ^°llnson Bader, da pa bo-uuorali pomagati uganko iz-e spomina razrešiti zdravni- SUbi, ki. v vati. torek so ga začeli preisko- j Nj Povprečen Amerikanec po-1 tri tube zobne paste na le- Vremenski prerok Ifflgg pravi: --- ■ ifglj Cbjačno in mrzlo, na noč ver-Jetriost dežja. Najvišja tempera-Tura 45. Josephine Leksan Po dolgi bolezni je včeraj umr.; la Josephine Leksan z 267 E. 260 j St. stara 61 let, rojena v vasi Klance pri Ložu, od koder je prišla pred 50 leti. Tukaj zapušča brata Andreja, v starem kraju pa brata Louisa in Jakoba. Brat Joseph je umrl lani v Bar-bertonu. Bila je članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J. in Catholic Knights of Ohio št. 139. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo na mrtvaškem odru samo v petek od 2. pop. do 10. zvečer. I©sJc¥š? b plašila šksde MOSKVA, ZSSR. — Skupina kakih tisoč azijskih, afriških in ruskih študentov je v torek demonstrirala pred poslopjem a-meriškega poslaništva in razbila vse šipe na oknih v spodnjih dveh nadstropjih. Precej škode so demonstranti napravili tudi na zidu pročelja. Ko so demonstranti skušali vdreti skozi o-grajo okoli poslaništva, je policija posegla vmes in jih razgnala. Poslanik Združenih držav je odločno protestiral pri vladi Sovjetske zveze, ki je izjavila, da bo škodo plačala. Nihče od članov poslaništva ni bil ranjen, pač pa so demonstranti precej grobo postopali z dopisnikom a-meriškega lista Baltimore Sun. Policija ga je nato prijela “zaradi motenja javnega miru”, pa ga kmalu izpustila. Poslaništvo je bilo na demonstracije pripravljeno in je že v naprej zabarikadiralo vsa izpostavljena okna, da bi bilo osebje znotraj poslopja varno. Demonstracije so bile po sodbi očividcev in poznavalcev ruskih razmer organizirane od sovjetskih oblasti kot protest proti ameriškemu bombardiranju vojaških oporišč v Severnem Vietnamu preteklo nedeljo in ponedeljek. Obsežne demonstracije in pohodi iz istega vzroka so bili tudi v glavnem mestu rdeče Kitajske Peipingu. Udeležilo se jih je baje več sto tisoč ljudi. Zvezna vlada ie opozorila privatna podjetja, da atomskih tajnosti, ki so jih dobila od atomske komisije, ne smejo nikomur izdati ali uporabiti brez dovoljenja Atomske komisije. WASHINGTON, D.C. — Naša vojna mornarica ne gradi sa-| ma atomskih podmornic. Jih naroča pri velikih komipaniiah, ki imajo nrimerne ladjedelnice, pa tudi za tako delo pripravne raziia pa ^ zelJ°J da bi se John strokovnjake. Seveda' taka pod- fon m f0^in cim Pref sesta- Svet se ie razfeja zaradi mu itslerlške pslii ¥ fiefnamis WASHINGTON, D. C. — Na-j padi ameriškega letalstva na se-; vernc-vietnamske komunistične; postojanke niso preveč razburi-; li mednarodne politične javno-; sti. Da jih v Londonu odobrava-1 jo, je razumljivo, saj se bojijo j za svojo luko Singapore. V Parizu pravijo, da so napadi logična posledica politike, ki bo končno privedla vse skupaj | v slepo ulico., Italijanska vlada še nima zunanjega ministra, zato še ni povedala. kaj o napadih misli. Iz- §*,#1 ¥ VITUMi Komunistični teroristi so pognali v zrak ameriško vojašnico v Qui NKonu, 270 milj severovzhod-od Sajgona. En Amerikanec je mrtev, ranjenih, 24 pa jih pogrešajo. Združene države eo odgovorile z novim napadom na Severni Vietnam. no I k M. iz Clevelanda | in okolice jetja ne vedo vsega e atomski sili, naša federalna atomska komisija jim mora zaupati mnogo svojih tajnosti, da lahko izvrši-j jo federalna naročila. la in skušala najti podlago za kompromisen mir. Podobno željo imajo tudi v Indiji. WASHINGTON, D.C. — Rdeči v Južnem Vietnamu |so včeraj napadli razne k rale v vladnih rokah, pri čemer je padlo več sto vladnih vojakov. Skupina rdečih teroristov je prišla do ameriške vojašnice v Qui Nhonu in jo pognala v zrak. En ameriški vojak je bi! mrtev, 15 ranjenih, od tega štirje težko, 24 vojakov pa pogrešajo in so mrtvi ali ranjeni v ruševinah. Takoj, ko so v Washington u zvedeli za ta napad. je predsednik imel daljše posvetovanje s predstavniki državnega tajništva in Pentagona, nato pa je popoldne sklical Narodni varnostni svet. Ta je zasedal 1 uro in 40 minut. Nemci re vidijo v napadih no-i^ niegovih sklepih ni bilo nič objavljenega, danes pa so ko-bene nevarnosti za'"svetovni' :nun^t'Tni viri prinesli novico o novem ameriškem napadu • mir. Komunistične države pal na Severn? Vie Utam. ^ Te velike kompanije imajo [seveda protestirajo kar se daj. Pri naPadu na ameriško vo-.|g ZN M OipUi po vsem svetu svoje podružni-1 tudi Tito jim pomaga s svojim! jaŠnico v Qui Nhonu je bilo po- j lflj»{S'|f (■#«»«■<•« f ce, ki večkrat tudi rabijo podat-1 časopisjem. 'po Amerilranrpv mrtviti tudi 'V! P*.« ke o atomski sili na primer takrat, kadar je treba postavljati atomske reaktorje. Imajo tudi svoje poslovne zveze, ki bi rade kaj vedele o atomski sili. Po tej peti se je naša General Electric Corp. dogovorila z italijansko tovarno Fiat, da ji bo pomagala pri preiskovanju atomske sile. Za vse to je zvedela naša a-tomska komisija, ki je takoj o-pozorila federacijo’ na nevarnost, da bi Italija utegnila po tej poti zvedeti marsikaj o naši znanosti o atomski sili:. Federacija je takoj obvestila vse tovarne. ki so dobile od federalnih organov podatke o atomski sili, da ne smejo o teh nikomur ničesar povedati, dokler tega ne dovoli komisija za atomsko silo. Naše tovarne ne bodo torej smele prodajati nobenih licenc na področju atomske sile brez federalnega pristanka. Vzroka za letalsko nesrečo pri New Yorku še niso našli Češki komunisti še ne “poznajo” kardinala Berana PRAGA, Češ. -— Češki komunisti so držali praškega nadškofa Berana dolga leta v malem mestu Mukarovu v konfinaciji. Ker je imel priliko, da na svojih sprehodih govori z ljudmi, so komunisti to hoteli preprečiti in ga zato poslali v zavetišče za bolne redovnice, v malo vas Radvanovo, kjer živi še sedaj čisto osamljen, kajti vas je težko dostopna, na drugi strani pa policija s svojimi preskuše-nimi metodami zavira vsakogar, ki hoče govoriti s kardinalom. Komunistični režim še ni objavil, da je Beran postal kardinal. Čehi in Slovaki so seveda zvedeli za to preko tujih radijskih postaj in po podtalnih kanalih, akeravno je vas samo 40 milj oddaljena od Prage. leg Amerikancev mrtvih tudi 21 -------*---- -------* vietnamskih vojakov. Iz ruševin ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— se je posrečilo od 24 pogrešanih;V decembru je generalni tajnik danes zjutraj rešiti 2 živa ame- ZN Tant prosil Varnostni svet, riška vojaka in sodijo, da uteg-Vaj mu dovoli, da še nadalje po-neta biti v njih vsaj še dva živa. raaga na Cipru vzdrževati mir Ameriška in južnovietnamska 4n red s 6 096 vojaki, ki so mu letala so danes bombardirala o-; H1 da^e na razpolago nekatere porišča in zbirališča gverilcev iz; -uariee ZN. Thant takrat še ni Južnega Vietnama neposredno |vedeb ka^0 00 VR stroške, id onstran meie v Severnem Viet- j30 predv^deni z zneskom okoli namu. Podrobnih poročil o tem F milijonov. Obrnil se je na članice ZN in prosil za prostovoljne prispevke. Obljube je dobil od 33 držav, _____ _____ toda vse, kar je bilo obljublje- j it? tii- no, nanese samo $1.33 milijon. črnkama bodo oskrbeli zgr, . „ Torej niti petine predvidenih atomsko bombo Kitajci? j stroške v, pa še teh niso vse WASHINGTON, D. C. — V j države do sedaj plačale. Zato se poučenih krogih trdijo na teme-j je sedaj moral Tant osebno o-Iju poročil iz jugovzhodne Azi-jbrniti na vseh 33 držav, naj daje, da bo rdeča Kitajska nema-lio vsaj to, kar so obljubile. Kdo ra dala Indoneziji dovolj “obo-!bo pa dal ostale štiri petine? gatenega” urana in strokovnja- Vsi kažejo s prstom na Ameri-kov, da bo ta lahko izdelala in ko, toda naši delegaciji se ne napadu danes zjutraj še ni bilo. Prvo poročilo o njem je bilo ob- j javljeno v Vzhodnem Berlinu. nekako atomsko eksplodirala bombo. Tak kitajski korak naj bi pokazal državam, ki se nagibajo na kitajsko stran, da jim je rdeča Kitajska pripravljena in spo- poneslo v smrt na dnu oceana j 84 oseb. Doslej so dobili le 10 j trupel in nekaj ostankov letala, NEW YORK, N.Y. — Potap- ki jih je voda vrgla na površi-jc , . Ijači vojne mornarice še stikajo j no, niso pa dobili še ničesar, kar j °0 ““ PomaSa ___ za ostanki letala Eastern Air'bi razkrilo vzroke nenavadne! —Okoli 13% gozdnih požarov !Lines, ki je v ponedeljek zvečer'nesreče. 'v naši deželi povzroče strele. Napadi na Bien Hoa in Pieiku gledani z rdeče strani SAJGON, Juž. Viet. — Lani 1. novembra so rdeči gverilci napadli ponoči našo utrjeno postojanko v Bien Hoa, uničili 7 letal in nekaj helikopterjev, ranili precej naših vojakov, nekaj pa tudi ubili. Pretekli teden so izvršili podoben napad na našo postojanko Pieiku, kjer so tudi ne samo poškodovali ali uničili letala, ampak zopet pobili 7 naših vojakov, preko sto pa jih ranili. Napad na Pieiku je sprožil “povračilo” z ameriške strani v obliki letalskih napadov na komunistične vojaške postojanke na obeh straneh črte, določene s premirjem v letu 1954. Kakšne posledice lahko nastanejo iz tega, danes še ne vemo. Želja naše administracije je, da naj bi bili sedanji računi z našim povračilom poravnani, kot so bili vsaj navidezno takrat, ko je naše letalstvo “poravnalo” račune za napad na naše rušilce v Ton-kinškem zalivu. To pa ni odvisno samo od naše želje, ampak tudi od politike vietnamskih in kitajskih komunistov. Kakšna bo, ne vemo. Zato je treba vsaj iz previdnosti osvetliti napade na Bien Hoa in Pieiku tudi z nasprotne strani. Napad na Bien Hoa je sedaj najprvo so bni naravnani vsi me-opisal avstralski časnikar Bur-, talci min na letala, potem pa na chett, ki ima dobre zveze z viet-1 ameriške vojašnice. Rdeči oddei-namskimi komunisti, ker je dol-j ki so uspešno prodrli skozi var-go časa živel med njimi. Na nostne pasove. Ob začetku napa-pcdlagi podatkov, ki jih je dobil; da so prvi zbežali vojaki sajgon-od vietnamskega gverilskega po-, ske vlade; so se skrili v bun-veljnika, ki je vodil napad na j ker j e in okope. Ameriški vojaki Bien Hoa, trdi Burchett sledeče: j so bili tisti trenutek vsi zbegani, Pri napadu na Bien Hoa ni | niso računali na napad. Zato so bil noben rdeči vojak ranjen ali ubit. Da se je napad tako dobro posrečil, gre zasluga prebival- se gverilci po izvršenem napadu lahko umaknili brez žrtev. Ameriški oficirji, ki so doži- cem okoli Bien Hoa, ki so gve- veli napada na Pieiku pripove- rilcem preskrbeli zanesljive in točne informacije tudi o vseh podrobnostih. Med napadalci na Bien Hoa se je nahajalo veliko domačinov, med njimi tudi takih, ki jim je preje vojaška u-prava brez plačila rekvirirala zemljo, da so Amerikanci mogli postaviti utrdbe. Trdnjava, odnosno tabor Bien Hoa je bil obdan od treh varnostnih pasov, ki so bili vsi dobro zavarovani z okopi, strašnimi stolpi, bunkerji, bodečo žico, minskimi polji itd. Na postojanki se je nahajal ob času napada oddelek ameriških vojakov s sedmimi oklepnimi vozovi in 100 policijskimi psi. Na postojnki je bila tudi četa vietnamskih vojakov. Napad je bil skrbno pripravljen: dujejo, da se je gverilski napad na to postojanko vršil po isti poti. Gverilci so zopet našli v okoliških ‘terencih’ nenadomestljive špijone, v nesposobnosti vietnamskih poveljnikov in vojakov pa ravno tako neprecenljive zaveznike. Le tako je bilo mogoče, da se je kakih 12 gverilcev zmuzalo skozi vse varnostne pasove prav do letal in helikopterjev in jih z dinamitom pognalo v zrak. Strelivo je bilo ameriškega izvora. Kot v Bien Hoa, so gverilci tudi pri napadu na Pieiku rabili ameriške metalce in ameriško strelivo. Na postojanki bi moralo biti okoli 90 vietnamskih stražarjev, na svojih mestih jih je pa bilo samo 44. Rdeči gverilci so bili tako predrzni, da so streljali celo skozi okna ameriških vojašnic. Komunisti so uspešno izvedli prav isti čas še dva manjša napada na dve manj pomembni ameriški postojanki ne daleč od Pieiku. To dejansko stanje ne potrebuje komentarja, saj je dosti jasno in obtežimo. Sproži pa vprašanje: ali ne nosi nekaj krivde tudi ameriško, vojaško poveljstvo? Saj mora vendar vedeti, koliko so vredni vietnamski vojaki in njihovi poveljniki, koliko se lahko zanese na civilno prebivalstvo na deželi. Počemu torej naravnost izzivati gverilce. mudi z odgovorom; čaka, kako se bo odvijala splošna kriza v ZN. General De Gaulle je na svoji zadnji tiskovni konferenci rekel, da so ZN mrtva organizacija, ako ne bodo reformirani. Morda ima iprav. Vsaj financiranje ciprske vojaške sile ZN bi to potrdilo. V Kongresu si bodo ogledali tudi delo Ku Klux Klana WASHINGTON, D. C. — V predstavniškem domu imajo odbor za “neameriško udejstvovanje”. Ta odbor je bil do sedaj v rokah konservativnih kongresnikov obeh strank. Pečal se je v glavnem le s preiskovanjem, kaj vse počenjajo naši komunisti, Nn v tem pogledu sestavil nekaj dobrih in preglednih poročil. Odbor je seveda trn v peti vsem ameriškim “naprednim” organizacijam, ki neprenehoma zahtevajo, naj predstavniški dom pokoplje ta odbor, ker je preveč enostransko usmerjen: naj poskušajo svojo drznost rav- preganja samo levičarje, včasih no na naših vojaških postojankah in ne samo na vietnamskih. Ameriško poveljstvo bi moralo tudi tam, kjer jih ni. Napredni kongresniki niso silili v ta odbor, zato v odboru ni vendar vedeti, da smo v Vietna- jjjio nobene prave opozicije. Se- mu v vojnem stanju, akoravno ni vsak dan nepretrganih vojnih operacij. Čemu ne prilagoditi svojih vojaških obvez temu in takemu stanju? x\ko bi gverilci vedeli, kako dobro se naše postojanke znajo varovati, ne bi mislili na napade. Ker pa vedo, koliko je zanikrnosti na naši in na strani sajgonskih čet, jih pa zapelje priložnost k vojaškim podvigom, ki se jim žal le prevečkrat posrečijo. daj se je položaj v odboru spremenil. Vanj je prišel liberalni demokratski kongresnik Welt-ner, ki ga je spravil notri znani demokratski kongresni veljak Landrum. WTeltner je sedaj predlagal odboru! naJ čim preje preišče delovanje znane reakcij onarne organizacije Ku Klux Klan. To je bila za odbornike prava politična bomba, ki bo pa počila šele na prvih odborovih sejah. Družabni popoldan— Slovenska šola pri Mariji Vne-bovzeti priredi v nedeljo ob treh pop. v šolski dvorani družabni popoldan. Nastopili bodo otroci na odru. Kazali bod tudi slike s šolskih prireditev zadnjih dveh :et. Vsi vabljeni, vstopnine ni! Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Podr. št. 47 SŽZ ima v nedeljo ob 3.30 popoldne sejo v SDD na Prince Ave. Nadzornice so prošene, da pridejo pregledat knjige. Nov odbor— Slov. delavski dom na Waterloo Rd. ima za leto 1965 sledeč! odbor: predsednik Anton Vrh, podpredsed. Jennie Trennel, taj. in blag. Agnes Stefanic, zapis. Arine Zeie, nadzor. Frank Bitenc, George Marolt in Harry Blatnik, gospodarski odbor: Andy Božič. John Korošec. Popravek— Pek. John Tanko Sr., o katerega smrti smo poročali včeraj, je bil star 69 in ne 89 let. K molitvi— članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri ob dveh v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za. pok. Jožefino Leksan. Zadnje slovo— Članstvo Društva “Napredek" št. 132 ABZ je vabljeno nocoj cb 7.30 v Želetov pogreb, zavod na E. 152 St., da izkaže zadnjo čast umrlemu članu in bivšemu predsed. društva Johnu Tanku. O.cstihiičar ustreljen— Sinoči je bil v svojem avtomobilu ustreljen do smrti 53 let stari Benjamin Feigenbaum s 3837 Northwood Rd., University Hts., solastnik Seventy-Niner’s Cafe na 7S0G Hough Ave. Dobil je najmanj 6 strelov, od tega enega v glavo. Pogreb— Pogreb pok. Johna Tanka bo jutri ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v cerkev sv. Kristine, kjer bo cb devetih pogreb, sv. maša, nato pa na Ali Souls pokopališče. Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Predsednik Johnson je imenoval tričlanski odbor, ki naj do jutri priporoči pravično rešitev še preostalih snerov med pristaniškim delavstvom in prekla-dalnimi družbami v pristaniščih ob Atlantiku in Zalivu. WASHINGTON, D. C. — Predsednik jc izdal nove ukrepe za omejitev vlog ameriškega kapitala v tujini ter poslal Kongresu predloge, ki naj pripravijo pot za končanje primanjkljaja v zim. plačilni bilanci. CHICAGO, 111. — Štetje glasov volitev novega vodstva Unije jeklarskega delavstva še ni končano. Trenutno vedi z malo razlike dosedanji tajnik-bla-gajnik Abel pred dosedanjim predsednikom McDonaldom. PARIZ, Fr. — Francoska vlada je pozvala vse prizadete h končanju bojev v Vietnamu in k umiku vseh tujih čet cd tam. Oba Vietnama, Laos in Kambodža naj bi bili nevtralizirani, kot je bilo predvideno v sklepih ženevske konference 1. 1954 o končanju vojne v Indo-kini. , rtMERiSliA BOSŽOl/iM 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio c*§gg|ljD 83 No. 29 Thurs., Feb. 11, 1965 Socijalna zakonodaja in Amerikanci Boj za bolniško zavarovanje in proti njemu je pokazal, da imajo Amerikanci o socijalni zakonodaji svoje pojme, ki jih drugje na svetu ne poznajo. Tako zagovorniki kot nasprotniki zavarovanja so opirali svoje stališče bolj na prak-rične kot na načelne razloge. Prvi so trdili, da je zavarovanje potrebno, ker dobra desetina Amerikancev ne premore stroškov za bolnice, zdravnike in zdravila, drugi so pa trdili, da to pomeni “socijalizirano zdravstvo”. Med enim in drugim stališčem ni prave vzročne zveze. To dokazuje, da niso pri nas pojmi o socijalni zakonodaji razčiščeni. Teh par stališč, ki gresta drugo mimo drugega, samo priča, da ne razlikujemo zmeraj med socijalnimi obvezami in pravicami na eni strani in med dobrodelnostjo na drugi. Socijalna zakonodaja regulira pravice in dolžnosti, dobrodelnost pa je akt prostovoljnega žrtvovanja v korist potrebnih. Na zunaj se to pokaže v tem, da moraš v slučaju dobrodelnosti za podporo prositi in potrebo po njej utemeljiti, v slučaju zakonodaje ti pa zakon daje pravico, ki si jo pridobiš, ako so izpolnjeni vsi pogoji. Ni ti torej treba nič prositi in utemeljevati. V našem konkretnem slučaju velja to tudi za bolniško zavarovanje. Imeli smo ga že do sedaj, toda v okrnjeni obliki in pomešanega s pojmom dobrodelnosti. Kdor je zbolel, ni ostal na cesti, bolniške stroške je moral nekdo zanj plačati, navadno občine, okraji, države ali pa posebne ustanove javnega značaja. Vendar si jih dobil plačane šele tedaj, ako si dokazal ali pa, kadar so zate dokazale okoliščine, da jih sam ne premoreš. Bil si torej navezan na tujo, navadno iavno dobrodelnost, ki je pokrila tisti del stroškov, ki jih sam nisi premogel. Torej mešanica pojmov dobrodelnosti in socijalnih pravic. Četudi je vse to jasno vsakomur, ki le malo premisli to vprašanje, jih je vendar pri nas le malo, ki bi poznali razliko. To mešanico so izkoristili vsi nasprotniki bolniškega zavarovanja, ki so se predvsem sklicevali na ameriško zelo obsežno organizirano dobrodelnost in jo smatrati koi nekaj boljšega kot socijalno zavarovanje. Načelno bi temu stališču ne mogli oporekati. Ako bi bili vsi ljudje angelčki, bi bila dobrodelnost tako razvita, da bi socijalne zakonodaje ne potrebovali. Dobrodelnost pa človeški naravi bolj prija kot socijalna zakonodaja, kajti zvezana je z osebno požrtvovalnostjo. Dobrotnik ne daje revežu samo podpore, ga skuša tudi razumeti in mu dokazati, da naj gleda v njem naj-preje človeka, prežetega z usmiljenjem. V socijalni zakonodaji med koristnikom zakonodaje in nositeljem socijalnega udejstvovanja ne obstoji nobena osebna vez. Naša človeška družba se je tako razvila, da se osebne vezi med nami zmeraj bolj rahljajo. Se rajše zanašamo na pravice kot na krščansko usmiljenje. To je rodilo gibanje za socijalno zakonodajo. Amerikanec to gibanje presoja po svoje, kot bodo pokazale sledeče številke: Za socijalno zakonodajo je samo kakih 43% Amerikancev. To je nizek odstotek, razložiti ga moramo samo s tem, da ta skupina ne dela razlike med obveznimi in prostovoljnimi socijalnimi dolžnostmi, pa pri tem misli, da je socijalna zakonodaja vendarle potrebna kot dodatek k zasebni dobrodelnosti. Odkritosrčnejša je skupina 45%, ki gleda na socijalno zakonodajo z mešanimi občutki. S tem prizna, da je socijalna zakonodaja sicer potrebno zlo, toda ne ve pravzaprav, zakaj. Samo 6% nasprotuje socijal-nim zakonom in ravno toliko odstotkov nima pravega pojma o tem vprašanju. Značilni so razlogi, zakaj je v največji skupini (45%) toliko dvomov o potrebi socijalne politike. Nekaterim se zdi, da daje taka zakonodaja ne samo podporo, ampak tudi potuho takim, ki podpore niso potrebni. Drugim zopet ni prav, da socijalni zavodi poslujejo tako drago, tako počasi, pa tudi tako malo učinkovito. Vse hibe poslovanja smatrajo za razmetavanje javnega denarja. Mnogim se zdi, da socijalna zakonodaja kot vsaka druga “ubija zasebno pobudo”; pri tem gotovo mislijo na dobrodelno aktivnost, ki praviloma z manjšimi sredstvi napravi primeroma več dobrega kot socijalno skrbstvo. So pa zopet taki, ki se postavijo na “načelno stališče”: njim je vsako socijalno udejstvovanje “socijalizem”. Kaj pravzaprav razumejo pod tem pojmom, pa niti sami ne vedo. Navadno vse, kar jim ni všeč. Na drugi strani niso s socijalno zakonodajo zadovoljni tisti, ki jim gre taka zakonodaja premalo daleč. Kadi bi videli, da rešuje vsa pereča vprašanja udarno in do dna, ne pa v odlomkih, ki so zanje samo znak plašiji-vosti. Vsem nasprotnikom socijalne zakonodaje so zlorabe od strani koristnikov največji trn v peti. Zlorab je seveda dosti kot v vsake vrste zakonodaji. Ni zakona na svetu, ki ne bi nudil prilike za zlorabo. Časopisje in politika pa potem take zlorabe še napihneta in napravita vtis, da je ideja, izražena v socijalnem zakonu, čjsto ponesrečena. Vse to vpliva na javnost in je pripravilo kar 61% Amerikancev do misli, da daje vsaka socijalna akcija priliko za zlorabe v velikem obsegu. Zato pa zahteva ogromna večina naše javnosti ostre pogoje za pravico do socijalnih prejemkov. Kar 85% jih stoji na stališču, da mora vsakdo, ki je telesno sposoben, prijeti za vsako ročno delo, predno je upravičen do podpor, ne glede na njegovo strokovno sposobnost, ki je trenutno ne more uveljavljati iz kateregakoli razloga. Zato so na primer mestne uprave upravičene, da nudijo brezposelnim najpreje priliko za delo v mestni upravi, potem pa šele podpore. Tri četrtine naše javnosti stoji na stališču, da podpore ne smejo presegati rednih zaslužkov podpiranca, kadar ima delo. Dobri dve tretjini zagovarjata podpiranje v blagu, kjer je to izvedljivo, in ne samo in v prvi vrsti v denarju. Posebno ostre kritike so deležni tisti socijalni podpiranci, ki se selijo iz kraja v kraj in svoje selitve izrabljajo v dosego socijalnih podpor. Okoli 70% Amerikancev obsoja take vrste rabo socijalnega podpiranja. Vsi ti odstotki povedo, da Amerikanec gleda kritično na podpirance na račun socijalne politike. Zato gleda s tega stališča tudi na predlagano bolniško zavarovanje. Radi tega so ga politiki, ki mu niso naklonjeni, tudi lahko dolga leta sabotirali in izigravali. Ne bi mogli igrati take politične vloge, ako ne bi vedeli, kaj misli vsa javnost o tem problemu in ne samo tisti, ki bodo imeli od zavarovanja korist. 'X' J BESEDA IZ NARODA MM. ropk gr&diira! m “ ^trdih Mrs Anna jaksk in žŠli®|sž iillSSHlsTJIl vino prevzeli od svoje matere Mrs. John Grdina v letu 1921. V teh izredno spretnih rokah je trgovina ostala skoro 40 let. V tem času je postala znana v vseh delih velikega Clevelanda in njeni vzorci in kroji so postali tako slavni, da so jih pogosto skušale posnemati velike trgovske hiše. Leta 1960 je posle prevzela Mrs. Gene Drobnič, hčerka Mrs. Anne Jaksic. Skušnje, ki si jih je pridobila v dolgoletnem sodelovanju z materjo, so ji omogočile, da vodi trgovino k novim uspehom in novemu napredku. Poleg tega je Mrs. Drobnič priljubljena dra štvena delavka, sedaj predsednica Ameriško-slovenskega ženskega kluba. Ne le tiste, ki so v Grdina Shoppe dobile obleko in opremo za najslovesnejši svoj dan življenja, ampak vse slovenske žene velikega Clevelanda, zlasti pa žene in dekleta sen klerske okolice vedo, da Grdina Shoppe more zadovoljiti najbolj razvajen in izbirčen okus, da je to trgovina, kjer dobiš vsak kos ženske opreme v naj finejši izdelavi. M. K. Inž. Charles Možina Cleveland, O. — Pretekli mesec je graduiral na Purdue University v West Lafayette v Indiani Charles Možina s 19500 Mihican Avenue za električnega inženirja. S 1. februarj.em .je nastopil službo pri Cleveland Electric Illuminating Company. Mlademu, nadarjenemu rojaku čestitamo in mu želimo vso srečo in polno uspeha v njegovem poklicu. Čestitke tudi staršem Mr. in Mrs. John Možina na Mohican Avenue! AD Frsipstiil pSss m wahn-Hiisraje ¥ gkfeagd Chicago, 111. — če ne veste, kam bi se dali za predpust in se malo porazveselili, vam sporočamo, da bo Slov. Narodna Zveza imela v soboto, 13. februarja, pri Tomazinu svojo letno predpustno prireditev, ki bo združena tudi s praznovanjem sv. Valentina. Dobro veste, da so bile doslej vse prireditve SNZ v vsakem oziru privlačne. Tudi letos bo tako. Vse dobrote bodo na razpolago in dobra godba mladega Steva Possedija in njegovih prijateljev. Bodo tudi nagrade. Vabimo vas, da se prireditve udeležite. Ni več veliko slovenskih prireditev, zato pa naj bodo te, ki so še ostale, prav lepo obiskane. Povabite še druge! V upanju, da vas vidimo dne 13. februarja pri Tomazinu, vas lepo pozdravlja odbor SNZ. Mirko Geratič, tajnik jim Stan oskrbi obutev, ker vedo, da se res osebno potrudi, da izbere in poišče za vsakogar najprimernejše in najugodnejše. Pri globoko znižanih cenah prodaja Stan te dni odlično obuvalo, moško, žensko in za otroke. Ti poslednji dobe še posebna darila, da bolj potrpežljivo počakajo, kadar mamica pomerja in izbira svoje čevlje. A.D. Nedelja MU CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja, 14. t. m., je obhajilna nedelja za vse ude Društva Naj svetej šega Imena Jezusovega pri Sv. Vidu. Za k sv. maši naj se zbero vsi udje do 7.45 v novem šolskem poslopju, od koder bo takoj nato skupen odhod v cerkev. Po sv. maši bo pripravljen v dvorani pod cerkvijo za vse zajtrk, potem pa bo reden mesečni društveni sestanek. Mesec februar ali svečan je v naši organizaciji posvečen nabiranju novih udov. Kdor more, naj skuša zato pridobiti med možmi in fanti, ki še niso v naši organizaciji, enega ali več, da se nam pridruži, še veliko jih je, ki niso v vrstah DNU. Vsi udje so dobili med tednom po pošti po dve izkaznici za naš marčevski vsakoletni društveni zajtrlk (pečenice s cvrtjem — Pancake and Sausage Breakfast). V odborovem imenu prosim vse, naj kar se da kmalu za nju poravnajo odškodnino, kakor so bili v pismu na-prošeni. Hvala vsem! France Sever lwa ¥aS@ifIi ¥ 0,©lfli?- woodu ^iriisa Shspps” že ¥ rs-k&h fraljega rodi Cleveland, O. — Sv. Valentin pride letos na nedeljo. Otroci se ga po svoje vesele, imajo opravka s pošto enkrat v letu, sladkarije so pa ta dan tudi boljše, ker so v obliki srčka. Doma smo samo rekli, da sv. Valentin prinese ključe od korenin, kaj več se ga pa zares nismo spomnili. Na to lepo nedeljo so nam padle oči, češ nikjer nič prireditev na ta dan, kaj pa če bi imeli ta dan starši in otroci Slovenske šole v Collinwoodu lep popoldan. Otroci so z veseljem sprejeli novico, da je to nedeljsko popoldne naše in se uče vseh mogočih pesmic, ugank, saj bo skoro ves drobiž pokazal, kako mu teče jezik v materini govorici. Rev. Godina pa nam je obljubil, da bo pokazal slike z iz- leta in s piknika. Malo bodo o-troci zapeli, malo pa vsi skupaj hudobiji, pa naj jo ljubezen do Prošnja i Zlatega polja mi Liiteieo CLEVELAND, O. — Podpisani Frank Stražar sem dobil pred časom od župnega upravitelja na Zlatem polju nad Lukavico ob “veliki cesti” iz Ljubljane proti Celju sledeče pismo: Dne 5. avgusta 1942 so nemške čete požgale dejansko vso župnijo Zlato polje, z vsemi sedmimi vasmi in s cerkvijo vred. Zgorelo je 101 poslopij, prebivalcev je bilo preseljenih v Nemčijo 224, od tega 86 otrok, 7 jih je umrlo in 33 je bilo pobitih. Vseh prebivalcev in faranov je bilo 452, vrnilo se jih je pa samo 152 v letu 1945! Počasi so začeli obnavljati svoje domove in tudi drugi so se še vrnili, tako da sedaj šteje župnija 260 duš. V glavnem so sedaj hiše obnovljene in tudi novo šolo so sezidali in težko je gledati, kako po več kakor dvajsetih letih še stoje ruševine župnijske cerkve in kličejo po obnovi. Strop se je že podrl, stranski zidovi pa še stoje in jih vedno bolj razjeda zob časa. Zvonik je pa še tako dobro ohranjen, da so v njem naredili stopnice in odre do vrha in ga nameravajo še to leto za silo pokriti. Tudi zvonove bo treba dati preliti: razbiti so in raztaljeni od požara, a nekaj se bo dalo še narediti. Farani so pripravljeni pomagati z delom in z lesom, za visoke druge stroške pa prosimo za pomoč vse, ki bi mogli storiti veliko dobro delo za obnovo hiše božje, ki je bila porušena po človeški KULTURNA KRONIKA Celjske Mohorjeve knjige za leto 1965 Letos so prispele z enomesečno zamudo, ker so zaradi stavke pristaniških delavcev ležale ves ta čas v skladiščih v New Yor-ku. Kakor že vsa zadnja leta, je tudi letos Družba dala svojim udom pet knjig. Mislim, da so letos od vseh zadnjih let najboljše. Pa si jih na hitro in kratko oglejmo. KOLEDAR prinaša veliko in prav izbranega gradiva. Koledarski del je verski in poleg koledarja samega prinaša še: vremenske pregovore, ljudsko modrost in svetopisemske izreke. Posebej prinaša tudi razlago: Zapiski k opremi koledarja. Ti zapiski obsegajo kar štiri strani. Ker smo že pri koledarju, naj že sedaj omenimo, da prinaša koledar opis razvoja in nastanka koledarja pod naslovom: Od babilonskega do svetovnega koledarja. Stran 78. Zelo zanimivo. Ne moremo se spuščati v podrobni opis vseh člankov, pač pa bomo navedli vse članke, in jih razdelili skupaj po vsebini. Najprej naj omenimo verske članke: Drugi vatikanski cer- kveni zbor (str. 90); Zgodovinsko romanje (sv. očeta Pavla VI. v Sveto deželo) (str. 96); Nekaj Krekovih (Janeza Evangelista) izrekov (str. 114). Na drugem mestu naj omenimo Pesmi, teh je vseh osem: Večer (Ivan D e 1 p i n -Smrekar) (str. 87); Vnučki (Fran Roš) (str. 138); V letu strahote 1944 (Ivan Delpin (str. 136); Bolnik (M. Pustotnik) (str. 140); Novembrske pesmi (Marija K. Zavrhar) (str. 156); Memento (Vinko Gaberški) (str. 156); Zimska (Mihaela Jarc) (str. 156) in Noč v maju (Tina Cundreič) (str. 162). Proza pa je zastopana s sedmimi črticami: Na sveti večer (F. E. Silanpa) (str. 137); Sveta noč (Selma Lagerloef) (str. 139); Vijoličasti vlak (A-lojz Rebula) (str. 141); Velika noč malega dečka (Lojze Kozar) (str. 149); Srečanja v Petrovcu (Fran Reš) (str. 153); Marija je v obiskovanje šla (Leopold Sta-nek) (str. 157) in Cvetje in trnje na bregu (Ludcvik Zor-zut) (str. 164). Spominski članki: v spomin umrlim slovenskim možem: Nadškof dr. Josip Uj- Nekaj spominskih utrinkov ob petdesetletnici prve svetovne vojne) (str. 133); Sto let ženskega ročnega dela v Višnji gori (Mica Jarc) (str. 173). Krajevni opisi: Skopje — mrtvo in spet oživelo mesto (nc) (str. 32); Votivne cerkve v furlanski Sloveniji (Giuseppe Marchetti) (str. 116). Spremembe v Sloveniji: Preobrazba slovenske vasi (M. R.) (str. 40). Naravopisje: Živali v snegu in ledu (M.F.) (str. 177). Prva pomoč pri poškodbah in naglih obolenjih (M. F.) (str. 180). Gospodarstvo: O združevanju v gospodarstvu (F. H.) (str. 50); Petina žetve gre v izgubo (str. 68). Politika: Politika edine alternative — o jugoslovanski zunanji politiki (Slavko Fras) (str. 44); Sodobna Alžirija (str. 55) in Med dvema kongresoma (Razvoj med 7. in 8. kongresom Zveze komunistov) (str. 66). — To je kratka vsebina koledarja. Ako izpustimo’ članke pod zadnjim odstavkom Politika, bomo vse drugo s pridom brali. DOM POD BORŠTOM je naslednja knjiga; povest, ki jo je napisal Janez Kmet, katerega kratek življenjepis in delo je na predzadnji in zadnji strani povesti. To je 115 zvezek Slovenskih večernic. Knjige doslej še nisem prebral in je zato ne morem oceniti. STARA POKLJUKA in druge povesti, daljše in krajše na 150 straneh. Na strani 151 pa Janko Moder prinaša življenjepis pisatelja Stare Pokljuke pisatelja Antona Kocjančiča. MLADIM SRCEM, VI. ZVEZEK — gotovo poslednji zvezek Ksaverja Meška. Knjižica je manjše oblike in ima 120 strani. Za naslovno stranjo je poslednja slika pisatelja Meška, na o-vitku pa kot mladega kaplana. Takoj za sliko na notranji strani je poslednja lastnoročna pisava pisateljeva in piše: Da bi Vam naredile knjige vsaj majhno veselje, šele 15. julija 1963. Ksaver Meško. Prva zgodba v tej knjižici je pisateljev življenjepis, ki ga je sam napisal pod naslovom: Moje življenje; prav kot pred 45. leti Ivan Cankar. Tudi vse druge zgodbe so iz pisateljevega življenja. To ni same knjižica za mlada srca, ampak jo bo tudi vsak odrasel z zanimanjem prebral. SLOVENSKA PESMARICA II. — Pripravila Luka Kramolc in Matija Tomc. To je nadaljevanje pesmarice, ki je izšla lansko leto. Podrobni opis prvega dela je napisal dr. Ludovik Puš. čič (str. 107); Msgr. Mihael To- ^ roš (str. 109); Franc Ksaver Me-^!^' Amenslm Domovina št. 14 ško (str. 110) in pa Ob stoletni- ci Krekovega rojstva (str. 112). ^ °;:’njl arugi del pesma- Zgodovinski članki: Fronta na Kalvariji (o prvi svetovni vojni), napisal Albert Rejec (str. 129); Rožnate vojne dopisnice. Cleveland, O. — če kdo, sta gotovo brata Grdina, John in Anton, dala napredku slovenske naselbine svoj pečat. Naše kulturno, dobrodelno in splešno družabno življenje, posebno pa naše gospodarstvo je dobilo med člani družin Grdina svoje naj-pridnejše ustanovitelje in voditelje. Mr. in Mrs. John Grdina sta ustanovila tudi trgovino z oblačili, konfekcijo, ki ima danes ima Grdina Shoppe. Po vsej naselbini je ta trgovina znana kot specijalna trgovina oblek in opreme za neveste in družice. Ta sloves sta posebno razširili in popoldne bo še prehitro minulo. Začetek vsega tega bo po litanijah, to je okrog tretje ure v šolski dvorani pri Mariji Vne-bovzeti. ■Starši in prijatelji Slovenske šole ste prav prisrčno vabljeni! Matere Stan’s Shots so genjenš Cleveland, O. — Že 17 let je trgovina s čevlji Stan’s Shoe Store na 6107 St. Clair Ave. Vsa ta leta še Stan odlikuje s prijazno osebno postrežbo, solidnim blagom in zmernimi cenami. Vedno širši je krog njegovih odjemalcev. Slovenci sen-klerske okolice, ki so se razselili po celem velikem Gleve- Boga in pa do domače zemlje spet pozida!. V prepričanju, da ta prošnja ne bo zaman, se Vam in vsakomur za vsak dar za obnovo župnijske cerkve na Zlatem polju iskreno zahvaljujem v imenu župnije z iskrenim: Bog Vam obilno povfni vsak dan! Franc Vrolih, ž. upravitelj Res pretresljivo pismo! Kako mo lahko srečni, da živimo v Ameriki, če bi bili tekom zadnje svetovne vojne v Sloveniji, bi morda okušali podobno gorje kot so ga Zlatopoljci in premnogi drugi slovenski ljudje. Nam je bilo vse to gorje prihranjeno, spomnimo se tega in dajmo vsak svoj dar, da bodo na Zlatem polju lahko obnovili hišo božjo, kamor se bodo lahko v stiski zatekali k svojemu Stvarniku se bodo hodili zahvaljevat za moč in dobroto, ki jim jo izkazuje. Za vse darove v imenu župnika preč. g. Franca Vroliha in rice — opisuje pesnike in skladatelje in njih pesmi Gorenjske, Štajerske in Prekmurja in Koroške. Opisani so glavni skladatelji Gorenjske: Emil Adamič, Jakob Aljaž, Davorin Jenko, dr. Franc Kimovec, Anton Lajovic. France Marolt, Janko Ravnik, Matej Hubad in Gregor Rihar. Glavni štajerski skladatelji: Gustav Ipavec, Josip Ipavec, Lojze v mojem že v naprej iskrena Ipavec, Anton Martin slomšek, hvala. Darove m imena daroval- cev bomo poslali župniku, kakor hitro se bo kaj prida nabralo. Frank Stražar, 3606 E. 81 St. Cleveland, Ohio 44105 Gregor Hribar 15716 Otis Pl. Maple Heights, O. 44137 Jakob Resnik landu, radi pridejo nazaj, da.in Odrešeniku po pomoč, kamor Ristc Savin, Blaž Arnič, Ciril Cvetko, Slavko Osterc in Hugo Wolf; Koroške ljudske pevce iu pesnike je pa opisal prof. dr-Pavle Zablatnik. — že samo zaradi te knjige se splača naročiti celjske Mohorjeve knjige. Tistim, ki so že lansko leto knjige naročili v prednaročbi, smo jim knjige že poslali. Ako jih kdo ni naročil, pa bi jih že-Za manj odtajanj Jel dobiti, jih še lahko dobi. Sta-Za one gospodinje, ki morajo!nejo s poštnino vred $3.50. So že svoje hladilnike na določen čas tu in nanje ni treba čakati. Ti' odtajati, je važno, da vedo, da sti, ki so lansko leto naročili sa-obstoja posebna “aerosol” teko- mo pesmarico, bodo letos lahke čina, ki prepreči naglo tvorje-'dobili tudi drugi del. Ti posa' nje ledu, če jo razpršimo preko mezni izvodi pesmarice so pa Še površine zmrzovalnika. j na poti. Čim bodo dospeli, ji*1 S pomočjo aerosola potrebo1 bomo naročnikom takoj poslali-po odtajanju lahko odstranimo Naročila pošiljajte na naslo^ za tedne in celo za mesece. Ta-‘1084 East 177 Street, Cleveland; ko vsaj trdijo njegovi izdeloval- Ohio 44119. ci- Zdravko Novak AMERIŠKA domowhs, Ttnaar XjlOjuI Issued Kveri Thursday for the Jogoslafl in Wisconsin * Tedenska priloga za Slovence v Wisconsin u m M M 3 THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER — AFFILIATED WITH THE “AMERICAN HOME” DAILY 'nrinra o o o o uooottttbtnrt.. Address All Communications OBZOR PUBLISHING COMPANY Marica R. Stant, Publisher 3601 W. Ohio Ave Milwaukee 15, Wis. Tel. Mitchell 5-4373 Nkrumah začel popuščati proti Čombeju v Kongu? LAGOS, Nig. — Ko se je tu Moški dobijo delo . OTnnrrtrinnnnraTrinnr-6 M ilwauski zapiski ».v.*.*. .v ; .. s -i‘ -V Milwaukee, Wis. — Slovenci v kakšnem kotu in vodili živah-yedno radi malo pokramljajo, le za to dobijo priliko. Najde-jih skupaj v živahnem pogo-v°i'u po nedeljski sv. maši. Hi-tro spregovorijo nekaj besed odmorom pri delu. Ko ima-1° kakšne društvene sestanke, radi pridejo' skupaj ne toliko za-radi sestanka, ampak da lahlko pregovorijo s svojimi prijatelji ^ znanci nekaj besed. O Slo-vencih je znano, da imajo radi družabno življenje. Za to jim Siužijo razne, zabavne prireditvi pa če je to tudi le kartna zabava Društva mož ali kakega