cv *1 Leto xxm. St. 11 23. 11. 1973 Celje - skladišče D-Per 214/1973 1119730705,11 zmm M COBISS © GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE ALI BOMO DO KONCA LETA USPELI Dogodki, ki so nas spremljali zadnja leta imajo še sedaj konico repa v našem dogajanju. Te konice pa kot kaže devetmesečni obračun poslovanja v letošnjem letu, ne bo tako lahko odstraniti. Napačno bi bilo gledati in presojati dejstev enostransko ali kot mnogokrat v preteklosti, zlasti v zadnjih letih iskati »krivce« za določeno stanje. Vzroki takega stanja so nam več ali manj jasni, saj so razburkali naše »mirno življenje« nekajkrat v letošnjem letu. TRI DESETLETJA SVOBODE IN NAPREDKA Trideset let je minilo od takrat, ko je bila pred vsem svetom potrjena in zapečatena enotna volja _ jugoslovanskega ljudstva, da si hoče uresničiti davne sanje o svobodi življenja in sprostiti svoje ustvarjalne moči za zgraditev lepše bodočnosti. Dve leti zatem, 29. novembra 1945 je bila monarhija dokončno pokopana, na njenih razvalinah pa je začelo vstajati tisto, za kar je nešteto zvestih _ sinov domovine žrtvovalo življenja v boju z okupatorji in domačimi izdajalci. Generaciji, ki je doživljala velike zgodovinske dogodke se zdi, kot bi se to zgodilo včeraj. Hitro, zelo hitro je preteklo teh trideset let. Morda zato, ker smo se v teh desetletjih tako hitro dvigali iz zaostalosti in se uvrstili med razvite industrijske dežele. Morda tudi zato, ker je v nas tako živ spomin na tiste dni, ko smo bili takorekoč goli, ker smo začeli graditi na temeljih s krvjo utrjene enotnosti, zdaj pa imamo mogočno hišo na teh temeljih, ki ji noben vihar ne more do živega. Globoke so korenine, iz katerih je zrasla naša lepa domovina — Jugoslavija. Te korenine ne more več nikdar izruvati noben vihar, kajti te korenine so njeno ljudstvo, strnjeno v mogočno drevo bratstva in edinstva, skovanega v krvavem boju zoper vse podivjane fašistične zveri v človeški podobi. Devetindvajseti november je tisti dan v zgodovini naše revolucionarne poti, kateremu je bila podlaga prelita kri revolucionarjev in partizanov ter borcev v narodnoosvobodilni vojni. Ta dragocena ljudska kri je rodila naš zgodovinski dan — 29. november. Simbol jugoslovanskih narodov — pet plamenic, združenih v eno, ki jo je prižgala Komunistična partija, je vedno žarel, čeprav so ga obkrožale temne sile in ga skušale ugasniti. Danes žari tako svetlo, da ga vidijo vsi narodi sveta, vsi tisti ljudje, ki hočejo živeti svobodno in v miru, ki hočejo, da jim prihodnost prinese blagostanje, ne pa razdejanja. Želja po mirni graditvi, po bratstvu in enakopravnosti vseh narodov sveta je prežela naše ljudstvo, ki obsoja vsako nasilje in nadvlado nad katerimkoli narodom, kajti vsak narod ima neodtuljivo pravico, da si izbere pot napredka, ki je zanj najbližja in najboljša. O cenah naših radiatorjev in kopalnih kadi smo že toliko pisali, da bi skoraj več ne bilo omembe vredno, če ne bi obstajalo mnogo »čejev«, ki se s tem v zvezi pojavljajo, pri čemer pa je jasno, da se vpliv popravljenih cen navedenim izdelkom ne da prikazati v tako kratkem času, saj je obrat radiatorjev začel delati s ipolno paro šele ob koncu meseca septembra. Ce smo ugotovili, da je ta obrat začel delati, moramo ugotoviti tudi posledice zmanjšane proizvodnje radiatorjev v preteklih mesecih. Dejstvo je, da je mnogo rutiniranih delavcev, ki so delali v obratu radiatorjev, odšlo v druga podjetja, da je treba računati na prilagoditev novih delavcev na posameznih delovnih mestih, skratka, mnogo bo treba storiti, da bodo posledice zastoja odpravljene in da bo, če bo plan proizvodnje dosežen do konca leta. Šele zaključni račun za tekoče leto nam bo pokazal pravo sliko stanja, glede na ureditev cen radiatorjev in kopalnih kadi, ki jih že sedaj proizvajamo s težavo zaradi uvažanja surovcev. Našo proizvodnjo je tudi mnogo prizadelo pomanjkanje električnega toka, ki je bilo zlasti v letošnjem letu občutno. Vprašanje je, če bomo lahko izgubljene delovne ure nadoknadili do konca leta. Ni naš namen prestrašiti bralca z zapletenimi številkami poročila o gospodarjenju v prvih devetih mesecih letošnjega leta, vendar brez številk nikakor ne gre. Poročilo, ki ga bo obravnaval delavski svet, že v uvodu prikazuje šibko stanje podjetja. V devetih mesecih smo dosegli komaj 74 % količinske in 78 % vrednostne proizvodnje glede na gospodarski plan podjetja. Prav gotovo bo zanimivo, če v skrajšani obliki prikažemo gospodarjenje v posameznih TOZD. OB DNEVU REPUBLIKE 29. novembru velikem prazniku naših narodov in narodnosti čestitajo vsem članom našega kolektiva, delavcem in delavkam ZP ISKRA, vsem delovnim kolektivom in delovnim ljudem naše domovine: Delavski svet Delavski sveti TOZD Glavni direktor Aktiv ZB NOV Sindikalna organizacija Organizacija ZK Organizacija ZM PROIZVODNJA FRIT V razdobju I—IX 1973 je obrat proizvedel 3.458 ton vseh frit, od tega 2.819 ton za prodajo in 639 ton za doma in pri tem dosegel celotni plan 66 %; za doma 28 % in za prodajo 95 %. Da postavljenih planskih nalog obrat ni dosegel, je glavni vzrok, pri fri-tah za prodajo, znižanje proizvodnje emajliranih izdelkov pri naših kupcih (Gorenje, Gorica in drugi), zaradi izredno težkega finančnega položaja v teh podjetjih. Pri fritah za doma smo proizvodnjo namenoma zavirali, to pa zaradi znižanja proizvodnje emajliranih izdelkov in s tem so potrebe po fritah padle. Ker obrat ni obratoval s polnimi kapacitetami, ni bilo čutiti takega pomanjkanja delovne sile, kot bi bilo pri polni proizvodnji. V kolikor so se pokazale potrebe po dodatni delovni sili, so to reševali cesto tako, da je en delavec delal pri dveh pečeh hkrati. Kljub temu, da obrat ni obratoval s polnimi kapacitetami, je zaključil tako v proizvodnji, kot v realizaciji s pozitivnim rezultatom, čeprav se je stanje v zadnjem četrtletju zaradi slabše kvalitete frit nekoliko poslabšalo. PROIZVODNJA POSODE V razdobju I—IX proizvodni proces posode ni dosegel niti letnih, niti operativnih planskih nalog. Količinsko je bil plan dosežen 86 %, vrednostno pa 83 %, s tem da je letni plan preračunan na cene leta 1973. Med glavne vzroke je šteti: — veliko pomanjkanje delovne sile — pomanjkanje raznih surovin in kooperantskih delov — pogoste okvare strojev in naprav, ki so posledica velike iz-trošenosti strojnega parka — izpad električnega toka, ki je zelo prizadel proizvodnjo v zadnjem trimesečju. Kot je že zgoraj omenjeno, je v surovinskem obratu in emajlir-nici izredno pomanjkanje delovne sile, saj je fluktuacija največja ravno v teh dveh obratih in to predvsem pri novi delovni sili. To ima zelo slabe posledice za proizvodnjo, saj je treba novo delovno silo priučevati; ko se priuči pa odide. Glavni vzrok za tako visoko fluktuacijo so nizki osebni dohodki, slabi delovni pogoji in nočno delo. Asortiment, ki ga proizvaja ta proizvodni proces, je razen nekaj izjem lahko plasirati na tržišču. Zelo veliko povpraševanje je po lahki'posodi in po straniščnih iz-plakovalnikih, pri univerzalni posodi pa je nekoliko slabše. Na inozemskem trgu težav ni bilo, saj imamo vso proizvodnjo do aprila že prodano. Proizvodni proces posode je razdobje I—IX zaključil z izgubo, tako v proizvodnji kot v realizaciji. Glavni vzrok so prenizke cene in prenizka proizvodnja, s tem pa tudi realizacija. Povprečna proizvodnja v tem razdobju je bila 19,670.000 din, kar pa je odločno premalo, da bi uspeli pri cenah, ki smo jih imeli, pokriti stroške, ki proizvodni proces bremenijo. PROIZVODNJA KOTLOV ■Proizvodnja v obratu kotlov ni dosegla gospodarskega plana, saj znaša količinska izvršitev 55 %, vrednostna pa le 48 %. Gospodarski plan predvideva za celo leto proizvodnjo TRIKATERM, WAN-SON in EMOTERM kotlov z go-rilci; proizvodnja v drugem polletju se ne odvija po omenjenih tipih, ampak se proizvaja nov tip kotlov in sicer GK in SV kotli brez gorilcev. Tako je primerjava izvršene proizvodnje na gospodarski plan nerealna. Proizvodnja novih tipov kotlov naj bi dosegla višino 2,000.000 din mesečno oz. v zadnjih treh mesecih 6,000.000 din (po novem planu). Tako je obrat v zadnjih (Nadaljevanje na 2. strani) ALI BOM» USPELI? (Nadaljevanje s 1. strani) treh mesecih proizvedel SV kotlov v vrednosti 2,966.200 din in GK kotlov v vrednosti 950.950 din, tekla pa je še tudi proizvodnja WANSON kotlov v vrednosti 1,697.000 din z gorilci, oziroma je znašala povprečna mesečna proizvodnja 1,871.383 din. PROIZVODNJA RADIATORJEV V mesecu septembru so odobrene nove prodajne cene za pomivalne omarice, infra peči in električne radiatorje. Zaloge gotovih izdelkov so se začele zmanjševati in znašajo 813 ton ob koncu septembra, dočim so na koncu julija znašale že 976 ton. Obrat je v obdobju I—IX posloval s proizvodnim dobičkom, izračunan po neto prodajnih cenah. V obdobju I—IX je obrat radiatorjev dosegel proizvodnjo v vrednosti 26,355.000 din, kar je 64 °/o količinskega in vrednostnega letnega plana. 26% nižja izvršitev gospodarskega plana je zlasti povzročila namensko zmanjšana proizvodnja radiatorjev v zadnjih mesecih. Vzrok namensko zmanjšane proizvodnje je v lastni ceni radiatorjev, ki je bila znatno višja od prodajne cene, zlasti od meseca maja, ko je proizvodnja TRIKA in EMO-TERM radiatorjev tekla iz uvozne pločevine, ki je dražja od domače pločevine, ki je na domačem tržišču ni. Pri sami proizvodnji pa So nastopale težave z vzdrževanjem strojev, velike težave ima obrat zaradi pomanjkanja delovne sile. PROIZVODNJA ODPRESKOV IN AVTOKOLES Po gospodarskem planu je proizvodnja količinsko dosežena 69 %, vrednostno pa 78 Indeks vrednostne proizvodnje je za 9% višji od količinskega plana, vendar ne samo rta račun boljšega asortimana od planiranega, ampak zaradi višjih prodajnih cen, ki smo jih dosegli na koncu leta 1972 oz. v začetku leta 1973, medtem, ko je plan računan še po Starih cenah. Če primerjamo plan izračunan na nove cene (po starih cenah 31,361.000 din', po novih cenah 33,517.000 din), znaša indeks vrednostne proizvodnje 74 %. Na nedoseženo proizvodnjo so vplivale zlasti težave s prodajo, saj je TAM zmanjšal potrebe po odpreskih zaradi kreditne krize pri prodaji kaminov. V zadnjih mesecih pa so nastopile še druge težave in sicer pomanjkanje materiala za obroče, platišča, kolesa, pomanjkanje vode za hlajenje varilnih strojev,- redukcija toka, izpadi generatorja. PROIZVODNJA V TOBI Plan proizvodnje je v obdobju I—IX količinsko dosežen z 80%, vrednostna pa s 85 %. Po posameznih proizvodnih skupinah je plan količinsko dosežen: peči na trda goriva 76%, peči na olje 126 %, etažni kotli 19 %, električni radiatorji 11 %, pomivalne omare 91 %, dimne cevi in kolena 52%. 1 V mesecu avgustu in septembru so se pojavile velike težave z lakiranjem pomivalnih omaric, tako, da plan proizvodnje ni dosežen. Pri kotlih EMO-central obrat nima zadostnih kapacitet varenja, zato je dogovorjeno z EMOKONTEINER za varenje in bo proizvodnja v prihodnje bolj uspešna. Obrat ima še naprej težave z dobavo oljnih regulatorjev in uvoženimi deli za oljne peči. PROIZVODNJA V KRUŠEVCU V mesecu septembru so dokončno odobrene nove cene za kopalne kadi, ki so ca. 80% višje od prejšnjih. Vendar redna proizvodnja za domači trg še vedno ni stekla zaradi pomanjkanja surovcev iz uvoza. Obrat je v mesecu avgustu in septembru emajliral kopalne kadi, kot uslugo za Italijo in sicer 5.066 komadov v vrednosti 376.252 din. Zaradi nizke proizvodnje in visokih fiksnih stroškov obrat iz meseca v mesec posluje z izgubo. - PROIZVODNJA ORODIJ Plan proizvodnje orodjarne je vrednostno v celoti dosežen s 104 %. Plan proizvodnje orodij za doma je dosežen s 116%, plan proizvodnje orodij Za trg pa z 80%. Predvideva se, da bo tudi plan proizvodnje orodij za trg ob koncu leta dosežen, saj nam to jamči nedovršena proizvodnja orodij za trg. Od celotne nedovršene proizvodnje orodjarne v višini 1,098.181 din, odpade na orodja za trg 741.064 din ali 67%. Domača naročila dobivamo predvsem v zadostni količini za pokritje kapacitet, le za popravila, dočim nairočila za nova orodja in duplikate zaostajajo za predvidenim letnim planom naročil. Strojni park je v minulem obdobju s- težavo sledil zahtevam proizvodnja, vendar smo z nenehnim tekočim remontom odstranjevali zastoje. Primanjkovalo je kvalificirane delovne sile. To je kratek Opis poslovanja naših TOZD v preteklih devetih mesecih, ki pa seveda ne pokaže vseh podrobnosti, ki jih v kratkem sestavku tudi ne moremo zajeti. Stanje zalog se je po podatkih poročila zmanjšalo. To se nanaša na zaloge gotovih izdelkov. Odprodali smo precej peči na olje, kotlov, kaminov in drugih izdelkov. Na tržišču je treba v prihodnje vsekakor računati na zmanjšanje kupne moči prebivalstva. Kaže, da za izdelke manjše vrednosti v prihodnje ne bo posebnega problema, kar pa se tiče dražjih izdelkov se lahko-čuti že malo nazadovanje v prodaji, zlasti še, ker je grosistična trgovska mreža založena s takimi izdelki. V osmih mesecih leta 1973 podjetje ni dvignilo cen svojih proizvodov. Po 21. 9. 1973 pa smo dvignili cene na osnovi sporazuma in odobritve SVC z objavami v Uradnih listih (Ur. list 50 z dne 20. 9. 1973 — radiatorji, sanitarije, Ur. list 51 z dne 27. 9. 1973, vse vrste posode — emajlirana, pocinkana, alu). Z novimi cenami naši kupci niso imeli težav pri plasmanu teh izdelkov ter so v celoti po- čunan po izvršenih obračunih trdili naše cene. uvoza znaša 58,084,725 din. V tem V prvem polletju je podjetje obdobju je uvoz potekal v nor- vključilo v program trajno ža- malnin okvirih dodeljevanja fi- rečo peč CENTRAL za etažno nančnih sredstev, tako, da ni pri- ogrevanje, katero so kupci ugod- hajalo do resnejših problemov, no sprejeli. ki bi imeli za posledico določene V III. četrtletju pa smo vklju- zastoje. čili nov program kotla in to spe- V I. polletju so bile precej pro-cialne vodne kotle SV in GK — blematične kemikalije, kot so univerzal kotle, v Tobijev pro- titan dioksid, litijev karbonat ter gram pa infra peč in enodelno nekatere emajlne barve, kot je pomivalno omarico. V posodnem maple orange za univerzal po- programu smo v tem obdobju sodo za izvoz, vključili nekaj dekor izvedb pri Čeprav je težišče uvoza bilo lahki in težki posodi. Tudi vsi ti usmerjeno na proizvode črne me- novi izdelki so bili dobro spre- talurgije, so se angažirala tudi jeti. potrebna sredstva za uvoz osta- Vrednostni plan izvoza je- bil lih materialov, kot so barve, ke- dosežen 83 %, če upoštevamo za mikalije, gorilci in rezervni deli. izvoz predvidene vrste posode. Situacija v zvezi s cenami naj-Ker pa smo izvažali tudi druge masovnejših materialov, ki jih vrste posode in kontejnerje in naša proizvodnja potrebuje na če to upoštevamo, znaša izvoz svetovnem trgu, je kazala dolo-po vrednosti 112%. čen porast, kar velja predvsem Tudi v III. četrtletju sO se na- za proizvode črne metalurgije, daljevale težave z dobavo tanke barvne kovine in žlahtne mate- pločevine iz domačih virov na- riale, medtem ko kemikalije in bave. Ker nam Železarna Skopje barve držijo na konstantni ravni ni dobavljala tanke pločevine, srednjih cen. smo bili prisiljeni nakupovati pri Pri direktnem uvozu znašajo trgovski mreži, kar je povečalo odvisni stroški nabave 28,1 %, in nabavne stroške. Z nabavo sred- sicer carina 20,5 %, ostali stroški nje in debele pločevine ter H V nabave (prevozi, stroški skladi-trakov iz Železarne Jesenice ni- ščenja, špedicij ski stroški) pa smo imeli težav. Problematična 7,6 %. pa je bila oskrba s profitnim Za pokrivanje fiksnih stroškov železom in specialnimi profili iz dosegamo znatno prenizko pro-Železame Štore. izvodnjo, saj znašajo le-ti 31 % Oskrba z izdelki barvne meta- vseh stroškov R-4. Nekatere vrste lurgije (cink, alu pločevina in alu stroškov so zelo prekoračene kot polizdelki) je bila v III. četrt- npr. drugi materialni stroški let ju zadovoljiva. Vzrok rednih 21 % zaradi stroškov malice, ki dobav je tudi povišanje cen alu so se prenesli v stroške R-4, polizdelkov v povprečju za 9,9 % vkalkulirane pogodbene in zakon-' s 1. 7. 1973. ske obveznosti za 20% oz. 23%, Oskrba z barvami, laki in kerni- nižji pa so stroški reklame 17 %, kalijami je bila v glavnem zado- amortizacije 76 %. Osebni dohod- voljiva. Težave so bile z dobavo ki so napram planu dosežem bakelitnih držajev za univerzal 94 %. posodo, diskov 6,5" od RL Ve- V prvih devetih mesecih je bilo lenje ter varilne žice. za propagando, prevoze, dnevnice Uvoz v obdobju I—IX 1973, ra- ter reprezentanco porabljeno: Poraba Plan Poraba Indeks I—IX/72 I—IX/73 I—IX/73 3:1 3:2 0 1 2 ■ 3 4 5 1. Propaganda — reklama 2,136.095 3,142.400 541.861 25 17 — sejmi 562.500 : 532.400 312.335 56 59 SKUPAJ 2,698.595 3,674.800 854.196 32 23 2. Prevozi — potni stroški — tuzemstvo 60.138 91.800 80.151 133 87 — inozemstvo 51.487 63.500 83.735 163 132 — proizv. pot. 9.000 5.193 127 58 stroški 4.100 — kilometrina 228.341 250.000 344.641 151 ' 138 SKUPAJ 344.066 414.300 513.720 149 124 3. Dnevnice — tuzemstvo 308.034 455.200 388.583 126 85 — inozemstvo 144.396 69.400 78.599 54 113 — proizvodne 100.286 144.000 121.037 121 84 SKUPAJ 552.716 668.600 588.219 106 88 4. Reprezentanca 63.523 75.000 78.932 124 105 Navedeni stroški so v tretjem trimesečju v primerjavi s prvim polletjem nekoliko nižji, razen reprezentance, ki je po planu višja za 5%, kar pa je opravičljivo glede na porast cen. V letu 1973 so se povišali prispevki od bruto na bruto-bruto OD zaradi povišanega stanovanjskega prispevka od 4 % na 6 %, prispevek za nesrečo pri delu od 1,30 na 1,76 % in dodatek republiškega prispevka od dohodka 0,76 %. Obresti od kreditov so se povečale zaradi višjih kreditov, ki jih imamo najete za leto 1973. Zelo povečani so bančni stroški, in sicer za 1,016.850 din več kot v istem obdobju preteklega leta. Nedavno tega je, ko smo bili vsi poklicani na pregled ali kakor pravimo »fluorografiranje«, ki ga je organizirala zdravstvena služba. O uspehih te akcije je bilo dano poročilo na zadnji seji občinske skupščine v Celju Povzemamo nekaj zanimivih podatkov iz tega poročila. Radiofotografske preglede sta za območje celotne občine opravili dve strokovna ekipi Inštituta za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. Po njihovi evidenci je bilo radiofotografiranih občanov celjske občine 32.212. Iz ostalih občin, ki pa so zaposleni v delovnih organizacijah v Celju, je bilo pregledanih 1.986 oseb. Skupaj je bilo torej radiofotografiranih v naši akciji 34.198 o-seb. Od tega bodo na kontrolne preglede, zaradi kakršnihkoli sumov na obolenja, poklicani 1.404 prebivalci, kar znaša 4,10% od vseh pregledanih. V pogledu D programa je bilo pregledanih 20.919 oseb. Od tega bo potrebno opraviti kontrolne preglede pri 763 ljudeh, kat znaša 3,66 % od pregledanih. Seznam teh oseb je bil po končani akciji dostavljen zdravstveni službi v nadaljnjo obdelavo. Po informacijah diabetičnega dispanzerja v Celju, se kliče na kontrolne preglede redno 10 do 15 ljudi dnevno. Vse te ljudi zdravstvena služba strokovno pregleda in jim nudi napotke v navedenem dispanzerju. Po prvih ocenah zdravstvenih delavcev, ki so se obvezali, da bodo na novo odkrite primere diabetisa primemo obdelali in na tem vprašanju tudi intenzivno delajo, so dosedaj dobljeni rezultati vredni izvedbe razširjene akcije -v pogledu depi-staže diabetisa. Po grobih ocenah bo ca. 80 % l judi, pri katerih so ob priliki akcije našli glukozo v urinu, tudi dejanskih diabetikov. V tem pogledu je rezultat tega dela akcije presegel vsa pričakovanja in nesporno dokazuje ne samo samo potrebo, ampak celo zahtevo po masovnem odkrivanju diabetisa. Ti ljudje bodo pod kontrolo dispanzerja in v okviru društva diabetikov lahko živeli kot normalni ljudje, svoje delo bodo lahko opravljali naprej, ter ne nazadnje dočakali normalno starost. V nasprotnem primem bi prej ali slej postali težki bolniki, katerih zdravljenje bi bilo dolgotrajnejše in njihove nadaljnje možnosti mnogo manjše. Akcija je torej zelo dobro uspela, in je s tem ves vloženi trud, čas in denar, ne samo poplačan, ampak bo tudi bogato obrestovan. Zadnja poplava je naredila škodo Občinska skupščina je bila na zadnji seji informirana o škodi, ki jo je napravila poplava na območju celjske občine. Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve je sprejel poročilo oddelka za gradbene in komunalne zadeve o poškodbah in nastali škodi na cestno-komunalnih objektih v občini Celje. Poplava dne 25. 9. 1973 je povzročila na teh objektih škodo v znesku 1,500.000,00 dinarjev. Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve je predlagal skupščini, da sprejme sklep, da se navedene poškodbe po poplavi sanirajo s tem, da se odobrijo dodatna fi- Kdo je krivec: alkohol nančna sredstva v znesku 1,500.000 dinarjev. Poškodbe po poplavi z dne 16. 10. 1973 še niso ocenjene, ker oddelek ne poseduje podatkov, vendar so nastale poškodbe po poplavi z dne 25. 9. 1973 povečane, ker še niso bile sanirane. Priča-kbvati je, da bodo dodatne poškodbe zahtevale ca. 20 % več sredstev, kot so ocenjene poškodbe po poplavi z dne 25. 9. 1973. Svet za urbanizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve je predlagal, da se v komunalnem proračunu za leto 1974 planirajo sredstva za morebitne podobne sanacije v višini 1,000.000 dinarjev. ali brezbrižnost ? Odkar oddelek varstva pri delu registrira vse delovne poškodbe ter vsakodnevno analizira vzroke številnih poškodb, ugotavlja, da je večina poškodb posledica brezbrižnosti, neprevidnosti in neupoštevanja navodil o varnem delu. V največ primerih bi lahko vse poškodbe že vnaprej preprečili, če bi v času dela bili dovolj prisebni in previdni. Ali smo resnično izgubili sleherni čut odgovornosti _ do dela, našega zdravja in življenja? Ali se zavedamo, da s številnimi poškodbami na delu in na poti zmanjšujemo možnosti za ostvaritev naših ciljev ter zmanjšujemo dohodek podjetja in osebne dohodke vseh zaposlenih? Koliko tragičnih primerov ugotavljamo vsakodnevno zaradi naše brezbrižnosti na poti na delo, z dela in na delu samem, pa kljub vsemu ne storimo dovolj, da bi kakršnekoli poškodbe preprečili. Zakaj je izredno visok porast poškodb prav v mesecu oktobru? Smo našli pravi odgovor na zastavljeno vprašanje? Po dosedanjih ugotovitvah se lahko sklepa, da je vzrok visokemu porastu poškodb na delu in na poti verjetno v uživanju alkohola, ki zmanjšuje prisebnost ljudi, tako pri delu kot na poti. Zakaj ne pomislimo na naše zdravje in življenje takrat, ko je še čas, ko smo še zdravi in za delo sposobni? Po poškodbi, po zmanjšani delovni sposobnosti ali celo po smrti je prepozno razmišljati o naši krivdi, o brezbrižnosti itd., ter o življenju, ki si ga želimo ustvariti. Svoj življenjski cilj lahko uresničimo le zdravi in za delo sposobni, zato mislimo na to, preden bo prepozno. Pregled poškodb v mesecu oktobru oz. januar—oktober 1973: Obdobje Poškodbe z bol. staležom na delu poti skupaj Poškodbe brez bol. staleža na delu poti skupaj Vsega skupaj Oktober 32 5 37 300 4 304 341 Januar— September 181 47 228 2260 84 2.344 2.572 VSEGA SKUPAJ: 213 52 265 2.560 88 - 2.648 2.913 Naše ugotovitve v zvezi s številnimi poškodbami nas opozarjajo in obvezujejo, da z vso resnostjo in preudarnostjo mislimo na našo varnost in na osnovi večje odgovornosti do dela in našega zdravja v prihodnje preprečimo nepotrebne poškodbe ter na osnovi naše delovne sposobnosti in večje produktivnosti ustvarjamo lepši jutrišnji dan. Oddelek varstva pri delu Ali BOMO * (Nadaljevanje z 2. strani) Skupno so porasle zakonske in pogodbene obveznosti za 7,839.006 din v primerjavi z letom 1973, kar predstavlja veliko obremenitev za naše podjetje. Za obdobje I—IX 1973 je značilna velika fluktuacija delavcev, saj je prekinilo delovno razmerje llSPtll? 515 oseb, na novo pa se je zaposlilo 508 oseb. V času od 31. 12. 1972 do 30. 9. 1973 se je tako zmanjšalo število zaposlenih za 7 oseb oz. za 0,2 %. Celotnih podatkov o osebnih dohodkih zaradi obširnosti ne moremo prikazati, zato si oglejmo spodnjo tabelo neto izplačanih OD s hranarino do 30 dni. Proizvodni proces Neto OD I—IX 1972 Neto OD I—IX 1973 Indeks 2:1 0 1 2 3. Frite 422.812 473.864 112 Posoda 17,605.384 22,136.743 126 Kotli 1,280.519 1,233.992 96 Radiatorji Odpreski 2,450.211 2,609.887 107 in kolesa 1,821.148 1,783.893 98 Bistrica 3,398.950 4,606.782 136 Kruševac 401.993 564.978 141 Orodjarna 1,947.973 2,387.062 123 Vzdrževanje 3,663.810 4,528.984 - 124 Sektorji + ostalo 13,607.551 15,933.333 117 SKUPAJ 46,600.351 56,259.518 121 Viri obratnih sredstev so se v primerjavi na dejansko stanje z lanskim letom povečali za 17 %. Lastna sredstva sd padla. Vzrok je v tem, ker ne ustvarjamo dovolj dohodka in nimamo sredstev, ki bi jih med letom koristili' začasno za obratna sredstva. Delno koristimo le rezervni sklad in sklad skupne porabe ter stanovanjski sklad. Povečali so se nam dolgoročni in srednjeročni krediti zaradi spremembe dela kratkoročnih kreditov v dolgoročne in odobritve novih kreditov za sanacijo podjetja. Kratkoročni krediti so na približno isti višini kot v lanskem letu. Čeprav so jih delno konvertirali v dolgoročne, smo dobili kredite za kritje občasnih potreb in kritje izvoza ter priprave blaga za izvoz. Skupna obratna sredstva so se v primerjavi z lanskim letom povečala za 6%. Povečale so se zaloge surovin in materiala. Zaradi začasnega, prenehanja proizvodnje radiatorjev, pomivalnih omaric in straniščnih izplakoval-nikov so se zaloge tega materiala povečale. Proizvodnja je bila začasno prekinjena zaradi nizkih prodajnih cen. Dobili pa smo že povišane cene za te izdelke, zato se bodo zaloge v naslednjih mesecih znižale. Zaloge nedokončane proizvodnje in polizdelkov so se zaradi zmanjševanja finalne proizvodnje, zaradi neurejenih prodajnih cen, povečale iz razloga, da bi lahko, ko bodo cene odobrene, čim prej izgotovili navedene izdelke. Zaloge gotovih izdelkov so se povečale predvsem na račun ne-sezone, predvsem toplotnih naprav in delno tudi ostalih izdelkov. Skoraj v celoti predstavlja povečanje zaloga kaminov, manjši del odpade na ostale izdelke. V naslednjih mesecih se bodo zaloge hitreje zmanjševale. To je strnjen prikaz poslovanja v zadnjih devetih mesecih in naj ob koncu povemo še to, da dohodka ni in da bo treba napeti prav zares vse sile, da do konca leta ne zabredemo v izgubo. Poleg vseh težav so tudi take, ki se jih da odpraviti. Paziti bi morali na vsak košček pločevine, da ga pravilno in smotrno izkoristimo, da nam ne gre po zlu noben proizvod, da bodo naši proizvodi še bolj kvalitetni kot doslej, da bomo vsi brez izjeme smotrno izkoristili svoj delovni čas itd. ej &Ma¡t¡heo STORIMO KORAK NAPREJ SKLEPI POSLOVNECA ODBORA Ko sem pred kratkim srečal nekega delavca, po poklicu ključavničarja, ki je zaposlen v eni izmed zahodnih držav, sem mu prevedel nekaj besed, ki jih je izmenjal s svojim sosedom, ki je govoril le po naše. Delavec je poravnal neki račun, vendar s seboj ni imel denarja temveč čekovno knjižico in je poravnal račun s čekom. Njegovo podjetje mu nakaže plačo na njego vračun v banki. Tudi pri mnogih naših podjetjih je že postal običaj, da podjetje nakazuje osebne dohodke na hranilne knjižice. Mnogo smo že govorili in še govorimo kako bomo storili korak naprej, vendar v tem pogledu nismo storili še ničesar. V zahodnih pa tudi v nekaterih vzhodnih državah nakazujejo podjetja delavcem njihov zaslužek na hranilne knjižice ali pa na tekoče račune. Če malo pogledamo okrog po naši ožji domovini, se bomo lahko prepričali, da bo kmalu naše podjetje eno izmed belih vran, ki ni uvedlo v svojo korist in korist delavcev tak način plačevanja osebnih prejemkov. Na Gorenjskem je že preko 21.000 delavcev, ki prejemajo na tak način osebne dohodke, sedaj pa se vključuje tudi kranjska ISKRA v tak sistem s svojimi 6.000 delavci. Treba je jasno povedati, da pri tem ne gre le zgolj za nekakšno »vzgojo« pri varčevanju temveč so stvari mnogo globlje, ki jih je treba premisliti. Vedeti moramo, da gospodarska politika vsake napredne družbe skrbi za to, da se denarna sredstva iz osebnega dohodka, če je le mogoče stekajo v banko, saj ta denar koristi širši družbeni skupnosti predvsem pa gospodarstvu ali še bolj točno povedano podjetju. Sredstva, ki jih na ta način naše banke zbero se zopet vračajo prebivalcu v obliki potrošniških kreditov, ali pa se ta denar u-smerja za kratkoročno kreditira-nie delovnih organizacij. Skratka sredstva varčevalcev se ne samo obrestujejo in s tem večajo v korist tistega, ki varčuje, temveč služijo tudi domačemu gospodarstvu, kar je posebno važno v se-danejim času, ko so povsod prisotne več ali manj finančne težave. Potrebno je poudariti, da v naših razmerah vse premalo izkoriščamo dane možnosti v podjetjih samih, saj se, kot že rečeno, marsikdaj da ublažiti težava ob izplačilu osebnih dohodkov z lastnimi napori. Banka namreč ni vedno in povsod v stanju zadostiti potrebam tistih delovnih organizacij, ki zaidejo v težave takrat, ko gre za izplačilo osebnih dohodkov. Dejstvo pa je, da je takšnih primerov vse več. Izkušnje na Gorenjskem kažejo, da so delovne organizacije z banko uspele tako premostiti težave, ki so bile prisotne ob izplačilih o-sebnih dohodkov, saj imajo tako zbranih preko 4 milijarde S-din. Torej gre za poglobljen poslovni odnos med banko in delovnimi organizacijami, saj je nedvomno obojestransko zanimanje za reševanje denarnih problemov potrebno. Če so torej stvari takšne, potem se vprašujemo, zakaj še vedno vodstvene Strukture v nekaterih podjetjih ne najdejo skupne besede z banko in se ne poslužujejo prednosti, ki jih daje kolektivno varčevanje. Če sedaj primeroma navedemo nekatere možnosti za ublažitev finančnih težav, potem je kar najbolje, da se poslužimo izkušenj velikih podjetij na Gorenjskem. Nekateri kolektivi so se odločili, da se 1. v mesecu izplača le akontacija v višini npr. 1000 din, ostali del osebnega dohodka pa se obračuna 15. v mesecu in to s prenosom na hranilno knjižico. Drugi so zopet sklenili, da delavec stalno sprejme na izplačilni dan le 50% osebnega dohodka, ostanek pa usmerjajo na hranilne knjižice, s katerih pač lahko vsak varčevalec dviguje svoja sredstva po potrebi, skratka gre za to, da se tisti del osebnega dohodka, ki ga ne potrošimo takoj, usmeri v varčevanje. V vsakem primeru, gre za ublažitev kritične konice v mesecu, ko je potreba po gotovini za izplačilo osebnih dohodkov, v posameznih podjetjih podana, v okviru banke pa pomeni hipoma izredno obremenitev in črpanje velikih sredstev,-vse to pa je včasih posledica likvidnostnih težav. Vsi delovni kolektivi bi morali razumeti utrip časa in bi morali nujno z ustreznimi sklepi samoupravnih organov pristopiti k nakazanemu reševanju denarnih težav, kajti dolgo že vemo, da reševanje teh problemov ni samo stvar banke, tako, da so včasih informacije, češ, banka nima razumevanja za težave kolektivov ob izplačilu osebnih dohodkov, netočne. Vse bolj je res, da bi vodstva kolektivov morala iskati poti iz zagate v kolektivnem varčevanju in tudi z lastnimi močmi pomagati reševati, seveda skupno z banko, nakazane težave. Prej smo navedli stanje nakazovanja osebnega dohodka na hranilne knjižice na Gorenjskem. Vendar je tudi v Celju stanje precej drugačno kot je bilo prejšnje leto. Tudi delavci po nekaterih podjetjih v celjski občini so uvideli prednost im koristnost nakazovanja osebnega dohodka na hranilne knjižice. V ta sistem plačevanja se je vključilo že 5.628 delavcev. Po vseh izgledih pa bo to število kmalu močno naraslo. V Celju je 18 podjetij, ki nakazujejo osebni dohodek svojim delavcem na hranilne 'knjižice, v Žalcu 11, v Šmarjah pri Jelšah 4, v Laškem 9, v Sevnici 7, v Šentjurju 4, v Slovenskih Konjicah 2, v Brežicah 5 in v Mozirju 2. Kaj torej še čakamo! ej Podražitev centralnega gretja Poslovni odbor na predlog enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami potrjuje podražitev centralnega gretja na Zg. Hudinji od 1. 11. 1973 dalje, s tem da znaša enotna akontacija 3,25 din mesečno za m2 stanovanjske površine. Objavljamo nekatere važnejše sklepe, ki jih je sprejel PO pred kratkim na sejah. Cenik ža formiranje OD v obratu Kruševac, ki ga je pripravil SPO, služba programiranja poslovanja dne 31. 10. 1973 in ga je na svoji seji že potrdil SDE obrata Kruševac, poslovni odbor potrjuje: — normativna osnova mesečne proizvodnje kopalnih kadi znaša 5520 komadov; — cenik za proizvodnjo ene kopalne kadi znaša: I. kvaliteta 100 % 15,10 din za kom. II. kvaliteta 60 % 9,00 din za kom. III. kvaliteta 20 % 3,00 din za kom. — normativ kvalitet znaša 96 % I. kvalitete, 4 % II.. kvalitete, 0 % III. kvalitete; — iz cenika se pokrivajo vse oblike plačil delovnega OD. Dviga obračunskih osnov v TOZEr radiatorjev po predlogu SDE ni možno ugoditi, ker bi se porušila razmerja v podjetju. Zaradi kritične problematike nekaterih delavnih mest PO odobri obratu radiatorjev dodatno maso OD v fiksnem znesku 13.622,40 din od 1. 10. 1973 do 1. 1. 1974. V okviru priznanega dodatka mase OD v fiksnem znesku PO prepušča SDE, da izdela kriterije delitve te mase. Predlog vodstva podjetja se potrdi: a) odstotek preseganja glede na dosežene rezultate poslovanja v mesecu Oktobru se obdrži na dogovorjenem nivoju (osnova 170%), oziroma se ne zniža za 5 %, kakor je bilo sklenjeno na 27. redni seji PO dne 5. 10. 1973; b) draginjski dodatek 100,00 din za mesec oktober ostane po predpisanih kriterijih za mesec september. POVEČANJE OBRAČUNSKIH OSNOV Poslovni odbor je na eni zadnjih sej sklenil, da objavi predlog za povečanje obračunskih osnov na nekaterih delovnih mestih, kjer so te najbolj kritične in to v GS, SPO ter vodstvu podjetja. Delovno mesto Obračunska osnova sedanja — nova 169 kalkulant 15 18 177 likvidator 18 20 182 fin. knjigovodja 21 23 184 saldakontist 17 20 185 administrator v fin. knjig. 15 17 168 glavni kalkulant 21 23 172 referent financ 24 26 196 referent soc. dej. 23 25 200 knjigovodja OS 15 18 203 likvidat. meh. obd. pod. 17 20 181 ref. fin. knjig. 32 25 183 knjigovodja enot 24 25 965 vodja izpl. in analiz OD 24 25 193 referent knjigovodstva OD Pri DM št. 184 v prihodnje odpa de interni dodatek enote. 20 21 143 teleprinterist — odp. pošte 12 15 141 notranji kurir 4 7 146 vodja stanov, enote. 27 29 147 knjigovodja enote 24 25 3 tajnica gl. direktorja 21 24 72 dokumentni prevajalec 24 27 Ureditveni načrt Na Zg. Hudinji stanuje mnogo naših delavcev, ki so zainteresirani, da se dopolnijo na tem področju nekatere gradnje. Sedaj pripravljena dela za gradnjo mirujejo zaradi ovir, ki jih povzroča daljnovod. Občinska skupščina Celje je na zadnji seji sprejela odlok o dopolnitvi odloka o ureditvenem Zgornje Hudinje načrtu »ZGORNJA HUDINJA« po katerem bodo kablirali prosto-zračni daljnovod, ki poteka severno od vrstnih hiš preko centra soseske tako, da se bodo sprostile večje zazidalne površine na katerih bodo zoradili dve stanovanjski stolpnici in zgradbo za servise v podaljšku obstoječega marketa. Pred novo premiero V Slovenskem ljudskem gledališču bo prve dni decembra premiera krstne uprizoritve novega slovenskega dramskega dela Ervina Fritza »KRALJ MALHUS« v režiji Francija Križaja. Med redke slovenske buffo komedije, ki ustrezajo kvalitetni ravni in zahtevam sodobnega gledališča, štejemo tudi to delo. Odlikujejo ga — avtor je obdelal temo prosto po Cankarju — blag, ljubezniv humor, duovita satirič-nost tako na dnevno parolarstvo kakor tudi na samo gledališče, spreten dialog ter domiselna transfiguracija Cankarjeve novele iz Knjige za lahkomiselne ljudi. V vsesplošni suši »zabavnih«, nepretenoioznih pa vendarle literarno užitnih, gledališko hvaležnih tekstov dopolnjujemo željo našega občinstva, ki si želi čisto sodobno komedijo. Emcilfiheo--------------------------- KREPITEV MOČI ZK Na zadnji seji CK ZKS je podal sekretar sekretariata CK ZKS obširno poročilo k oceni družbeno-političnih razmer v Sloveniji. Poročilo je dokaj obširno in ga ne moremo v celoti objaviti, sicer pa je bilo objavljeno v dnevnem časopisju. Zaradi izredne zanimivosti njegove vsebine, ki zadeva dejavnost ZK, objavljamo nekatere odlomke iz poročila. Za oceno prehojene poti po 21. seji predsedstva ZKJ, zlasti pa po pismu izvršnega biroja in tovariša Tita ter po 29. seji CK ZKS, smo se odločili, ker menimo, da mora. postati to redna, ustaljena praksa. To je naša že stara, pa žal še vedno ne uresničena zahteva: stalno preverjanje dosežkov pri praktičnem uresničevanju sprejete politične usmeritve in sklepov. Zveza komunistov ne more uspešno uresničevati svoje politike, če nima stalnega pregleda nad tem, kako sprejeta stališča in sklepe uresničujejo v družbeni praksi in ali so pri tem posamezne organizacije, vodstva in vsi člani dovolj dosledni in odgovorni, na kakšne odpore naletijo pri svojem delu in kako jih premagujejo. Takšne ocene so nam potrebne tudi zato, ker smo se pred letom dogovorili, da bo proces razčiščevanja idejnih in političnih vprašanj v luči pisma in 29. seje stalen. nepretrgan. Iz takšnega razčiščevanja, ki mora segati v vsa okolja, kjer delujejo komunisti, mora kliti razredna osveščenost, globlje spoznanje bistva strateških ciljev, za katere se bojujemo, in večja vsestranska usposobljenost za akcijo, za spreminjanje danih razmer. V boju za večjo idejnopolitično enotnost naših vrst nam torej ne gre samo za to, da padajo pregrade vseh vrst, ki so na poti uresničevanju revolucionarnih ciljev naše družbe, ni pomembno samo to, kdo so nasprotniki samoupravne socialistične usmeritve, temveč je neprimerno važnejše, da se z zmagovitim bojem prebijamo naprej: v uresničevanje tega, da bo delavec v združenem delu dejansko odločal o pogojih in rezultatih dela, ker bo le tako imel odločilni, prevladujoči vpliv na celoten proces družbene reprodukcije. Ocena v tem trenutku, eno leto po pismu in 29. seji, nam je potrebna tudi zato, da še bolj strnemo naše vrste in okrepimo revolucionarni zanos, da bi se tako izognili nevarnosti upadanja revolucionarnega vrenja. Tokrat mora biti poudarek na krepitvi idejne in akcijske moči Zveze komunistov pri samih družbenih temeljih: v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih in interesnih skupnostih. Tu bodo v bodoče morale nastajati vse temeljne odločitve, od tod bo moral segati delavčev glas na vse ravni usklajevanja in sintez različnih potreb delovnih ljudi v širši družbeni interes, v celoto vseh interesov, tu se bo moral uveljaviti delavec, od tod bo delavski razred zavladal v komuni in republiki, s tem pa tudi v federaciji. Izostren razredni kurs Dogajanja po 21. seji predsedstva ZKJ in pismu v Sloveniji potemtakem niso značilna po povsem novih stališčih do strateških idejnih in političnih vprašanj. Le-te smo v poglavitnem že imeli. Ko smo jih oblikovali, je sicer prihajalo do spopadov z liberalističnimi, oportunističnimi in podobnimi težnjami, vendar ne na tako široki fonti in ne tako dosledno kot po pismu in 29. seji, ko smo jasnejši, bolj izostreni razredni kurz začeli dosledneje prenašati iz resolucij v družbeno akcijo, prakso. Nova kvaliteta po pismu in 29. seji je torej v krepitvi moči Zveze komunistov in drugih socialističnih sil, da svoja spoznanja o tem, kaj ni v redu in kako to premagovati, prevedejo tudi v konkretno družbeno akcijo. Tako je bistveno premagano stanje, za katerega je bilo značilno, da ob sicer jasnih in nedvoumnih razrednih stališčih do vseh pomembnih vprašanj družbenega razvoja največkrat ni prihajalo do diferenciacije ali pa vsaj ne odkrito, potem pa so nekatere skupine in posamezniki delali po svoje, pogosto v nasprotju s sprejeto politiko Zveze komunistov. Idejna in politična diferenciacija ne poteka povsod enakomerno in enako dosledno. V oceni smo navedli, da je veliko takih občin, lahko bi rekli okolij, kjer so dojeli vsebino pisma in 29. seje ter se bojujejo organizirano in zavestno proti glavnim oporiščem protisamoupravnih teženj za prevlado vpliva delavskega razreda v družbi. V nekaterih okoljih so sicer dosegli navidezno enotnost v ZK in med vodstvi družbeno- fmlitičnih organizacij, vendar ze-o površinsko, brez prave zveze s poglavitno dilemo časa: ali bomo likvidirali tehnokratska, birokratska in druga protisamo-upravna oporišča ter usposabljali delavski razred za vodilno vlogo v družbi, ali pa bo šel razvoj v nasprotno smer? So pa tudi takšna okolja, v katerih komunisti sploh še niso začeli razčiščevati idejnih in političnih vprašanj v duhu pisma in 29. seje, zaradi česar so tam najnevarnejša oporišča protisamoupravni in protisocialističnih teženj, ne glede na to, ali delujejo posamezniki zavestno ali pa je to rezultat inercije, logike starih, preživelih odnosov, neznanja in nerazumevanja globljega bistva sedanjih u-stavnih sprememb. Okrepljeno zaupanje v ZK Čeprav v oceni obširno govorimo o dosežkih in pridobitvah enoletnega boja in aktivnosti komunistov, bomo vseeno poskušali na kratko odgovoriti na vprašanje: kateri so poglavitni pozitivni premiki po pismu in 29. seji v sami ZK? Prva, glavna pridobitev tega kratkega obdobja je prav gotovo utrditev in poglobitev zavesti o razredni naravi naše družbe, revolucije in oblasti. Iz te zavesti so prihajali tudi vzvodi za krepitev zaupanja v Zvezo komunistov, v njeno moč, sposobnost in pripravljenost, da programe in stališča spremeni v dejanja. S tem se je ponudila izredna možnost, da se Zveza komunistov utrdi in okrepi v svoji socialni osnovi, kar je prvi pogoj za to, da bi živela in delovala v delavskem razredu. Od tod tudi zahteva po delavski večini v ZK, kar pomeni ob večji fizični prisotnosti delavcev iz neposredne proizvodnje vpliv njihovih interesov na politiko Zveze komunistov ni predvsem idejno in politično omišljanje potreb, aktivnosti, izkušenj delavskega razreda skozi prizmo njegovih dolgoročnih ciljev. Letos 10.000 stanovanj Pri izvajanju sprejete stanovanjske politike smo se v Sloveniji letos predvsem angažirali v družbeni akciji za gradnjo stanovanj za delavce in jo od vsega začetka povezali z graditvijo z ustavo opredeljenih samoupravnih odnosov na stanovanjskem področju. Pripravljenost delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, da bi z združenimi sredstvi in solidarnostnim skladom bistveno spreminjali obstoječe stanje, terja polno odgovornost za izpolnjevanje sprejetih nalog. Samo letos bodo temeljne organizacije združenega dela izločile kakih 130 milijonov dinarjev za stanovanja, od tega 35 milijonov v solidarnostni sklad, 35 milijonov za obvezno kreditiranje stanovanjske gradnje, ostalo pa bodo zadržale za lastno graditev stanovanj. Predvidevajo, da bomo v Sloveniji letos zgradili 10.000 stanovanj, od tega 5.500 družbenih in 4.500 zasebnih. Iz solidarnostnega sklada so v drugem polletju letos začeli graditi za delavce 1.200 stanovanj, ki bodo dokončana prihodnje leto. Učinke te akcije pa zmanjšuje prepočasno formiranje samoupravnih stanovanjskih skupnosti, zaostajanje v oblikovanju in sprejemanju potrebnih družbenih dogovorov in predpisov, težave pri prehodu od dosedanjega sistema stanovanjske gradnje — gradnja za trg — na nove oblike financiranja in namembnosti stanovanj itd. Posebno vprašanje pa so cene stanovanj oziroma pojav, da se gradbenim stroškom prilep-ljajo vse mogoči drugi stroški, na katerih formiranja nimajo dajalci sredstev nobenega vpliva. Vse te ovire in zavore so pretežno takšnega značaja, da jih je mogoče z organizirano akcijo subjektivnih sil v sorazmerno kratkem času učinkovito premostiti. S podrobnimi kvantitetnimi podatki o izvajanju politike socialnega razvoja zaenkrat še ne razpolagamo, analizo pa pripravlja posebna skupina v okviru izvršnega sveta. Vsak komunist »aktivist SZDL« Ocena obširno govori o aktivnosti različnih dejavnikov, ki so bili kritično obravnavani v pismu in na 29. seji CK ZKS. Iz nje je razvidno, da je Zveza komunistov v zadnjem letu posvečala pozornost družbenopolitičnim organizacijam, njihovi razredni naravnanosti, organizacijski in kadrovski krepitvi. Zahteva, da mora biti vsak komunist »aktivist v SZDL« je ponekod žal še vedno samo geslo, premalo postaja sestavni del akcije, eden najpomembnejših elementov za presojo delovanja in obnašanja komunistov. . Merilo za uspešnost dela Zveze komunistov niso formalni se- ---------------------------- 5 stanki, sklepi, ki ostanejo samo na papirju, temveč dobro delo družbenopolitičnih in drugih organizacij ter samoupravnih organov, njihova revolucionarna razredna vsebina, njihova uspešnost pri spreminjanju konkretnih razmer in odnosov. V tem pogledu marsikje še nismo dovolj storili, ponekod jedra komunistov še niso idejno in akcijsko tako močna, po metodah dela,tako organizirana, da bi po eni strani zagotavljala samostojnost in družbenopolitično odgovornost v delovanju teh organizacij, po drugi strani pa preprečevala brezidejnost, pasivnost ali celo »konkurenčnost« v odnosu do programa in politike Zveze komunistov. Številne družbenopolitične organizacije na ravni občine, krajevne skupnosti in delovne organizacije so kadrovsko in organizacijsko šibke, zato tudi ne morejo zagotavljati množičnosti in vpetosti v vsakodnevno življenje občanov. Oblike sovražnega delovanja Ne smemo izgubiti izpred oči dejstva, da tehnobirokratske, liberalistične in druge protisamo-upravne sile niso povsod do kraja potolčene, ponekod so se le potuhnile ali pa delujejo iz zased, prikrito, oziroma so si nadele celo krinko zagovornikov samoupravljanja. So nekatera tako imenovana nepartijska okolja, v katerih se zavestno zapirajo pred komunisti in celo delavci. Še več, ker so začutili, da so v nevarnosti, njihovi privilegiji, pridobitništvo in podobno, načrtno sejejo med ljudi nezaupanje do Zveze komunistov. Zadnje čase se pojavljajo gesla, ki poskušajo vzbuditi pri ljudeh nezaupanje v našo notranjo in zunanjepolitično usmeritev. Z nacionalističnih pozicij poskušajo na primer jemati zaupanje v našo podporo Slovencem v zamejstvu, češ da ni zadostna in da bi bila učinkovitejša, če bi bila Slovenija samostojna. V delu Cerkve se pojavljajo klerikali-stične težnje, zahteve in akcije. Nihče nikomur ne odreka pravice do sodelovanja v ustavni razpravi, pri urejanju skupnih družbenih vprašanj in problemov, toda nikakor ne smemo dovoliti, da revija, kot so »Znamenja«, brez komentarja objavi integralno besedilo govora Alojza Rebule ob otvoritvi Sloveniku-ma v Rimu. V njem govori avtor o zapostavljenosti kristjanov pri nas, o »njihovi previdni izločenosti od vseh vzvodov politične in ekonomske moči, o zakom- Eleksiranosti, preplašenosti in la-ilnosti slovenske narodne zavesti, o tem, da edino krščanstvo daje alternativo ne le neke nazorske temveč tudi kulturne univerzalnosti«. Takšno pisanje, ki v verskem tisku ni osamljeno, ni samo netočno in sovražno do naše stvarnosti, temveč poskuša Ustvarjati med verniki občutek neenako- firavnosti, zapostavljenosti ali ce-o preganjanosti. Zato so prav verniki vključeni v socialistično zvezo in samoupravno življenje, poklicani, da se zoperstavijo takšnim klerikalnim težnjam, ki ne pomenijo samo ovire uresničevanju samoupravnih pravic vernikov, ampak v končnih posledicah nasilje tudi nad vero. 6 fi/. KRUTA VOJNA tmsmu? PREBIVALCEV 30.200.000 IZRAEL warn* SIRIJA >'>Pa-nem et circensis (kruha in iger); proletariat Marxove dobe pa je s svojim delom preživljal vladajoče razrede in živel v nemogočih življenjskih razmerah. Danes, ko je minilo že petdeset let od prve uspešne proletarske revolucije, Oktobrske revolucije, ko obstoji že cela vrsta dežel, kjer je oblast v rokah delavskega samoupravljanja, ide-, ja o »diktaturi proletariata« ni več nekaj tako težko dosegljivega in neznanega, kot v času, ko je ta meja nastajala. V »Bedi filozofije« Marx piše: »Delavski razred bo v teku svojega razvoja postavil na mesto stare meščanske družbe asociacijo, ki bo izključevala razrede in njihovo politično nasprotje in tedaj ne bo več prave politične oblasti, ker je prav politična oblast pravni izraz razrednega nasprotja v meščanski družbi.« Ali ne odseva iz tega stavka velika ideja stanja, ki smo ga utelesili z državo v našem samoupravljanju. Identificirajmo politično oblast z državo kot organom v rokah vladajočega razreda za zatiranje drugih razredov in zopet je rezultat zoperstavljanja stalinističnim pojmom KULTURNI POHLENOVA RAZSTAVA V celjskem Likovnem salonu bo v novembru odprta razstava kiparskih del in risb akademskega kiparja Jožeta Pohlena iz Kopra. V decembru bo sledila razstava slikarskih del Nikolaja O-merze. Razstavljena dela so tudi naprodaj. Možen je tudi nakup na obroke. GLEDALIŠKA »PEKARNA« V CELJU Mladi gledališki ustvarjalci so v Ljubljani ustanovili eksperimentalno gledališče in ga imenovali »PEKARNA« po edinih pro- fetišizacije države prav naše samoupravljanje. Izbrali smo si svojo pot v socializem, pot, ki ne odstopa od marksizma, le prilagaja ga času in razmeram. Marx je videl v proletariatu tisto družbeno silo, ki ji je zaradi njenega položaja v produkcijskem procesu in v zgodovinskem razvoju naloženo, da izvede prehod k socialistični ureditvi življenja — ne zato, ker bi bili delavci bogovi, temveč zato, ker se v njihovih življenjskih razmerah najbolj zgoščeno izraža nečlovečnost kapitalistične družbe. V »Sveti družini« je napisal: »Proletariat izvršuje sodbo, ki jo s porajanjem proletariata izreka sama sebi privatna lastnina, kot izvršuje tudi sodbo, ki jo izreka samemu sebi mezdno delo, s tem ko poraja tuje bogastvo in lastno bedo ...« Ali ne najdemo sami sebe v tej misli? Zopet lahko pokažemo na našo marksistično usmerjenost, saj ravno naše samoupravljanje temelji na kolektivni lastnini, ki negira privatno lastnino. Prav tako je kolektivna, družbena lastnina proizvajalnih sredstev negacija mezdnega dela in prilaščanja presežne vrednosti. Marx je v 1. 1846 navezal prve stike z »Zvezo pravičnih«, ki se je kmalu preimenovala v »Zvezo komunistov«. V revolucionarnem letu 1848 pa sta z Engelsom izdala »Manifest komunistične partije«, v katerem so predstave o oblikah revolucije in o nalogah zmagovitega proletariata natančno razložene: »S tem, da smo orisali najsplošnejše faze razvoja proletariata, smo spremljali bolj ali manj prikrito državljansko vojno znotraj obstoječe družbe do točke, kjer izbruhne v odkrito revolucijo in utemelji proletariat-svoje gospostvo z nasilnim strmoglavljenjem buržoa-zije.« Nič več utopije o mirnem — evolutivnem prehodu iz kapitalizma v socializem, temveč revolucionarna radikalizacija sprememb, podčrtana z bojevitim geslom: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Proletariat se mora povzpeti v vladajoči razred, da si pribori demokracijo, ki je že negacija razredne družbe. RAZGLEDI štorih, ki so jih lahko dobili za svoje nastope. Prostori tega gledališča se namreč nahajajo v neki opuščeni ljubljanski pekarni. 26. novembra bo to gledališče mladih prvič gostovalo v Celju s svojo uprizoritvijo komedije Petra Božiča »KAKO SREČEN DAN«. NOVI IGRALCI Prosvetno društvo »Zarja« iz Trnovelj je pred kratkim opravilo razpis za sprejem novih članov v igralsko družino. Odziv na razpis je bil presenetljivo razveseljiv, saj se je prijavilo kar 30 pretežno mlajših ljudi, ki bodo okrepili vrste tmoveljskih amaterskih gledališčnikov. GODALNI ORKESTER IŠČE NOVE ČLANE Celjski godalni orkester šteje trenutno 25 aktivnih članov s poprečno starostjo 40 let. Nujno želijo ¡pomladiti svoje vrste in zato vabijo mlade sodelavce v edini tovrstni glasbeni ansambel širše celjske Okolice. ZGLEDNO SODELOVANJE PD »Zarja« iz Trnovelj bo Tovarni aluminijastih izdelkov in kmetijskega orodja ALPOS iz Šentjurja poravnalo svoj dolg za nove stole v tmoveljskem kulturnem domu v znesku 6.500 din, tako da bo za člane 'kolektiva odigrala dve predstavi iz svojega naštudiranega repertoarja. V VOJNIKU SPET ŽIVO Tri sekcije Prosvetnega društva »France Prešeren« iz Vojnika že od začetka jeseni delajo s polno paro. Gledališka pripravlja uprizoritev komedije »NAŠI TRIJE ANGELI«, moški pevski zbor pa se pripravlja na nastop za radijsko snemanje oddaje KONCERT IZ NAŠIH KRAJEV, godba na pihala pa študira nov koncertni program. SAMOINICIATIVA ZAGRAJČANOV Člani DPD »Svoboda« Zagrad si že dalj časa prizadevajo obnoviti svoj kulturni dom. Ker jih v letošnjem letu Kulturna skupnost Celje pri tem ni mogla finančno podpreti, so si sklenili pomagati sami s posebno akcijo za zbiranje lesa za novo ostrešje doma. PROFESIONALEC MED AMATERJI Igralec SLG Celje Branko Grubar trenutno sodeluje s člani a-materskega gledališča »Železar« Celje-Štore, tako da režira pri njih uprizoritev Mollierove komedije George Dandin. MLADINSKI MEŠANI PEVSKI ZBOR GIMNAZIJE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Mladinski mešani pevski zbor Gimnazije Celje je bil zaradi uspeha na Mladinskem pevskem festivalu 73 v Celju (zlata medalja) povabljen na turnejo po Češkoslovaški, ki jo je izvedel od 16. do 24. 9. 1973. Najprej je bil gost evropsko znanega in najboljšega češkoslovaškega mladinskega zbora »Severaček« v Liberecu, nato pa je sodeloval na največjem češkem festivalu mladinskega petja z mednarodno udeležbo v Olo-moucu. Na turnejši je poleg priložnostnih nastopov izvedel štiri koncerte: v Liberecu, Uničovu in dva v Olomoucu. Program zbora je temeljil na slovenski in jugoslovanski umetni in narodni pesmi. Vsi nastopi so bili na odlični kvalitetni ravni, zadnji nastop (zbor je zaključil olomouški festival) pa je pomenil vrhunec uspeha turneje. Koncerti na Češkoslovaškem niso bili prvi inozemski nastopi našega zbora, pomenijo pa prvi veliki mednarodni uspeh, saj je zbor na mah postal interesanten za delegate drugih festivalov, ki so prisostvovali olomouškemu in že dobival ustna vabila za nastope v Belgiji in na Poljskem. TELEVIZIJA SNEMA CELJSKE UPRIZORITVE Posebna snemalna ekipa ljubljanske televizije je 8. in 9. novembra v Celju snemala na mag-netoskopski trak kar dve uprizoritvi celjskega gledališča, in sicer: Sofoklejevo ANTIGONO v režiji Francija Križaja in Kislin-gerjevo IGRO O ZMAJU v avtorjevi režiji. Zanimanje ljubljanske televizije za snemanje celjskih u-prizoritev je tudi neke vrste priznanje kakovosti celjskih gledaliških dosežkov. ALI ZE VESTE... • da je Zveza glasbenih umetnikov Jugoslavije uvrstila celjski Mladinski pevski festival med osmerico najpomembnejših jugoslovanskih glasbenih prireditev, kar pomeni resnično veliko priznanje celjskim glasbenim delavcem; • da Zgodovinski arhiv v Celju opravlja službo varstva arhivskega gradiva za 14 občin širše celjske regije in da je že skoraj od vseh prevzel njihovO gradivo do vključno leta 1961, ki ga je mogoče v arhivu tudi uporabljati; • da je dolžnost vsakega občana, da opozori Zgodovinski arhiv na starejše gradivo, ki ga še ni evidentiral? Gre predvsem za gradivo v zasebni lasti. Zlasti šolska mladina naj bi z arhivom sodelovala in mu sporočala podatke o starih rokopisih, raznih drugih dokumentih, starih zemljevidih, kartah, plakatih, letakih, razglednicah, fotografijah itd. • da je izšel nov zakon o arhivih (Ur. list št. 34 z dne 11. 10. 1973), ki predvideva tudi kazni za tiste, ki arhivu ne bi izročili arhivskega gradiva? Bati pa se je, da zaradi tega ne bo nihče kaznovan, ker celjski arhiv zaradi prostorske stiske v svojih skla- diščih ne bo mogel prevzemati arhivskega gradiva. • da so v Frankolovem ustanovili nov moški pevski zbor? Tako so prav pevci dali pobudo za sklic občnega zbora PD »Anton Bezenšek« in s tem znova oživeli prosvetno dejavnost v svojem kraju. Okrepite njihove vrste in se prijavite! • da se je kljub 100% povišanju vstopnine za novo sezono mladinskega in pionirskega filmskega gledališča doslej vpisalo že preko 4000 mladih abonentov? Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 22/5-1973). Tisk in klišeji AERO Celje. PRECITAJTE, IZPOLNITE, ODDAJTE! Stanovanjska komisij a mora v najkrajšem času ugodoviti potrebo po stanovanjih v skladu z zahtevami stanovanjskega solidarnostnega sklada. Zato objavlja spodnji vprašalnik, ki naj ga izpolnijo vsi tisti člani kolektiva, ki potrebujejo stanovanje, ne glede na to ali SO že na prioritetnih listah ali ne. Izpolnjeni vprašalnik pošljite takoj ali najkasneje do 31. novembra v splošno službo, ki bo vprašalnike zbrala in jih Izročila stanovanjski komisiji. VPRAŠALNIK Namen vprašalnika je, da se ugotovi stanovanjska problematika naših delavcev. Vprašalnik izpolnijo delavci z naslednjimi pogoji: — da so poročeni in da njihova družina šteje več kot tri člane — matere samohranilke z otroci — samski Vprašanja, ki so navedena, prosimo da pozorno preberete, ustrezno dopolnite ali pa> obkrožite ustrezen odgovor. Od vas pričakujemo, da boste na odgovore točno odgovorili in nam s tem pripomogli prikazati dejansko stanje stanovanjske problematike v našem podjetju. Za vaše iskreno sodelovanje se vam v naprej zahvaljujemo. 1. Osebni podatki: a) priimek in ime: ...................................... b) spol: .................................................... c) leto rojstva: ......................................„.. d) starost: ............................................. e) zaposlen v podjetju od leta: ......................... f) poprečni mesečni osebni dohodek: ..................... 2. Zakonski stan: a) poročen b) vdovec c) razvezan d) mati samohranilka e) samski 3. Podatki zakonskega tovariša (moža, žene): a) priimek in ime: ...................................... b) leto rojstva: ........................................ c) zaposlen v podjetju: .......................:......... od leta: .............................................. d) poprečni osebni dohodek na mesec: .................... če je zakonec upokojen navedite višino pokojnine: 4. Koliko otrok imate: (navedite tudi njihovo starost): 5. Podatki o sedanjih stanovanjskih razmerah: a) pri komu stanujete: — pri starših DA — pri sorodnikih DA — podnajemnik DA — lastno stanovanje DA b) velikost stanovanja, v katerem živite: NE NE NE NE c) naslednje vprašanje izpolnjujejo samo tisti, ki gradijo lastne stanovanjske hiše: — ali ste z gradnjo hiše že v takšni fazi, da lahko stanujete v njej DA NE — kakšna dela so še potrebna, da z gradnjo v glavnem končate: ..................................................... 6. Pri naslednjih vprašanjih točno navedite vaše premoženjsko stanje: — imate avto: (kakšen je avto, približno ga ocenite) — imate vikend hišo: DA NE — navedite, koliko zemljišča imate: ............ 7. Ali ima kateri v družini kakšno hujšo bolezen: (navedite katero)........................_........ 8. Če ste invalid navedite vzroke invalidnosti: — invalidnost pridobljena na delu:................ — vojni invalid: 9. Ali ste bili aktiven udeleženec v NOB. Če ste, navedite od katerega leta:.................................................. Dobrodošli tovariši Pri nas so se zaposlili naslednji delavci in delavke: Mastnak Jože Strnad Joža Frank Ivan Antlej Ivanka štogar Justina Romih Irena Breči Silva Verdev Marjana Grobin Olga Žerak Marjana Quraish Frida Toš Danica Dukarič Andela Fiket Anica Krejič Brankica Kosi Breda Anderlič Marija Zdolšek Vida Grašič Antonija Starki Ana Marovšek Erika Filipovič Živanka Vilič Ana Božič Mira Nemec Majda Nemec Danica Lamut Olga Javornik Dragica Sternad Dragica Marič Marija Krajnc Darija Šeško Zdenka Gregom Marija Pintarič Rozina Zadravec Antonija Krmarič Zdenka Žolek Josip Kozamurnik Boris Kovačič Marjan Pa-ngerl Alojz Gračner Silvo čižič Stjepan Brečko Emil Mehle Zdravko Koštomaj Anton Zupanc Rajko Pančič Durat Pavič Zvonimir Blazutto Bogomil Stanjko Vladimir Koisseg Marjan Štante Janez Levovnik Viljem Pavič Viktor Muslija Džemal Majdamac Esad Lalovič Zvonko Podgoršek Milan Lešnik Miran Tacer Franc Krajnc Stanko Germard Branko Bemjak Milan Perc Ivan Vodlan Dušan Aužnar Anton Prašnički Josip Flac Ivan Vrstovšek Henrik Kiker Marjan Pavič Ivan Hojnik Janez Odšli so brez slovesa — samovoljno Haskuka Muharem c Selčan Viljem Kovač Danijel Kljajič Vitomir Maleševič Velimir Okrožnik Jože Ravnjak Vinko Šibanc Stane Založnik Srečko Bolarič Ivan Novak Janez Flis Milan Lampret Nijo Čolig Ignac Vegel Silvin Zidar Marjan Jakop Anton Žolnir Marjan Zupanc Dušan Veronik Anton Golež Vlado Vojnik Anton Anderluh Anton Rečnik Karl Blazutto Ludvik Ropič Zdravko Mežnar Dušan - Cvek Avgust Putanec Ivan Gračner Alojz Rezman Ivan Gradič Roman Pečnik Avgust Pestivešk Bogda Kvas Boris Sagi Barbara Pilih Vojko Božič Anton Šrot Edi šarlah Bogomir Krajnc Stanislav Kuntarič Karl Kolar Martin žnidarec Vekoslav Hiržin Marjan Cizelj Darko Fidler Jernej Kotnik Peter Podpečan Jože Slemenšek Avgust Štante Izidor Tepej Ivan Zavec Jurij Curk Branko Koražija Jože Čuden Jože Levovnik Viljem Štante Janez Čretnik Sonja Mlinarič Vida Konec Marija Nemec Majda Gregom Marija Petek Pavla Grašič Marija Javornik Marija Selčan Magda Za odhod iz podjetja so se sporazumeli: Senegačnik Silva Tanšek Dragica Rednjak Marija Zupanc Vanda Petre j Jožefa Ferme Jožefa Klauzner Milena Viz j ak Frančiška Lamut Olga Mansuti Boža Jeranfco Branko Golub Zvone Rojc Milko Čretnik Karl Gorišek Radovan žličar Anton Tovornik Marjan Bošnak Janko Pratnemer Srečko Štrempfel Silvo Golež Stane Ropič Stanko Redno in invalidsko so se upokojili: Koštomaj Bernard Svetel Ivan Žuran Marija Hostnik Terezija Žnidaršič Fanika Kramaršek ■ Stanislava Ahtik Leopold Puc Jože Dvoršak Marija Mesarič Marija Perko Štefanija Rezar Helena Mozetič Milan Umrla sta: Turnšek Zofija škvorc Marjan Poročili so se: Šviga Jelislava — HRIBARŠEK Špes Jožefa — ŠTEFANIČ Pilih Marija — ŠIROVNIK Selič Milena — JEROVŠEK Jusupovič Milena — ŠAŠIČ Jager Ana — RAMŠAK Mermolja Jasna — PODERGAJS Macuh Mira — GLINŠEK Glinšek Drago Tovornik Marija — CENE 1,14.1*1« ¿Uka ;JA>HSK IZ ZNANOSTI IN TEHNIKE STEKLARNE IZ POLJSKE Poljska tovarna BEHA-NES skupaj z zunanjetrgovinskim. podjetjem POLI-PEX-CEKOP je do danes postavila o inozemstvu 11 kompletnih steklarn, to pomeni kompletne objekte, naprave in stroje. Zraven tega po tovarna dostavi natančne risbe vseh detajlov objekt ali stroja in skrbi tudi za do datno nabavo rezervnih delov kakor tudi za tehnični nadzor pri začetku obratovanja. Solidarnost za katero redko slišimo. VARILNA PIŠTOLA Plini in prah (kovinski oksidi), kateri se razvijajo pri varjenju v zaščitnih atmosferah (varjenje s CO na primer) postajajo z na-raščanjočo hitrostjo taljenja in intenzivnejšim električnim olokoin, čedalje večji problem. Pa ne samo problem higienskejehnične narave temveč tudi problem samega tempa proizvodnje, saj postaja vidljivost pri nevedno slabša. liki količini dima in prahu Tovarna Rackmeld (ZDA) je skupaj s tovarno Bernard (Francija) razvila novo varilno pištolo — gorilnik, opremljeno s sesalno komoro, pri vrhu gorilnika. Kakor hitro varilni plin opravi svojo nalogo in se pomeša s hlapi in oksidi, ga komora vsrka. Vsesavanje je seveda izvedeno tako, da ne moti delovnega procesa. RUDNIKI NA MORSKEM DNU Nekatera ameriška in zahodno ameriška podjetja že dalj časa eksperimentirajo na izkoriščanju rudninskih bogastev, katera se nahajajo globoko na morskem dnu. Predvsem podjetje Deepsea Ventures že dalj časa dela na tem področju in ose kaže, da bodo njihova prizadevanja kronana z uspehom. Mnogi predeli oceanskega dna so namreč posuti s ke-naduli, ki vsebujejo pred-pastimi sprimki rudnin t. i. vsem mangan, nikelj, kobalt in baker. ZAHVALA Ob nenadomestljivi in kruti izgubi ljube mame AMALIJE POVALC se iskreno zahvaljujem vsem v »EMO«, ki so jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, izrazili nam sožalje ter nudili pomoč. Posebna hvala dr. Čajevcu, tov. Pintarju in Robiču za njihovo razumevanje. Jože Povalc, brat in sestri V SLIKI IN BESEDI... SLIKOVNA KRIŽANKA Pri letošnjem lovu na »lisico«, ki ga je organiziralo društvo LT, sta »zvitorepko« odkrila Fric Kotnik in njegov tovariš. Oba se zadovoljno smejeta Po 44 letih dela je odšel v zasluženi pokoj Leopold Ahtik. Njegovi sodelavci so mu priredili prijeten sprejem ob slovesu ZAHVALA Ob bridki izgubi našega ljubljenega očeta, deda in pradeda LUDVIKA KRESETA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti ter za vence in cvetje, s katerim so počastili njegov spomin. Še posebej prav lepa hvala vsem sodelavcem iz obrata orodjarna za izraze sožalja in njihovem razumevanju ob žalostnem družinskem dogodku. Žalujoči sin Ludvik z družino in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob bridki, tragični izgubi naše edine hčerke, žene in ljubeče mame ZOFKE TURNŠEK se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja in sočustvovanje ob tragični nesreči, ki je tako močno prizadela našo družino. še posebej se zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem iz obrata emajlir-nica, sindikalni podružnici in godbi EMO za vse kar so nam ob tem tragičnem dogodku storili v tolažbo in pomoč. Prav lepa hvala tovarišici Justini Tavzes za ganljive poslovilne besede ob njenem preranem grobu in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter darovali vence in cvetje. Žalujoča mama, sinek Janko in mož Janko ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob nenadni tragični in bridki izgubi dragega brata DOMINIKA BREZNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim sodelavcem iz obrata emajlirnice za darovane vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav iskrena hvala godbi na pihala EMO za igrane žalostinke ob njegovem preranem grobu, sindikalni podružnici EMO za veliko razumevanje in pomoč ob tragičnem dogodku, tovarišu Francu Belaku za ganljiv poslovilni govor ter vsem znancem in prijateljem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči bratje in sestre z družinami