: J^u vMk dan razen «oboi, nedelj ! a praznikov. daily except Saturdays. Sundays snd Holldaya. PROSVETA -YEAH XXXIV. Cen* líate Je M M GLASILO SLOVENSKE NARO0NE PODPORNE JEDNOTE __CHICAGO, ILU ČETRTEK. 23, APRILA (APRIL M), IN» Aoceptance far fjjjf* at «pedal rato postage provided for in aecUon 1105, Act of Oct. S, 1917, authorlsed on June 4,1911. Uredniiki in upravnlškl prostori: 2057 South Lawndale Ave. Ottice of Publication: 1057 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 Subecrlptlon $000 Yearly STEV - NUMBER 10 ngleži invadirali ancosko luko | Razdejali so več vojaških naprav in se nato vrnili domov. Ameriška torpeda čolna napadla japonsko bojno ladjo v filipinskih vodah. General MacArthur se sestane s pre-mierji avstralskih provinc. Ruske čete na-ikakujejo nemške pozicije v smolenskem lektorju o križarko v bližini filipiti ga otoka Cehu, poroča mor- icni department. Kriiarko so remljali štirje rušilci, ko je bi- napadena. Vojni department pravi, da je tpanija tí od baUljona tan-illinoiske državne garde, ro so tvorili vojaki iz May-P°da. čikaškega predmestja, ameriškimi vojaškimi eno-i katere so Japonci "ujeli na nskem polotoku. IViječast-bin 104 mož obrežne artiljerl-novomehiške državne garde, fi rešilo s polotoka in zdaj se Jujajo na Corregidorju, otoški injavi. Druge enote, katere so ujeli, so iz Wiiconsina, Minnesote, Kentuckyja, Wornije, Washingtona in Mis- rija. Koliko vojakov je tvorila vsa-ni znano, toda domne- je, da je vsaka imela 700 do I mo¿. Vnski topovi in bombniki 1 vHno bombardirajo Corregi-» trdnjavi Fort Hughes in Drum. Uradni komunike i,„mbe, katere so vrgli niso povzročile velike vrhovni poveljnik zavezniške oborožene sile v južnozapadnem Pacifiku, se bo sestal s premier-ji šestih avstraiekih držav in jim povedal, kakšno vlogo bodo igra li v totalni vpjni proti Japoncem. Konferenca se bo vršila prihodnjo nedeljo. Avstralski premier John Cur tin bo predsedoval konferenci. On je včeraj razpravljal o mili-taristični situaciji z generalom T. Blarney jem, poveljnikom oborožene sile na kopnem pod Mac-Arthurjem. Ameriški letalci so ponovno bombardirali japonsko letalsko bazo pri Rabaulu, otok New Bri tain. Vrgli so na stotine bomb, ki so razdejale militaristične objekte in zanetile požare. Kujblšev. Rusija, 22. apr.—Tu poročajo, da so se Hitlerjevi upi glede velike ofenzive na ruskih frontah to pomlad izjalovili. To dejstvo $o priznali nemški častniki, katere so Rusi ujeli. Major Bittner, ujeti nemški častnik, je dejal, da se bo ofenziva pričela v poletju, če se sploh bo. Hitler sluti invazijo evropskega kontinenta po angleških in ameriških ¡>n. 23. apr.—Angleži so ji} zjutraj invadirali franco- > prisuniščno mesto Boulogne, | je oddaljeno 30 milj od angle- ga obrežja, razpršili nemške ie, razdejali več vojaških na-iv in se potem ukrcali na boj- > ladjo, ki jih je odpeljala nazaj | Doverske ožine. Uradno Kilo pravi, da niso izgubili iiei;a moža | Nemške straže so bile iznena-in sploh niso šle v akcijo, nava se, da prevladuje med ci velika bojazen pred inva-evropskega kontinenta po liških četah. , | Hitler je poslal nove vojaške tije v Francijo, nizozemske ive in na Norveško in odre-ojačanje obrambe na obrež-. Naciji vidijo možnost an-Iko-ameriškega sunka na za-iio ozemlje preko Rokavske-preliva. Maršal Gerd von stedt je v času, ko so Angleži iirali francosko luko, ogle-utrdbe na holandskem ob-iju, sto milj severno od Bou- Wiihington, D. C.. 22. apr.— _ _ _ ___ Radia in morda potopili Ji-tpovedano ofenzivo proti Rusom. Glavna silo Hitlerjeve armade je dobila težke udarce na ruskih frontah v zadnjih mesecih. Diktator je moral poslati rezervne divizije v boj, da ustavi prodiranje sovjetskih čet proti za-padu. > Rusi zdaj naokakujejo nemške pozicije v smolenskem sektorju. Naskoke podpirajo težki topovi in bojna letala. Radiopo-staja v Moskvi Je naznanila, da sovjetske čete pod poveljstvom generala Žukova prodirajo proti Smolensku, kjer je koncentriro-na ¿lavna nacijska armada, s severovzhodne strani. V včerajšnji bitki v nekem kraju smo-lenskega sektorje so Rusi pobili 2000 nemških vojakov. Zatiranje opozicije na Norveškem Sto oseb v Oslu aretiranih Steckholm, Švedaka. 22. apr.— Nacijska tajna policija je areti rala čez sto prominentnih oseb v Oslu in jih pridržala kot talce, se glase sem dospela poročila iz zanesljivih virov. Aretacije so povezane z zatiranjem opozicije proti nacijem na Norveškem. Nemški krogi so pojasnili, da so bile aretacije izvršene po begu treh Norvežanov iz koncentracijskega taborišča. Ubežniki so streljali na vojaškega strašni ka in ga ranili. Pričakuje se, da bodo naciji uveljavili nadaljnje draotične ukrepe, da zatrejo odpor na Nor veškem, ki je v nekaterih slučajih zavzel obliko odprte revolte. To se o&tuje iz govora, ki ga je imel Joeef Terboven, Hitlerjev komisar na Norveškem, v Oslu, ko je tja doopel nov nemški policijski načelnik. Terboven je v svojem govoru svaril norveške učitelje pred posledicami, ki pridejo, če ne bodo cooperirali z naciji, zaeno pa je zrekel grožnjo, do bodo uporniki strogo kaznovani. ondou. 22. opr—Veot iz Moskve pravi, da je že veliko število vojakov dezertlralo iz nemške ormade na Norveškem in da oe skrivajo v gorovju. Grupa de-zerterjev je nedavno navalila na skladišče živeža v bližini Narvi-Okupacijske oblaati so raz-piaale nagrade za prijetje dezer-terjev. A» • * «V •! Cripps se vrnil v London Parlament dobi poročilo o pogajanjih. London. 22. apr —S to f f o r d Cripps, član Churchillove vlode, ki je bil poslan v Indijo, do pri Delhi. Indija« 22. apr.— dobi voditelje političnih stronk in bntske čete, ki so iz- za večjo kooperacijo z Veliko Jn'a'e nrw, ..-nla-----J —vojni, se je vče- V rozgovo-dejal, da še dosežen sporazum med Veliko Britanijo in Indijo in naglasil, da njegovs misija se ni izjalovila. Cripps je dospel v London z letalom iz Kaira, Egipt. Na letališču so ga «prejeli Leopold 3. J Amerv. drža«* tajnik za Indijo, in drugi vieoki vladni uradniki "nt»ka posadka 7000 ■ j<- izmuznila iz paeti. « komunike potrjuje po-L": ^ v' ** kitajske vojaške F* *ru/,|«, i britskimi četo-j^rm, Tem poveljuje ame-jf**ph w. stiiweu. L, 400 »pr —Japonci so '»u "rMl mogočno pomorsko 41 r TraViji>° M naP*d |%jf " ejloa na Indijskem > llM>rK «kujejo, da se bo r^ '«cn/iva 1« velika brit-' * 4. < r,a baza le-U*. •P"imi»fn proti odpravi zaprte delavnice Gréen in Murray oplazila organizacijo tovarnarjev Washington, D. C.. 22. apr.— William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, in Philip Murrar, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, sta udarila po Žvezi ameriških tovarnarjev, ker pritiska na kongres in vodi kampanjo zo odpravo zaprte delovnice. Podala sta skuano izjavo z obsodbo kampanje. Joseph A. Pad way, glavni pravni svetovalec ADF, je Istočasno oplazil pomožnega JuotiČ-nega tajnika Thurmana Arnol-da, ker agttira za raztegni te v protitrustnega zakona, do bi ta kril tudi delavoke unije. Padway in Charles H. Tuttle, pravni svetovalec tesarske unije ADF, sta udrihalo po Arnoldu pri zaslišanja pred kongresnim odsekom za juotične zadeve. Green in Murray sta izjovila, do tovarnarji še niso doprinesli tako velikih žrtev k vojnim naporom Amerike kot jih je organizirano delavstvo. Ono se je odpovedalo stavki kot sredstvu za izvojevanje ovojih zahtev in izreklo za mirno izravnavo vseh konfliktov, ki oe pojavijo med unijami in delodajalci. Spor tnmi Hitler jem in Museolinijem? Moekvo, 22. apr —Uradna časnikarska agentura Teas poroča o FRANCOS POZVANI V REVOLTO PR0H LAV ALU Japonska dobi nad al j nje francoske parnike a, EKSEKUCIJE TAL-CEV V ST. NAZAIRU Washington. D. C« 22. apr.— Državni tajnik Cfriell Hull je sugeriral francoskemu ljudstvu naj revoltira proli režimu pre-mierja Pierra Lavah» in dejanok kooperaciji med Fršncijo in osi: ščem. Hull je omenil Izjavo, katero je jxxlal v juniju preteklega leta. "Videli bomo, alifoo francoski narod odobril politiko vlade in pomagal Hitlerju v naporih, da porazi Veliko Britvijo in dobi kontrolo nad morji," je rekel Hull v tisti izjavi » Preprečitev te možnosti je v interesu Francije in Amerike." j. Hull in predoediiik Roosevelt opazujeta razplet dogodkov Vlchyju in Parizu, Iter so se že pokazala ^namenja, da bo Laval pognal Francijo v yojno na otra nI oolšča, da dobi luuaj kolonije, katere zdaj kontrolirajo svobodne francoske čete, katerih poveljnik je general Charles de Gaulle, London. 22. apr.-^Dopisnik lista Times poroča,^ bo Francija izročila nadaljnje parnike i tonažo 00,000 ton Japonski. Prej šnja veot se je gasila, da je Japonska še dobila,šeot francoskih tovornih pomikov s tonažo 50,000 ton. Vol ti parpiki oq M.nahaJaU lukah francoske Indokine, ko Japonska napovedaal vojno. Dopisnik londonakego lista pravi, do sto kupčijo glede Izročitve parnikov sklenila z Japonsko Petaln in admiral Darlan. Angleške avtoritete so prepričane, da kupčija je ustvarila mošnoft izročitve drugih francoekih parnikov Nemčiji in Italiji za prevažanje vojaških čet v Libijo. Vicky. FraaelJa. 22. apr.—Na-cljske okupacijske avtoritete oo noznanile ekaekucljo 20 francoskih talcev v St. Nozairu. Trideset talcev je J»IIo prej ustreljenih v Rouenu in ista usodo čoka nadaljnjih 80 talcev, ako ne bodo sabotažniki nemškega vojaškega vlaka prijeti do četrtka, tisoč talcev jpa bo deportiranih. Nove nocijske reprisalije so prišle, ko Je Laval prevzel vodstvo vlode. On je v ovojem prvem govoru po radiu j?o pro-vzetju vlade povedal francoskemu ljudstvu, da bo Vodil politiko zbližanja in kooperacije z na-cljsko Nemčijo. Laval Je sinoči odpotoval v Pariz, kjer bo kon-ferlrol z Nemci. DomaČe vesti Nadaljnji pionir odšel Milwaukee.—Dne 1«. aprila je umrl Martin Koče, star 09 let in rojen v Starem trgu pri Poljanah v Beli Krajini. Bil je krojač po poklicu in v Ameriki je bival 43 let. Iz starega krajo je najprvo prišel v Calumet, Mich., odkoder ae je preselil Kansas City in kasneje v St. Paul, Minn., zadnjih 24 let je pa živel v Sheboyganu, Wis. Zapu šČa ženo. Pri podpornem druš tvu ni bil nobenem. lo Clevelanda Cleveland.-^Dne 20. t. m. je v mestni bolnišnici umrl Anton Rodica, star 63 let in doma Iz Šmarne pri Sežani. V Ameriki je bil 30 let in v stari domovini zapušča tri brate in dve seotri Nadaljnji podatki o pokojni članlel Radley, Kana.—Pokojna Kata< rina Dollar, ki je umrlo 16. aprila (osem dni prej kot je bila sta ra 58 let)—kakor je Prosveta še poročala—je bila doma iz Ter-njave, fara KraŠna pri Domfta-lah na Gorenjskem. Pokopana je bila na pokopališču Highland Parku v Pittsburgu ln njen civilni pogreb je ookrbel slovenski zadružni pogrebni zavod. Poljska ima armado 200,000 mož Dve vojaški diviziji v Angliji New Yorkt 22. opr.-Poljoka oborožena sila Šteje zdaj čez 200,000 izvežbanih vojakov, poroča poljoki Informacijski urad v New Vorku nf podlagi podatkov, katere Je dobil od poljoke vlade v izgnanstvu v Londonu. Urad provi, da oe dva poljski diviziji, okrog 30,000 mož, nahajata v Angliji, ki sta opremljeni z modernim oroljem. Tam se nahajo tudi 12,000 poljeklh letalcev, ki oo oeotrellll čez petsto oovražnih bombnikov, odkar so dospeli v Anglijo. Letale! so iivršili 1050 napadov na nacijoks oporišča v Franciji in nemška industrijska središča. Iz Perzije je prišla veot, do so tri poljoke divizije, 60,000 vojakov, prekoračile rusko mejo na svoji poti proti Bližnjemu vaho-du. Pet nadaljnih poljskih divizij se nahajo v Rusiji. * Rooseveltov program za preprečitev inflacije Distribucija vojnega materiala Amerika in Anglija prevzeli kontrolo Waahlngton, D. C.. 22. apr.— Presednik Roooevelt je po konferenci a čloni \mjnega sveto so Pocifik naznanil, da bo skupni municijski odbor vodil in nad ziral diotribucijo vojnega materiala med zavezniki. V tem odboru imata reprezentante Ame rika in Anglija. Konferenca je trajala IM) minut. V municijskem odboru zahtevajo reprezentacljo tudi druge zavezniške države, toda Roooevelt Je izjavil, da Je sedonjo a ranžma zadovoljiva. Preden bo do izdane odredbe glede diotrl buclje vojnega materiala, bodo predstavniki lavezniških držav lohko naatopill pred odborom in izrozili svojo mnenjo in sugestije. Četrto seja Članov vojnega sveta se je vršilo včeraj. Te sta udeležila tudi general George C. Marshall, šef generalnega Štaba, In Harry L. Hopkins, Roo-aeveltov zaupnik. Oba sta se zadnjo nedeljo vrnilo v Ameriko iz Londona, kjer ota imela važne' razgovore a premierjem Churchillom ln drugimi angleškimi voditelji. Crippa'bo kmalu nastopil v par- noVem sporu med Hitlerjem In lamentu ln mu predložil poro- Museollnljem. ki je nastal kot čilo o ovojih pogajanjih z indij- po,!*«*» prKioka iz Berlina. kmalu pričela je baza. Izgleda. >|J, s,r"tegija izoLaci- skimi Voditelji. List Manchester Guardian katerem iz- ma med Veliko BriUnijo in In-dijo. V tem članku tudi urgiré naj takoj izroči kontrolo nad operacijami Italijanske bojne mornartee nadje« m pošlje pod-mom ice ne Atlantik Sovjetska agentura citira poročilo o sporu, katerega je prejela It Ženeve Španija obljubila pomoč Nemčiji Madrid, 22. apr-Diktator Frsnco je obljubil, da bo poslal armado milijon mož na pomot'1 Nemčiji v borbi proti Ruaiji, če bo trebe. Zadevno izjavo je podal zunanji minister Ramon Ser-rono Suner v razgovoru z nekim danakim Časnikarjem. Suner je citiral Franoove Izjavo, da je ftpenija pripravljena poslati armado v Rusijo, če oe bo pokazalo, da Hitler ne bo mogel zlomiti eovjeteke oborožene oile In storila voe, da reši ovet pred boljševizmom. »•Tlr "J*» Z^ Zr- W To-onUni.. 4. » - * morju In pri- .3rT nota* **> lulljo m fWljo '"'JO I"*"?: P Je OH.I.M.H «AkM ). Pt-rr. U- vodotvo francoske W "" Iponake baze na otokih na Pari- poalebšeM «Z?"* A^roU|a.22.apr.,fiku in požene sovražne bojne val prevzel MacArthur,: ladje « Indijskego morje. I vlade. NemM èpion aretiran v Braziliji ' Rio de Janeiro, Brazilija. 22 apr. — Kart Fraeb, bivši nemški čaetnik, je bil aretiran na obtožbo Apkmaže. Policija je dognala, de ja on operiral tajno radiopoatajo, ki je Sajela Informacije nemškim podmornicam o odhajajanja parnikov Iz bra-z i lakih luk. Poleg fraeba je polletje aretirala SS drugih cev na obtožbo šptonaže. Vojaštvo zapusti francoska otoka Kanada prevzame odgovornost za zaščito - Ottawa. Kanada. 22. apr^-Tu poročajo, da se je našla rešitev v Londonu glede "nevtralizaci-Je" 8t Pierra in Miquelona, francoskih otokov, katera ao okupirale svobodne francoske čete pod poveljstvom admirala Emila Muaeltera pred nekaj tedni. Slednji bo potegnil ovoje čete z otokov, nakar bo Kanada prevzela odgovornost za protek cijo Končna boaeda o sporacu-mu bo Izrečena v Waahingtonu. 8t Pierre in Miquelon, majhna otoka ob ustju /elce St Lawrence, sta bila pod kontrolo Pe-talnove vlade do 23 decembra preteklega leta Naaladnjl dan! je admiral Mueelier pripeljal svobodne francoske čete in okupiral otoka. Prebivalci oo pritem pri plebiariU« z veliko veči no odglaaovall, da podpirajo svobodno francosko gibanje, ki ga vodi general Charles de Gaulle, toda nastale oo dipkmietične po tež koče. Ameriški državni tajnik Cor-' deli Hull je obeodil okupacijo otokov po svobodnih francoskih četah in namignil, da Amerik« ne bo priznala novega štatuae » ^ Zasega osiščnih patentov odrejena Vsi bodo na razpolago zaveznikom Waoklaftoa. D. C.. 22, opr.— Predsednik Roooevelt Je odredil zaaego vseh patentov, katere kontrolirajo os išče nevtralcl, zavezniki ali pa ameriški državljani, Izvedba odredbe je bila poverjeno L. T. Crowleyju, va-rjjhu tuje lastnine, Roosevelt je dejal, da se bodo vsi patenti rabili v ameriških vojnih naporih ln to ne glede na tehnične in legalne ovire. Dolje je rekel, do bodo otorjeni koraki, da ne bodo Nemci in Italijani nikdar več doblU kontrole nad patenti. Uradni krogi trdijo, da bo Čez 25,000 različnih patentov na raz- tolago ameriškim industrijam, I so udeležene v produkciji bojne opreme. Vrednost teh se ceni na več milijard dolarjev, Patenti se nanašajo na izdelovanje umetnega kavčuka, kuriva, živil in ve/- vrst blaga. Patenti glede izdelovanje umetnega kavčuka, katere je poaedova-la Standard Oll Co , so bili že /aaeženi. Ta kompanija je bila nedavno razgaljena kot zaveznica nemškega koncema Kar-benindustrie l)s bo lioosevelt odredil zaaego patentov, je bilo znano in valed tega ni akcij a izzvala preeenečenja. Registracija moikih prihodnji pondeljek Chicego, 22 apr.—Listine ra registracije moških v starosti od 4A do 60 leta oo bile razpoelane nabornim uradom Registracija se prične prlh«Mlrrji pondeljet, 77 oprile, v javnih šolah Polkovnik Paul (J Armstrong, državni naborni direktor, Je dejal, de se bo vsak lahko reglatrlral v bližini svojega doma. Uradi liodo odprti od sedme ure zjutraj do devete zvečer. Pričakuje se, da ae bo 474AUI moških v omenjeni starosti regialrlralo v nkaškem okraju, Prej je bilo pojasnjeno, da regtstr Iranci ne bodo po/varu v vojaško službo. Visoki davki na profite korporacij in dohodke UNIJE PROTI "ZA. MRZNENJU" MEZD Waaklngton. D. Cm 22. apr.— Predaednlk Roosevelt je sestavil najbolj drastičen protiinflacijaki program v zgodovini Amerike, ki bo predložen kongreou prihodnji pondeljek. Program bo morda revidiran pred predložitvijo, toda glavne točke ootanejo.' Program določa W-odatotn! davek na vse profite korporacij, ki znašajo več ko šest odstotkov, toda tudi ti so podvrženi normalnemu obdavčenju. Omejitev dohodkov pooamez-nlkov na $25,000 do $50,000, ooto-11 pa gredo vladi. < Postavitev stropa nad cenami blaga, ki se prodaja na drobno in debelo, in rocionallaacija. Nadaljevonje prostovoljnega varčevanja s kupovanjem vojnih bondov, Vojno-delavaki odbor prepove zvišanje mezd Nadaljevanje prostovoljne mobilizacije moške in ženske dalov-no sile i izjemo za vojaško aluš-bo, kateri so podvrženi oamo moški. Roosevelt je uv.erjen, da oo U koraki potrebni za prepračltev inflacije, ker so se val dosedanji protiinflacijaki poskusi lajalovtli. Cene življenjskim potrebščinam so poskočile za dvanajat odotot-kov v zadnjih dvanajaUh meae-clh Z zaposlitvijo nadaljnjih milijonov delavcev v vojnih in-duatrijah se bo nakupovalno alta povečala, dočim so ae zaloge blago na tržiščih zmanjšale. Cene zdravil in nekaterih drugih potrebščin so v zadnjih mesecih poakočlle do tristo odstotkov Predsednik je študiral Inflacijski problem več mesecev. Predloženih je bilo več pfogro-mov in vsi so bili temeljito revidirani, Predlogi glede "gamrz-nenja" mezd oo izzvali veliko opozicijo pri voditeljih unij Ameriške delavske federacije In Kon-gresa Industrijskih organizacij. Roooevelt je zavzel otallšče, da moro Amerika mobilizirati vsa razpoložljiva sredstva zo zmago v tej vojni, toda ta naj se izvede o prostovoljno kooperacijo. Predlagani 90-odototnl davek no profite korporoclj je odgovor zahtevam Javnooti in kongreoa, do ta vojno ne sme ustvariti milijonarjev Končna odločitev glede omejitve dohodkov posameznikov na $20,000 do $00,000 še ni padla. Vprašanje Je. ali naj omejitev velja za čiati dohodek ali splošen pred naložitvijo davka. Henator Thomas, demokrat Iz Utahs In načelnik delavskega odseka. Je priporočil raztegnitav plot tata v kovnega dogovora med vlado, unijami in delodajalci in uključitev provizije "elasUčnega stropa" nad mezdami On je dajal, da bi stabilizacija mezd na zadoalm podlagi pripomogla k ustavitvi agitacije za odpravo štlrldeaeturnega,, delovnega tedna v vojnih industrijah, plače In pol za če/urno delo in preklic delavskih zakonov, Parnik pripeljal sovraine tujce v San F^ancisco Sen Franriero, Cel., 22 opr — Ameiiški parnik je pripeljal 525 aovra>inh tujcev, katere Je pobral v lukah južnoameriških republik, v Han Frenctoro I, L Wlaon, imigrecijski komisar, ni h«»teI povedati, ali m» med tujci nemški, italijanakl in Japonski dplomaije. Po prihodu oo tujci pod stražo imigrac!Jakih uradnikov ln federalnih detektivov sosedi i vlak. ki jih je odpeljal v Inteniacijako taborišče. prosveta PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE bf Slovane National Sana Si Society Off an of and published Werotaiai aa Zdruieae dr ¿ovo (lavan Chteaga) 1« m lelo, 914)0 a« pol leta. SI SO aa ¿ot*t lela; ta Chingo ia Cicero §74« aa calo loto, «3.75 ia pol lata; aa inoaomairo NJO. Subacription ratea: for tho United Staias (except Chicago) aad Cañada MJ0 yoor. Chicago aad Cícera »740 pac countrlot IMO por yoor. Cano oglasov po dogavecu.—Rokopisi dopisov ia člankov so ao vračajo. Rokopisi literarno vsebino (trtica. | pesmi itd.) so vrnejo poiUjatalju la a slutsju, éa Je Advertising ralos on agraoaisnl. »Manuscripts of and unsolicited articles will «ai ko returned. Other SMfc g> Storiaa. plays, poema, ate., will ko returned te i* If-addressed and staaipod envelope. Naslov na ese. kar ima stik s lis lomi PROSVETA SSI7-M So. Lawadgle Ava., Chicago, MtoeU MEMBER OP THE FEDERATED PRESS Glasovi Datum v oklepaju na primer (April SO. 1942), poleg vi ns naslovu pomeni, da vam je s tam datumom potekla naročnina, vita jo pravočasno, ds se vam list ne ustavi. imena Pono- Vprašanje bodočega miru Oborožene sile Združenih narodov morajo v tej vojni uničiti bojno malino totalitarskega osišča, čigar cilj je zasužnjenje ljud-, stev vsegs sveta pod naciialistično diktaturo. Ameriško ljudstvo pa mora letos odločiti z glasovnico, kaj naj bo namesto nacifašističnega zasužnjenja—kakšen bo bodoči mir v glavnih oblikah. Da bo Amerika imela glavno besedo pri tem odločanju, ne sme biti nobenega dvoma. Amerika danes zalaga ves svet, ki je na njeni strani, z najboljšim bojnim materialom in s vojaštvom na suhem, moštvom na bojnih ladjah in z letalci v zraku—s vsem, kar premore. Za Anglijo, Rusijo in Kitajsko ni upanja na smago brez ameriške pomoči. Zato pa bo po vsej pravici pripadala Ameriki glavna beseda glede bodočega miru. Od Amerike bo torej odvisno, če bo bodoči mir res demokratičen, pravičen in pošten—kolikor je to danes človeško mogoče— in če bo ta mir tudi zajamčen, trajno zajamčen z novo organiza cijo sveta—ali če bo skrpucalo, kaos in seme za novo in še večjo in še hujšo vojno v bližnji bodočnosti, re imo čez dvsjset let. DananŠnjemu vodstvu Združenih držav smemo zaupati, da zavzame za demokratičen, pravičen in pošten mir; predsedniku Rooseveltu in njegovim sodelavcem smemo zaupati, da bodo na peli vse sile za ustanovitev nove organizacije sveta, in sicer takšne organizacije, katera bo v stanju obdržati trajni mir. Ampak predsednik Roosevelt in njegova adminiatracija ne moreta ničeaar storiti brez kongresa. Ako je večina kongresa na sprotna predsedniku, ima predsednik zveigne roke. To pomeni da je administracija brez moči in vlada pride v zaatoj; ne more nikamor* Posebne važnosti pa je senatna zbornica pri sklepanju mini. Na podlagi ameriške ustave ima senat oblast, ds odobri gll zavrže vsako mirovno pogodbo. Senat je ratiiikacijska oblast, ki ima zadnjo besedo o vsski mirovni pogodbi. Znano je, kaj se je zgodilo med zadnjo vojno. Leta 1918 so bil« • kongresne volitve in republikanski izolscionisti so dobili večino v obema zbornicama. Rezultat je bil, da je republlkanaka večina v senatu zavrgla mirovno pogodbo, katera je vsebovala vstop Zdru ¿enih držav v Ligo narodov, ki je bila sprejeta na mirovni konferenci po zaslugi predsednika Wilaona. Republikanski izolacionisti i.iso hoteli ničessr slišati o kakšni Ligi narodov ali o kakšnem sodelovanju Amerike v svetovni organizaciji za ohrano miru. Posledice je bila, da je Amerika ostala zunsj Lige in z Nemčijo sklenila separaten mir. Velika možnost je, ds današnje svetovna vojne ne bi bilo, če bi bila Amerika vea čas aktivna v Ligi narodov in bi bila držala nekakšno ravnotežje v svetovni politiki. To je bila bridka izkušnja za Ameriko. Pred prvo svetovno vof-no je Anglijs držala ravnotežje, med zadnjo vojno pa je to ravnotežje ski shiralo—padlo je Ameriki v roke, Amerika ga je pa krat-komalo vrgla od sebe. Rezultat? Druga svetovna vojna! Ali se naj zgodovina ponovi? Ali naj ameriško ljudatvo še en krat ustreli strslanskefa kozla in si nakoplje še eno vojno na glavo? Ameriško ljudstvo mora letos odgovoriti na gornji dve vprašanj z glaaovnico v roki—letos, ko bo volilo kongresnike in eno tretjino senstorjev. Letošnje volitve so važne, morda najvažnejše v vsej zgodovini Združenih držav, kajti letošnje volitve kongresnlkov in senatorjev bodo odločile, kakšen bo bodoči mir za Ameriko in za vea svet. Odločilno besedo imajo ameriški volilci, ki letos izvolijo kon-gruaiuke in senatorje, ki bodo imeli zadnjo besedo o bodoči mlrovn pogodbi. če bodo smet liki volila letos Izvolili v nižjo kangreeno zbornico in senat v,večini dobre branltelje demokracij«, ki bodo atali ob strani predsednika Hooaevelta in podprli njegov demokratični mirovni program, tedaj bodo odločili, da Amerika s ostalim avetom vred dobi trajni mir, ki bo slonel na svetovni svesl demokratičnih oešel s mednarodno mirovno stražo. Apo pa bodo ameriški volilci letos izvolili v nižjo kongresno rbomico in senat večinoma politične izolacioniste in ekonomsko-anrtalne burbonce. kakor so to storili tik pred koncem zadnje voj-ne, kt bodo nasprotovali Rooacveltovemu demokratičnemu mirov-t emu programu in zavrgli kooperacijo Amerike v svetovni sveži, katera edlho more zajamčiti trajni mu—tedaj bodo odločili, da se prej alt slej vrši nova svetovna vojna, ki bo še hujša kot j« aedanja Odvisno je od ameriških volilcev, ali se sgodi prvo ali drugo. Kakor bodo volili, tako bo. Nihče se ne bo mogel Izgovarjati, da ni vedel—^ihče, kdor ni popolnoma slep in gluh in nem—nihče, kdor ima zdrave oči in zdrava ušesa. Anglija je odloga svoje volitve do konca vojne in Rusija ne bo volila, ker nima dlmoki a?tje.. Amerika je edina, katera voli med vojno kakor v mirnemu času in lahko i/pi <*metu svojo vlado deloma vsake dve leti in popolnoma vsaka Štiri leta. Zato pa na ameriških vojilclh leži dane» največja odgovorne«! sa bodoči mir Zalo pa je selo potrebno, da si ameriški volilci to pomlad in čer poletje U bist njo pamet, da si dobro oglodajo vse kandidate sa kon grešnika in senatorja od prvega do tadnjega in apusnajo-kd« je IH» * ¥ Letos morajo biti ameriški volilci trezni, kakor še nteo bili nikdar 1 Kajti odgovornost, katero bodo nosili pred zgodovino za rezultat kongresnih volitev, bo velikanska. v vPH iz naselbin To In ono is Detroita Dotroit,—Z mojim zadnjim dopisom sem se nekaterim tako zamerila, da sem se v duhu že videla, kako bom povaljana v smoli in perju ali pa visela na kakšnem brzojavnem drogu. Nekateri ao rekli, da jih najbolj jezi to, ker sem rekla, da so vsi Štajerci s Hitlerjem. Tem ljudem bi priporočala, naj še enkrat prečita jo tisti dopis in bodo videli, da ga niep pravilno čitali niti ne razumeli. Možno je tudi, da fcdo neče razumeti. , Jaz sem le zapisal*, kar mi je nekdo rekel, in sicer: 'Ti nisi dtajerka—Štajerci vsi držijo s Hitlerjem.'* Moj odgovor je bi da mogoče tisti, ki so tukaL ne pa oni Štajerci, ki so pod Hil-lerjevo peto. Sicer so se tisti jezili, katere je zadelo. Ljudem bi svetovala, naj dobro prečitajo prodno se razjeze, kar tudi za zdravje «i dobro. Sicer se mi pa zdi nespametno, ker se imenujemo Štajerce, Kranjce itd., ker teh že davno nL Vsaj po zadnj vojni ni bilo več Štajerske ne Kranjske, marveč le Dravska banovina ali Slovenija. Naj mi sestra Gorup oprosti ker bom nekoliko {»pravila njeno poročilo, Med drugimi darovalci za Rdeči križ je zapisala da je daroval $10 gospodinjski klub Slovenskegs narodnega doma.' Pravilno bi se morglo glasiti—ženski odsek Slovenskegs narodnega doma. Gospodinjski klub imsjo na zspadni strani pri Delavskem domu. Vsi drugi pri spgvki so bili nabrani večinoma na vzhodni strani. To omanjam radi tega, ker mi je nekdo rekel na zapadni strani, da na vzhodni strani nismo še nič darovali za Rdeči križ. Pripomnim naj to, da ni to vse, kar smo darovsli. Tisti, ki delajo po tovarnah ali drugje, morajo tud darovati za Rdeči križ—aploh so povsod kolekte. Ako človek ne sadi doma za pečjo, mora biti vedno pripravljen na kakšno ko-lekto. Lahko tudi rečem, da Slovenci nismo zadnji, kadar gre za kakšno dobrodelno organizacijo ali pomoč. Priznati moram, da nekateri zelo radi kritizirajo to in ono, ko jih vprašaš za pomoč, ampak j« 1« malo izjem, da bi popolnoma odrekli. TV? j« dokaz, da smo Slovenci po večini dobrega srca in da radi darujemo Ampak vzrok, da se zopet ogia< lam, je to, da malo opišem pomen vsealovanakega kongresa. Dne 15. marca se je vršila konferenca vseh Slovsnov v hotelu Book-Cadillac. Večina društev in drugih organizacij je poslslo delegate. Tudi jaz sem bila za stppnics ženskegs odseka SND —izvolil« smo bil« tri, tods svs se udeležili 1« jsz in Frsnces Gorup. Ns tej konferenci so bile zastopane vse slovanske skupine, 12 po številu. In to strokovne organizacij«, politične, ver-ake, narodni domovi itd. Vsi govorniki so poudarjali, da namen te organizacije j« pomagati ameriški vladi do zmage v tej vojni. Pozvani amo bili vsi delegatje, okrog 300, ds smo prisegli zvestobo ameriški zastavi in obljubili, da bomo delovali le sa ameriško zastavo in sa nobeno drugo. To pomeni, da smo se zaobljubili, da bomo alužili edino ameriški vladi in podpirali njene napore za poraz osišča. Sprejeli smo več resolucij, ki so bile poslane na različne strani— predsedniku Rooseveltu, generalu MacArthurju itd. Kolikor je meni znano, sklicuje ta kongres ameriška vlada. (Vaše informacij« so napačne: vlada ni ničesar sklicala! Ured.) In to iz razloga, kot nekateri trdijo, da dela v ameriških obrambnih industrijah 54% Slovanov oziroma njih potomcev in ker si vlada hoče zagotoviti lojalnost teh ljudi Vsi govorniki na omenjeni konferenci ao tudi poudarjali, da moramo paziti na petokolonce, ker jih j« baje precej med Slovani, ki drže s Hitlerjem in njs-govo bando. He vem, koliko j»H je med nami Slovenci Je res ds radi kritizirajo to in ono, toda ne vem, če bi našla katerega, k* v resnici želi, da Amerika izgubi to vojno z demokracijo vred, kolikor jo še imamo. Tisti, ki simpatizirajo s Hitlerjem, se zelo motijo, da bo boljše, akp Nemčija zmaga in z njo vred Japonska. Ti ljudje so tako kratke pameti, da nečejo videti da smo v vojni \fi ni nobenega izhoda. Ce mislijo, da je vseeno, če zmaga Amerika, v kateri Živimo, ali Japonska, se motijo. Ne vedo ali pa se nočejo zavedati, da naši sinovi prelivajo kri za nas. Se dobe ljudje, ki bi radi zadržali vsako gibanje za pospešitev produkcije vojne opreme. Mogoče bo kdo rekel, ds navdušujem za vojno. Naj povem, da je ni družine v Detroi-tu, ki hi toliko delala za mir kot sem jaz. Nagovorila sem sina, da je na roko napisal nad 80 pi sem zs razne organizacije, ki so bila poslana visokim vladnim uradnikom za mir, sploh povsod, kjer smo mislili, da je kaj pomena. Nabirala sem podpise za tako zvani Mothers Club, ki je deloval za mir. Mislim, da ni osebe, ki bi se več trudila za mir kot sem se jaz. Kljutt temu sem dobila pod nos, da se na vdušujem za vojno, ali daj&čemo vojno tisti, ki jo danes zagovarjamo. Zagovarjamo jo zato, ker jo moramo) ker smo bili napadeni, in sicer zavrfctno napadeni. Japonska jc napadla Ameriko prav tako zavratdo kot Rusijo leta 1905 -tudi ponoči, ko so ljudje spali n brez vojgn-napovedi. Nekateri bi radi zvrnili na tiste, ki smo za to, da Združene države zmagajo. Ampak kdor misli, da je vseeno kdo zmaga, se globoko moti. Nekateri so tudi proti Rdečemu križu in nočejo nič slišati o kupovanju obrambnih bondov. Seveda mislijo, ds imsjo prsv. Če bi bili vsi takega mišljenja, kako naj pa vlada ob-eče in oboroži naše fante? Kaj mialite, da se lahko tepejo s palicami kot ao ae v primitivni človeški družbi? S takim orožjem bi ne prišli nikamor, pač pa bi , ih Japonci vse od kraja poklali, kiorajo imeti vaaj enako orožje kot ga ima sovražnik, in ts je že pokazal, kakšnega ima. Tisti, ki so še v dremsvici in ne vidijo, da smo v vojni, nsj le pomialijo, kaj bi bilo. ako bi pridi Japonec sem. Tisti ps, ki odklonijo dar Rdečemu križu ds-ko.je po svatu toliko ljudi brez doma, brez jela, bosi in nagi—o teh ljudeh pa res človek ne ve, ce imajo srce ali n«, in to posebno še tak, ki se mu priličoo dobro godi. Mi se tukaj debeli-mo, med tem ko milijone in mi ČETRTEK, 23. APPnl vek, hočeš tudi kri svojega bra-¡Proglaa združenja ta, sestre, očeta, mater. Nič te ne gane, ko vidiš, kako krvavi srce materi, izvoljenki, ko vidi New veštva •kih Amoričino^,i°1" Teirk.-v zgodovini pridejo časi v ka* ne po svoji Naj nikdo ne misli, da se za I kaz in kruta želja, vojno navdušujem. Nisem taka, Vso moč svoje sile hočeš str kot so nekateri, da bi se mogla niti skupaj, ti kfuti človek, sa-1 lijone ljudi lakote umira po sve- svoje najdražje, mogoče zadnji- j ^ mesiHM jn tu» dasi ne po naši krivdi kakor krat, odhajati na morilce, nsoriU I " I' ^¿i^AS i2p°lni tVOj U" drugih zgodovin"" v takih časih je odgovorno«', "'kega naroda in vsakega po« , P^HMHHj .ca neizmerno velika ru navduševati za vojno. Sama sem mo zato, da uničiš svoj in nje- zavisi njihova lastn jih slišala, ko ao rakih "Naj bo|gov lastni dom . . . Podjarmil L*^ človeštva sodba le vojna, bomo ps dobro dela- in ukrotil si morje, ga prisilil, da li . J I mož Pri meni ni tako, moj Danes doživljamo tako vinsko dobo. Dan?s Je ves v velikanski borbi te ščiti pred mrkimi valovi, ali zato nič več ne dela, a si-1 to ti ni dovolj: zdaj na njem pri- nove mi bodo pa vtaknili v vo- čakuješ svojo žrtev, da Pelješ 1na eni * jaško suknjo; eden je že pri vo- lastnega brata v mrzle valove.. • U^i^ „„ Utvo' naPred« Prisilil si zrak, da U z blisko- !?"Jj\™ pra.vlca ~ ™ dntf ctonalno suženjstvo, tirani jakih, eden pa čaka na poziv. V starem kraju imam velika sorodnikov, med njimi sedem pol bratov in šest polsester, o katerih nič ne vem. Že prej so bili tam tako revni, kaj šele sedaj, vito naglico donaša novice oi^ im bratomorstvu na bojnih polja-{z^T tepUnje vseh nah, kako kruti človek mori človeka — na suhem, na morju, v zraku; kako donašaš smrtonos- ko jim tisti nacifaHstični volkovi ne bombe objokujočim materam vse požro. Nemalokrat sem se in detetom v naročje, pa žalujo- že razjokala radi teh revežev. Sedaj pa moram dati še lastne sinove. či izvoljenki, ki je pričakovala dneva bosta in že s fantom So ljudje, ki vidijo in dolže za I in postala mož in vse to le Anglijo, nikdar jih pa |si ti, kruti človek, preprečil in ne boš slišal, da bi kaj rekli Hitlerja in njegovo bando. vem, odkod izvira to, da nakat pravic. Na strani ropa in tiranije sile osišča z nacizmom in fj mom. Na drugi strani so vsi sv< še nedavno | doljubni narodi. Na ti strar v težki borbi tudi naša ve državi veselja, ko ila v zakon I domovina—Združene ena. Vse tolmeriSke- ___________w _____^ ■■ ... Vv ¿e vsak Amer ne boš slišal,"da bi kaj rekli čez I izpremefiil veselje v'žalost in tr-|dolžan dati svoje moc Ne|Pi|enje, in sicer samo zato, da varstvo in zmago svoje dom ________________se izpolni ukaz: "Ubijaj!". Sa- ne- In 8 tem bojem moramo ri tako radi trdijo, da bo Angli-| mo zato — na ukaz — moriš in mcd prvimi mi, Američani ji ja napadla Združene države po | uničuješ moj in svoj dom mapre-j^®0^^« porekla. Za to tej vojni Izgleda kot da minjaš v kup razvalin velika fejejo sovraštvo do Anglije. Ne mesta, ki ao bila ponos meni in pozabite, ds se je po padcu Francije Anglija nad leto dni sama | mo važne razloge. Nas veže ne samo dolžne [ pram naši domovini Amerik tebi. In ko prida zopet čas miru I ^_________________— do tega mora priti prej ali V8a naša^^^ zgodovin^ naša | borila proti oaišču in junaško I slej — boš pa zopet zahteval od I dicij« m naši spomini. To odbijala strahovite zračne napa- matere in osamljenih izvoljenk, nalagajo interesi naroda, iz de Nemčije. Danes je naša za- da kričijo ita ves glas s teboj na M"®«® ,m°. ki vodi danes M veznica in če ona izgubi, bomo | čelu:^*Slava junalroml Zmaga je | osvobodilno borbo proti tudi mi in gorje Rusiji in jugoslovanskim četaikom. Danes smo v vojni in sta sa mo dve poti: ali zmagamo ali podležemo, srednje poti ni. j H koncu naj se povrnem Še k prej omenjeni konferenci od 15. marca, ki je bila le priprava za vseslovanski kongres, ki se vrši oroiJ«m in zopet bo zapela smrt-5« in 9« .«ril» na pesem: "Ubijaj!" In milijone naša!"---" In kdaj bo ta zmaga? . | modrijan, ki bi mogel to povedati? In sploh ' to ni nobena zmaga — je samo odmor za de- skupnim sovražnikom. To Kje je | veleva tradicija in sporni^ nas vezeta z vsemi slovans narodi: ti so danes pod vom ruskega naroda v jur |set sli nekaj več let, da se čk>- borbi proti sovražnikom n vek zopet pripravi s popolnej- movine, velike demokratski šim in smrtonosnejšim morilnim | merike. Zato se mi združujemo menom: princ 25. in 26. aprila v Detroitu. Zbo- ™ Pesem: "™jaj!" In milijone rovanje bo v Masonic TemplU, nedolžnih bo Pognanih na da na temel3u zvečer bo banket 26 bo oa -hod morišče na ukaz krutega člo- združimo vse izseljene Jug v State Fa^oLum^Vsiti veka pod krinko "življenskega | -ne: Srbe, Hrvate in SlovJ venci in drugi Slovani so vablje-1 Prostora, demokratizma in svo-ni na ta shod kakor tudi na banket. Za ljudi izven Detroita se priporoča hotel Book-Cadillac., . „ Soba za enega stane |3^0, za dva | drznega po ukazu ali več po $2.25. Ta hotel, ki je ^ eden najboljših v mestu, je dal do sedaj vse sobe in dvorane brezplačno. K. Kralns. bode ¿e danes, ko se milijoni dolžnih more in napadajo ne-net- vlšjoga" od teb«, ko je na vseh kontinentih Zemlje ena samcata vojna vihra in komaj začetek strašnega klanja že danes gladijo pot v drugo, še strašnejšo meritev. Nekje gotovi ljudje snujejo za VE- človek—brutalneš Foetoria, Tex. —. Ni mi mogo-L . , . . , , . če misliti, še manj pa pisati, da W ga 8€jej°' ni a" so pred nami dnevi veselja in1 casa radosti. In to niti v sedanjem času, ko je zopet prišla zaželje-na pomlad in z njo gorki dnevi, ko je zopet veselje, ko slišiš pti-. A^iir-1« ce, kako veselo žvrgoiijo na ko. Postaneva državijana Amerike in šati jablani in ti naznanjajo ve-M?^® lt} v selo vigred. Tudi hruška se po-|m,8lih ki ni imeU kru-l nosno...... legs cvetja moj dom samo zato, da bi ti človek, pozabil na srd in sovra- da združeni očistimo svoje in dokažemo svetu, da stoj« goslovani složno in odk boju proti sovražnikom kracije: fašizmu in nacizmu i vrst; da z vsemi silami pomajj pri obrambi in boju naše vine Amerike, dokler ne gamo; , da pomagamo vsem orga cijam in podpremo vse al LIKO Jugoslavijo — "demokra tično monarhijo'*!! Smelo reč«m,|k*tere ""«Jo namen P°ma« braniti našo domovino in pomoč vsem našim zavezni Zato pa, rojak, ti in jaz sva prišla od nekje v to deželo. Ko sva se spoznala z ustavo in zakoni te dežele, sva zaprosila, da kaniri in hrduZ»«, u» ha. da bi te nasitila, ampak ime- da Kot Americai y^l d. t7ükiÄitlla ^ Pu*ke in topove, dk umoriš ^la doprinese-_ J I «vni*M Krsti« Tairt Kr^rii na >«•>•_ še poznavanje in svojega brata. Zato bodi na stra-1 ni dežele, ki te je z veseljem da svojcem pomagamo v za svobodo vseh južnih nov izpod jarma pasih sovr kov, zaeno proglašamo, da dina rešitev za Jugoslova slogi, edinstvu in skupni nosti; da kot Američani slovar mo čim poznavanje in razumev dveh velikih svetov, katefl I vo ki 7. Zii kïï,'"JVer »prejel« pod «ojo ireho. In lu- M»"« bori«» »kupno « .U no l^nf ^ol^ïi It d"r li pfêtl nW.rno.t. je tvoj. bodoino.t iloveiu.-to,« ta namen hočemo sodelov| tesnem stiku z ostalimi brit ali po lastni brata, namesto njim kot je dobra s teboj vesele pomlad. In ao nadaljevala drevesa in rastline: Ampak ti, človek, ai krut in sovražen svojemu lastnemu bratu. Me rastline in drevesa delamo in ti doprinašamo sad, da ^TI^r^nTffl obrni K do~Ameriikegli rde-1 pripomogli pri izv« d. ilovek „ W »»>» polno «ta ,0«' ^ d,nes da tem, človek, n.redimo v re^rj* .. C, naibednei- kr»t»kim «vetom. niei rej na zemlji, da bi uiiva f ,'J T"*1 n"J, , N, „,,,„1 t.h Drincipov mir In liuiw....n i„ ____ ie med bednimi in ne glede, ali I poaiagi len ' mir in ljubezen, radoat in v«e-| je [0 gr4kUj „goven,kih I« m® Anicam I in otrok. Le kar si tudi slovesno obljubii Na vse drugo pa pozabimo, ako v resnici hočeš biti vreden držav-1 vanskega porekla ljan velike republike. In ako hočeš igrati usmiljenega Samaritana, da hočeš pomagati sirotam, prizadetim od voj ne, trpečim glad in pomanjka Smatramo, da moremo edl skupnim, složnim delom j tegniti za aktivno delo vsej ki so danes neaktivni in ganizirani. Tako bomo lje . . . A ti si krut, nevoščljiv;!^.lü *r**ul niai zadovoljen z dobrotami, ki TV*, í/" < i U jih doprinašamo me rastline čl?vek je v reinid ujmil^n in drevesa, ki imamo 4stotako I življenje kot ti. Ampak ti, člo-l m 'tilVkN^kktf ' M & JÊê ar \m m W - m • 1 .1 ^Sr* J Zato le imej zasipanje v Rdeči križ. da bo s tvojim darilom o-tlral solze bednih, lačnih in zatiranih. Kar se tiče ministra pregnan-ske se združili mi, Američsni slovanskega porekla, pi niki petdesetih naših org« cij Iz New Yorka in okoli 15. februarja 1M2 in smo lili svoj skupni Centralni Vabimo ostale br..:< v Zdi nih državah, da po ivojas štvih sklicejo konitrcnce vlade v naši ameriški drža-, vi, pa recimo: Dobrodošel kot krajevnih ali okrožnih org» Slovenec. Raduj se med nami, do-J^i « da zl^ro na njin kler divja grozota vojne. Po voj- Centralni odbor v natne«- ni boš gotovo poklican'na odgi|»tv«n®*a patriotične^a vorno meato in mi ti priporoča- Prezidij: Fraak K«"t mo, da ne na: "Slovan ne samo marveč tudi ni — val pod eno izreka Prešer .M In in Hrvat, in drugi Slova-streho, ki ne bo slamnata, marveč iz jekla. Le kadar se združimo vsi Slovani v eno skupino in kadar človek res postane ČLOVEK, ki bo spoštoval svojegs brsta in mu rsje storil dobro kot slabo; le kadar bo prenehalo izkoriščanje človeka po človeku in kadar se bodo Maračič. Pavao Pene to I Tajništvo:Srdje Prič* Pom. tajnik: Anton Zu**-Blagajništvo: Marie PW« Odbor Usar Belk M«rf Nodjollsko Belut. I^J Tanka. Ante« Cvotkov^J len Ivančlč. »taie Jej*M rj M. h*Ats. Moto Keerj to Markov. Jev.a Dwüea Mtk¿ert¿ Aa»J Mary Vldoé* Mikslie V« vffc. vsi narodi zgrnili v bratsko druž- Tajniški naskn SR^Aj Avstralski topniški «4deiek na straši ob obrošja. bo narodov, šele takrat bomo rekli: Mir ljudem na zemlji--] John Tarta. Sftl W ITth « City —Tel. CHebeS (Dalje as I *** N>w ČETRTEK. 23. APRILA Vesti iz podjarmljene stare domovine nR MAČEK TEŽKO.BOLAN Plt vKUPlIfCfJ London. 17. aprila (brzojsv Ju- eodova£kemu informacijskemu I"?ul _ V zvezi z včerajšnjo ZT' ameriške poročevalne Zfe United Press o zastfrup-tt-dr. Vladimirja Mačka, Sedmka hrvatske seljaške g£e in voditelja hrvatskega ^oda, so jugoslovanski vladni krogi v Londonu prejeli sledeče podatke: »Poročila, ki jih je dobila ju-«aiovanska vlada v Londonu tr-gTdajedr. Vladko Ma<*k, ZlvdMk hrvatske seljaške Loke, bil izpuščen iz internate ^ da lezi teiko bolan na ,voiem posestvu v Kupfcicu. Vstaske oblasti izvršujejo nad njim najstrožje nadzorstvo. Rodbina dr. Vladimirja Mačka ne sne prihajati na obisk. Maoga poročile tudi trdijo, da 0 dr. Vladimirja Mačka v času njegovega ujetništva počasi za-jtrupljali. Poročila, Jd » prišla v London, zatrjujejo, da ie razlog za novo divjaštvo nem-ifah in vstaških oblasti dejstvo, da skušajo odvrniti od sebe odgovornost za težko zdravstveno, (Unje dr. Mačka. Hrvatski narod je divji spričo tega najnovejšega zločina vstaš-ke protinarodne vlade in njene-|a zločinskega voditelja Pave- Jugoelovanl ▼ Škotski Washington, 17. aprila (JIC).— Na hladnih in vetrovnih poljanah Škotske se pripravljajo nove težave za Hitlerja. Tam se vidijo jugoslovanske in poljske «te padobrancev. I . Diplomatski krogi v Washington so dobili poročilo, da se poljska in jugoslovanska mladina pripravlja za prevzem vod-stva gibanja "pete kojone" proti Hitlerju. Nekega dne, ko bo prišel pravi čas, se bodo ti mladeniči s pultih iz zraka in povedli v napad liste, ki se upirajo roparjem in ntiralcem v njihovi domovini. V, mprej bodo vedeli za moč narodne vojske, ki jo bodo vodili in s seboj bodo imeli strojnice, nitraljeze in dovolj streliva, da jim ga bodo zmetali s padali. > • Nova četnLške borbe I London, 17. aprila (AP). — [Predstavnik jugoslovanske via de je danes izjavil, da se vodijo «tre borbe med četniškimi od [Wu generala Draže Mihajlovi-(* in nemškimi četami v bližini Sarajeva in v Črni gori. Čete [rodoljubov so onemogočile uporabljanje železniške proge Bile-ee-Nikšič. Obseg borb je naj-I koij razviden iz dejstva, da ne-k» vest. ki jo je priobčil tisk pod Mdzorstvom Nemcev, pravi, da j* bil« ubitih 800 Srbov, a dve-*» je bilo ujetih in pozneje ubito h teh vesti tudi sledi, da padla dva nemška častnika ln 67 nemških vojakov v teh fcffeh, 20 Nemcev jc bilo rs-•Nh. • profesorja Milana Reše-tarja J^grajaki in zagrebški časo-prinašajo vest o smrti zna-in uglednega slavista in fi-P» prof. Milana Rešetarjs ^eniatorja "Gorskega Vljen-• in zgodovinarja srednjeveš- ■J1 Dubrovnika. k>f Hešetar Je umrt v C*mžtvu kjer je iivel zadnja B lzdlh"'l je v staroeti 82 let * intelektualcev, bolgarskih upornikov in Grkov, se visoki in pla-vooki general ustavlja združeni sili nemških, italijanskih in bolgarskih okupacijskih čet. Na njegovo glavo je razpisana nagrada 10,000,000 dinarjev, ki jo naciji ponujajo izdajalcu. Neverjetni Draža, ki sedaj prijavlja poletno ofenzivo, je pred kratkim poslal v Washington vojno odposlanstvo na čelu s polkovnikom Dragutinom Savi-em. Prišlo je prosit Združene države, naj pohite s pošiljanjem pomoči in materiala v Srbijo* če nočejo, da bi bil konec Mihajlo-vičeve borbe podoben Hoferje-vemu. (Newsweek, apr..lM2.) » * Odgovor: pomladanaka ofenziva Zadnji teden so naciji zagrozili, da bodo ustrelili 16,000 jugoslovanskih talcev, med njimi vse Pismo iz Londona Ntusîraèanl Draia \m se je neki tiroUki ««Kar Andreas Hofer po Wil * po^čico svojih ro-t Napoleonovi inva * - i ki so jo sestavljali I- varci in Italijani m z nagrado I * svojo glavo, je bi kak premagan šele "jski ceser Prenc : «10 so ga ujeli in ' vem ukezu v Men JjNa! flfetlk * i» i» a. -, tov I I V >>K I»* v «•¿A Ul ' UNtvarje v divjih "je general Draža •"aštva, vredna ' da Homer. S svojo pi \ bode", ki Jo jugoslovanskih Joaeph P. Kannedy. bivši ame-rliki poslanik v Angliji. sorodnike uporniških voditeljev, če se hrabri general Draia Mi-hajlovič in njegovih 100,000 čet-nikov ne uda v petih dnevih. Z 20,000 milj obsegajočega "Otoke svobode", kjer se je general Mi-hajlovič boril dolge mesece in napadal nacijske divizije, je takoj prišel odgovor: pomladanska ofenziva proti preostali nemški diviziji in proti bolgarski vojski, ki je nadomestila prejšnjo. (Time, st. 16, 1942.) Za enega nemškega ali italijanskega vojaka je ubitih deset Slovencev. Zadnja poročila pravijo, da so 3. januarja Nemci v Ma- Pnšla bo 'velika nedelja riboru ustrelili 40 slovenskih talcev. Isti dan je bilo ustrelje- (Isvirno poročilo Proeveti.) 2. aprila 1942. Danes je veliki četrtek, jutri X) veliki petek, potem bela so-x)ta. tudi. To so dnevi, ki toliko pomenijo za naše v Sloveniji. Komaj je eno leto od tega, ko je prišla vsa nesreča nadnje. Koli-co se je spremenilo v enem letu! Boljše bi bilo vprašati, kaj se ni spremenita«, lažje bi bilo povedati. Vemo, da je vse drugače, kakor je bilo, čeprav ne dobimo ve-lko vesti pd tam. Od doma nisem več dobila pisma vse leto. Zadnje je bilo in ostalo ono, napisano v Ljubljani 27. marca m. "Včeraj smo bili še vsi obupani, danes je že boljše ..." Bilo e oddano na pošti v Švici. Več-uat sem premišljevala, kdo ga nesel tja. Majhne stvari se zde včasih, da imajo čucjno u-sodo, skrivnost jih obdaja, posebno če jih hranimo z ljubeznijo kot spomin na drage, Pa sem prišla k kosilu lansko jesen. V družbi je bil mlad Anglež, ki je govoril o Ljubljani. Povedala sem mu, da imam mater in brata n sestro tam, da nisem že nič slišala o njih od onega zadnjega jisma, ki je bilo oddano na pošto v Švici ob prevratu. "O, to Je pismo, ki sem ga jaz vzel iz Lju->ljane in vi ste sestra ..." Govoril mi je o sestrici in bratu. Bil e zadnji, ki jih je videl v Ljub-jani in mi prinesel vesti o njih. Nekaj le izvemo iz nemške in italijanske Slovenije. Slika mogoče ni jasna. Ali nekaj močnih potez se ti zariše v spomin, da ih ni mogoče spregledati, ko jrebiraš zmečkane papirje, ki ti govore o življenju v Sloveni-i. Nemška in italijanska nasil nost, njihova vojska, je kakor o-gromns, mečn« zver. Razteza se >o vsej naši deželi, drži jo crempljih, da komaj diha. Ziv-jenje naše uboge deželice pa je kakor majhna ranjena živalica ki noče umreti, brani se z vsemi štirimi. V odprt boj se ne more spustiti z velikanom. Mi rovati pa tudi ne more, preveč je še živega v njej, udati se ne more in sprijazniti se s položa jem. kakor je. Tako zbeži za vogel, se Skrije za goro, da skoči in ugrltne, ko zver tega ne prlčekuje. Drago more plačsti za svoj pogum. Zver se zbudi, udari s svojimi kremplji in mala Hvalice krvavi desetkrat hujše, kakor je krvavel velikan, ko je bil napaden nih v Dragi pri Begunjah 36 Slovencev. "Žrtve so si same mora- £ Z le izkopati grobove in postaviti kole, ki so jih nanje potem privezali. Kri ustreljenih je pritekla po srežu iz Drage prav do Begunj." Samo poldrugi milijon nas je vseh Slovencev. Naša kri teče po gorenjskih pobočjih iz ene vasi v drugo. Saj je skoraj, kakor v turških časih, ko je tekla pri Belgradu kri, "da bi gnala mlinske kamne tri.. * Turške boje smo preživeli in se ohranili, kmečke punte smo preživeli in se ohranili. Bomo preživeli ta boj? Strojnice stre-jajo hitreje, kakor so stari topovi. Vlaki vozijo naše družine v Srbijo, zadnje čase na Poljsko in v Nemčijo, v Slezijo. Prišlo e pismo iz nemške Šlezlje: "Dra ga Tončka, ne morem ti dovolj povedati o svoji veliki žalosti.. Tako smo delali trdo, zdaj pa nimamo ničesar, niti hrane, niti pravice. Pravijo, ds se ne bomo nikdar več vrnili domov. Do pomladi bomo ostali v taborišču, pravijo. Mlade; bodo poslali ven na delo, mi pa si bomo izjokali svoje oči iz glave, ker bomo morali stradati, ko pa ne moremo več delati. Velika nesreča je prišla nad nas, nikdar več se ne bomo videli Nikdar več se ne bomo videli! Vidite, prej ni bilo tega. Ni bi lo mogoča. Zato je imel prej majhen nsrod možnosti, da preživi. Pravijo, da ni mogoče za-treti tako lahko vsega narode, če je zaveden. Kdo ve, kdo pa Je iel do zdaj na delo s tako temeljitostjo, s takimi modernim sredstvi kot to delsjo Nemci in za njimi Italijani? Zavedni so naši ljudje. Tega se ni treba bati. Vsa poročile pravijo, kako odločne je nerodne zavest. Nevarnost Je, da so preveč odločni, da se borijo s premalo previdnosti proti teki grom ni nadmoči. Mladi so. glavo hočejo skozi zid. Vse bo dobro, samo če ne bo trsjelo predolgo. Od tega zevlsi vse. Komaj je eno leto, odkar Je prišla "velika nesreče" nednje. In koliko je že preteklo neše krvi! Koliko naših družin Je bilo pr Ijenih, "de se ne vidimo nikder več!M &e eno leto. koliko neše krvi' bo ie preteklo po gorenj P R O S V JE T A skih pobočjih, ko bomo uneli Veliko noč drugo leto ... Amerika Je velika, prostrana, bogata dežela. Vojna se je začela ze vas, malo Jo še čutite. Mogoče —Bog dej—jjs ne boste nikdar ludo občutili. Gotovo pa nikdar tako hudo, kakor jo čutijo naši v Sloveniji. Kaj moremo storiti zanje? Veliko, rešiti jih moremo pogine. Ne samo njih. Saj smo mi vsi prišli z njihove zem-je. Rešiti jo moramo tudi zase. Ali časa ni veliko. Storiti moramo zdaj, hitro, storiti moramo vse, drugače bo prepozno. Nas je samo poldrugi milijon, naša deželica je majhna. Ko gledam ameriške časopise, čitam o produkciji, o delovnih u« reh, o delavskih pravicah, ki so bile težko priborjene, sato jih bodo branili do sadnjegs. Vojna ,ih jim ne sme vzeti proč. Ko )rebiram te unečkane papirje, ci so prišli iz Slovenije, so sami poboji, streljanje, zažiganje vasi. Vas DraigoŠe je imela semo 444 prebivalcer, 80 hiš. Nemci so »zvali ljudi, naj gredo v hiše. 9a so se razkropili, ker so nekaj slutili. Začeli so metati zažigal-ne bombe, da Je bila kmalu vsa vas v plamenih. Vse je pogore-o do tal, samo cerkev je ostale, ttožje so pobegnili v gore. Otroke so našli zmrznjene po gozdovih okoli vasi, kjer so tavali, dokler niso omagali; 82 žen so pripeljali v St. Vid nad Ljubljano, v taborišče. Od Um jih pošljejo Nemčijo. Tam doma gre za golo življenje, tam se ne jpogo-varjajo o delovnih urah, o delavskih ali Človeških pravicah! Kdo more mirovati samo tre-notek, kdo more uživati počitek, radosti narave» dobrote življenja, dokler se gode ns svetu take stvari? "Srečen nI, kdor srečo uživa sam." Če je tako, je najboljše pozabiti na samegs sebe in misliti samo na one, ki potrebujejo naše (»omoči, da se o-tiranijo pri življenju. Rusija ni mislila na delovne ure in delavske pravice, ko so bile njene vs-si v nevarnosti. Najprej imajo vsi ljudje pravico do življenja, dokler ga jim ne vzame narave dokler njihov čas nI dopolnjen. Potem šele pridejo pravice do počitka, do pla$e za delo'in dru ge.—Dolenjke. V BUY DBFKM8K •TAMPS BONDS Slovenci na Gorenjskem pod Hitlerjem iz- (Nedaljevanje.) jih ustrelil pri Smleduiku poleg ^ - 4 i i "i * ceste, kjer sta b ls napadena ba- Dne 7. avgusta je bil iz zasede . / ^ *7L ., j i rtm m baronica. Drugih pet ne- na klancu pod novimi gospo- . darskimi poslopji n. b. Jiiniki| ** v.P^TM« Mumorj«« cesti Bled-BohlnJ ustroljen Sve-bT,*'" ".T'"^ ''T'*.^ .. - i « » * . pustili viseti na kolih nekaj dni Una Franc, plavalni mojster ................ ......... , Mlinega. Dolžili so ga bili, da je Nemcem izdajal ubežnike. , ^ , . Kolikor je snarfo, ni bilo radi^ tega umora posledic. nikakih posebnih Dne 19. avgusta je spet poslo- čih peterih trupel. O tem je izšel naslednji oglas: "KUN DM AČHUNG V zadnjih dneh so komunistič- valo izredno sodišče in obsodilo ne strahovalne skupine ponovno na smrt 6 moških iz dravograj- nagrmadile «trpljenja in nesreče skege okrsja, ki so bili takoj nad miroljubno prebivalstvo, ustreljeni v Begunjah. Ni pa Tako so postale žrtve teh nahuj- znano, za kateri posebni zločin skanih banditov ženske in otroci so morali plačati s smrtjo. Bili ter delavci ln kmetje, ki so nič so izmed talcev. O tem je izšel hudega sluteč opravljali, svoje ljev svoje bodočnosti, bel gubili vse. Delajte, bratje, dokler je čes. Naša domovina je sicer Amerika, nem ne piore in ne sme biti vseeno, kako se godi tistim, s katerimi smo povezani s krvjo, tradicijo in jezikom. Ne čakajte na druge. Skličite narod povsod v skupine, govorite z njim in dosegli boste t leto, kar smo dosegli ml v New Yorku: sogiasno podporo vsemu, kar vodi južne Slovane v skupnost, edinost in složno, bratsko bodočnost. Freak Kerie. NB.—Zgorajšnji "Proglas" je tiskan v treh Jesikih: v angleščini, srbo-hrvaščtni in slovenščini. Pišite ponj, če ga potrebujete, ga dobite zastonj. razglas: "BEKANNTMACHUNG delo. Ti elementi sicer ne morejo reano motiti reda in varno- _ . .... . .. .sti v saaedeuem ozemlju, vendai Posebno sodišče, postavljeno!^ mirMmJ preval- po šefu civilne uprave z. Koro-I^ nei^no vehko ^ ško in Kranjsko, je 19. avgusta obsodilo NA SMRT SEST MOŠKIH. Mati driala hčeri v verigah Denver, Colo., 22. spr.~Mae Adams, stars 05 let, je priznala policiji, da je držala dve hčeri uklenjeni v verigah v svoji hiši, ker sta gnentaloo neuravnovešeni ln se je bele, de bi naredili škodo sosedom. Fina je btla priklenjena dvajaet Jet, udkar je absolvirela srednjo šolo 1. 1922. Sestry Amy ln Verne Adams je osvobodile policija včeraj, ki Jc bila pozvana po sosedih v hišo, ko Je Amy skočila skusi okno ln obvisela na verigi. Ne morem dopustiti, da bi se taki čini kar venomer vršili brez kasni. Zato je bilo danes ustre-Njihova imena so: 29-letnl po-1 ij«nih po pet ljudi sa zločin pri možni fielavec Franc Stera i* Smledniku ln za onega v Dobu. Zupne vasi pri Sp. Dravogradu, Vsem desetim je bilo dokazano, 29-letni urar Henrik SagernJk i« de so se udeleievall nasilnih de-Zupne vasi pri Sp. Dravogradu. Lanj< Njihova imena so: 26-letni strojnik Jurij Messner 4i.ielni «Ulnaiakl pomočnik iz Dobje vasi, M-leUn zidar Ra- hrranc Po*nik ig Kamnika, 41 fael Pavlin iz Homberks pri hcini strojnik Janez Pregel ls Pre valjih* 35-letni zidfr Mihael Kamne Gorice, 4B-letnl pomožni Spscspan iz Polsjns pri Preva- delavec Štefen Gruden ls Stol-ljih, 22-letni pomožni delavec mj^ «l-letoi Oenerož Sitsr, Anton Jerič iz Homberka pri pomožni delevec Iz Jeranovegs, Prevaljih. 20-letni pečar Frenc Sešek is Obsojani so bili radi priprav- Bukovice, 20-letni livsr Anton ljanja sabotažnih dejsnj, radi Jeglič is Kamnika, 19-letni kmet nošnje prepovedanega orožja in Anton Orehek is Morevč, 43-let-ker so razširjsll komunistične ni Jsnez Stiinik, delavec ls Je< letake. ranovega, 43-letnl pomožni de* Usmrtitev je bile nemudoms Mavec Božidsr Kepic ii Kamni-izvršene. ka, 2T-letni ključavničar Franc Kutchers, šef civilne uprsve." | Drolc iz Ksmniks, T ensko strogostjo bomo tudi Dne 19. avgusta so ubili ne I v prihodnje kaznovali vseko na Storiiču 34-letnegs Nemce, rsv-1 nil je. Miroljubno prebivalstvo bo natelja "Volksbankc" v Kranju, našlo obrambo, ki jo potrebuje. Ime mu je bilo Welter ,Hecker. k «i« m opezi ksrkoll, ksr bi uteg Sum je psdel ns nekegs Milora-Uilo pripomoči k odkritju poČe-da Stošiča, ki je bil med tslci v tja upornikov, more nemudoms Begunjah. Splošno mnenje med obvestiti nsjbliijo policijsko po-Ijudmi je, da Btoilč nI mogel biti stojsnko. Kdor bi to opustil ali udeležen prt umoru, ker je bU v ne kakršen koli način podpira Begunjsh v zaporu že nsjmsnj teroristične bende, nsj pričakuje dva dni pred umorom. Kljub te- najostrejše ksinl. mu je bil obsojen ln so gs v Krs- Bled, 22. svgusts 1941 nju javno ¿besili. Radi tega so Kutchers, nač. civilne uprsve." ljudje preprtčsnl, ds se je Sto-] (Dalje prihodnjič) člč sam jsvll in vzel nase krivdo ds bi ns ta nsčln rešil deeet dru-l^- * -rv . glh telccv gotove smrti. O Sto- (rlaSOVl IZ šičevi obsodbi in smrti je izšel L , zopet razglas: IlciSClDin "BKKANNTMACHUNC Izredno sodišče, postevljeno od fl moral tudi za njo skrbeti. In zdaj je neumna žena tudi svetilko privila navzgor. Raje naj bi bila odprla okno. Če preživim le to noč, če preživim le to ftcjč .. "Kdo govori?" jI klical deček. Glas se mu je tresel od strahu. Hotel je pozvoniti materi, ali ni mogel dvigniti rok«, Uko strah frTCRTEK, 23. APRTT A "Kdo si?" je vprašal dečlfl "Bojim se te. Ne vidim te"^ "Mene ne vidi nikdo" ^, vrnil glas. "Se nikdo me * gledal. Neviden sem. jaz J zrak." "Kij si ti?" je rekel drugi J ki je bil grobejši od prve«», si zrak? Govoriš lepe nej sti. Ce je kdo zrak, sem to J dar jaz, mislim.v N Deček je sklenil roke in si zone ni vedel pomoči. "Ne meni se za to, kar pr on, moj dečko", je rekel ¿fo pet prvi glas. "Meni je ime sik in jaz sem najvažnejši zraka in edini, za katerega ti uporabo." "Veternjak, hlastač, bahac'" zabavljal drugi glas. "Poslu* dečko moj ... jaz sem dušik mene je štiri petine v zraku šiš ... štiri petine. Kisika je re eno petino. Trenutno ni ene petine kisika tukaj in ju zjutraj ga ne bo najbrzej so nič več." H "Ravno tega se bojim," je klical kisik. "Kakšne vrste dušik, slišiš že po njegovem i nu, moj mladenič. Če bi bil L v sobi, bi ti kratkomalo umi "Kako moreš mladeniču le takega pripovedovati!" je robi til dušik. "Sej brez mene v dar ne more izhajati. Dob me v vsem, kar je in pije. Vi gpižljej, ki ga vUkne v usta poln dušika." (Dalje prihodnjič.) je zopet vlegel, ker se ni mogel I ga je bilo skuäal 8e' je dvigniti| držati pokonci, in je ležal nekaj časa z zaprtimi očmi. In tedaj NOTE! Save this copy of PROSVETJ It is needed for VICTOR? izredno velika in nevadna. ni listi so bili vse drugsčni kot je rekel glas zopet: podnevi in toliko jih je bilo. Pon "Če le preživim to noč . tem j« gledal kletko, kjer je sedel ptič na klinu. Sicer je bil zagrnjen s prstom, ali deček je prosil, da so pustili prt proč. In to prošnjo so mu tudi uslišsli, kakor vse prošnje med boleznijo. Dolgo je ležal tako. Slišal j«, ko sta šla mati in oče v posteljo. Prišla sta po prstih skozi obednico. Oče je obstal pri vratih, Ipati pa je prišla do njegove postelje in se sklonila preko njegs. Ležsl je z zaprtimi očmi. "Spi", je pošepetala očetu. Plazila se je nazaj in vzela kletko in pelargonijo; ali tedaj je jezno odprl oči: "Obljubila si mi, da smeta o-stati tukaj." , "Da, da, da« sinko moj. Ali slišal si vendar, da ju hoče imeti doktor zunaj." Ali ni popustil: "Ti si mi obljubila, da smeta ostati tu v sobi." "Le pusti ju'.', se je vmešal o-če. "Ne more mu škodovati." Prikimala sU mu, rekla^da naj le poekusi zdaj zaspati, in odšla. Slišal jih je še nekaj časa ropotati po spalnici. Trak luči je segel na steno pteko obrne j niče do njegovih vrat. Kmalu nato sta ce le preživim to noč." Deček je pričel kot besen zvoniti. V naslednjem trenotku je stala mati v nočni obleki in bosa ob njegovi postelji. "Kaj ti je, dečko moj dragi?" je vprašala. "Mati . * . bojim se . . . nekdo govori tu v sobi . . ." . "Nikogar ni tukaj", je rekla in mu gladila vznojeno čelo. "To je mrzlica. Morebiti si tudi sanjal. Tukaj ni nikogar razven mene in tebe in tvojega malega ptiča. Ali naj nesem ptiča ven?" "Ne, ne." Ostaln je nekaj časa pri njem in ga tešila, dokler se ji je zdelo, da se je zopet pomiril. Potem je navila svetilko nekoliko navzgor, da bi bolje videl, če bi ga postalo zopet strah. In potem je odšla.v Ali deček se popolnoma nič ni pomiril. Molčal je le, ker je uvidel, da ne pomaga govoriti o tem materi. Mati ga ni razumela. Tako je pač večkrat z -materjo; in v takih slučajih se čUli ,tak majhen deček strašno osamljenega in nesrečnega. ^ M ' Dobro je bilo, da je bil vsaj kanarček v izbi. Da bi se vendar pa se ni mogel; gledal je okoli, kakor je pač mogel, ne da bi dvignil glavo. "Kdo govori?" je ponovil. "Kdo je tu v izbi? Pove/iaj, sicer pozvonim in potem pride oče s svojo veliko palico." "Ne bilo bi prav lepo, če bi, prišel", je rekel glas. "Ne zara-^ di palice. Te se ne bojim. Ali! nas je že tako dosti. Če pa bi prišel vseeno, ga moraš prositi, da odpre nekoliko okno." save it All Wsstapapa * Old Rsgs ★ Old Rubber if Scrap Metal Turn it over to some local salvage agency TISKARNA S.N.P.JI SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoči deli tai||»U Tlaka koledarje. In skoita visit nice, h-"" lid. v kaj 14 slovaškem. J «siku In drugih. VODSTVO TIOPUINE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vse pojaenlla daje vodstvo Pišite pe laforaaecftje aa SNPJ PRINTERY 2857 Se S. LAVVNDALE AVENUE CHICAOO. 1LLIN0 TEL. ROCKWELL «04 ugasnila luč. Trak je izginil in zbudil! Da bi imel vsaj palico, poeUlo je vse tiho. Naenkrst pa je začul deček reči glas: da bi ptiča splašil. Daroval bi trobento in lok, če bi hotel ptič peti ali vsaj neko- Potem je bilo popoldne in pri-M J« doktor. Vsodel se je n« rob posUlje in J« Upraševal dečka. Oč« ln mati sU stala otožnih obrazov zraven. D«č«k je odgovarjal, kakor je anal; na mnoga vprašanja nI vedel odgovora. "Prav dobro je,M je r«k«l doktor. To ni bila nikakor njegova mlael, ali nekaj je vendar moral r«či. Mati j« vzdihnila in solze «o Ji stopile v oči. MAll kanarčka moramo spraviti is sobe," je rekel»doktor. "In tudi pelargonija ne ame oeUti v izbi H "Naš deček se ho jokal," je rekla mati. "Ne, ptič ne sme ven," je za-| klical deček odločno. "In tudi cvetica naj ostane tu. Saj sem Jo šele ravnokar dobil.** "No. zaradi mene,'* Je rekel doktor "Naj torej «mtanete v boš-j Jem imenu tukaj." Nato je odšel. -Ali deček je slišal prav dobro, da je med vrati rekel sUrtšem, nej odstranijo I ptiča in cvetlico, ko bo deček j spal In zato J« sklenil, nič sa-spiti. I Nastsl j« večer . V Jedilnici nI bilo nikogar, ali Členke Life «dieaaaalk ptkettralo restavracijo Braee Rail v New vrata v stanovanjsko sobo, kjer j Ter km. proti kalert le unija Motal k Restaurant Employee ekllcele sta aedek starša, ao bila odprta stavba. naroČite si dnevnik prosveto ee ttaaae aU nečlana MSI aa letale aeft sesam snf U-* * Torej sedal al esraka. «a Prosveta Ja vaša lastnlas is red «tal Ust esak Saa. Pe sklep« It. tedne konvencije se lahko nete« na Ust Prosveto is peiiiole^Ses^dva^irl. štiri ali pet ¿lana* la eaao dnaštae k sol asrst tamftntas. Kar pa Meaft ta ptataje pel Ran te prišteje k naroča da )e «st predre« se šlaae SNPJ. Ust «etava je v vsaki društai salda, ki M PeJasaJlet—Vselej kakor hitro kateri «eh Članov prenebs biti ¿1» SNPJ, aH če se preseli proč od družin« ln bo sahteval sam svoj m tednik, bode moral tisti ¿lan is dotične družine, ki je Uko »kup»» naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti uprsvnlltvu ima. in obenem doplačeU dotično vsoto listu Prosveta. Ako tejs 1» stori, tedaj mora «pravniltvo znižati datum za to vsoto nsroftiiiu Cena llahi Prosveta Jot Za ZdruLdrtave ta Kanada ssjs Se Ctasie ta CMee«o Je - TiJ I tednik In---4Jt I tednik II--JJJ t tednike ta............ US f tednika ta__________ JJJ r Zvm