GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA
OBMURSKE OKRAJE
Štev. 42 — Leto III.
Murska Sobota, 25. oktobra 1951
Cena din 5.
Nadaljnji ukrepi v prehodu na novi finančni sistem
Ukrepi za neposredno uvedbo novega gospodarskega sistema in ustrezajočega nagrajevanja v gospodarstvu, ki so bili predvideni za 1. november, so odloženi do začetka novega planskega leta, da bi se do takrat lahko izvedle vse potrebne priprave. Kajti nujen pogoj za prehod na novi sistem je stabilizacija odnosov in cen na trgu. Za gospodarske ukrepe, ki so v zvezi s tem problemom, pa ni treba, da bi morali čakati na začetek novega planskega leta. Ker so ti ukrepi nujni, bodo najpomembnejši uvedeni že do konca 1. novembra.
Najpomembnejši ukrep je povečanje tarif v prometu in pri vseh vrstah storitev, vštevši komunalne. Zvišane so tarife v vseh panogah prometa z 23. oktobrom. S 1. novembrom pa bodo zvišane cene in tarife pri poštnih storitvah, pri razsvetljavi, vodi, kinematografskih in gledaliških predstavah in podobno. Nizke tarife in cene za storitve so bile najslabši pojav na trgu. Ne samo, da so omogočale špekulacijo, temveč so sproščale tudi velike količine denarja za trg s kmetijskim blagom in tako prekomerno zviševale cene kmetijskim pridelkom ter ustvarjale nepravilne odnose med cenami kmetijskega in industrijskega blaga. S povečanjem con storitev do stopnje, ki je gospodarsko nujna, se zmanjšuje kupna moč za ostale proizvode, v zvezi s tem pa se stabilizira prosti trg kmetijskega blaga, kar bo omogočilo popolno odpravo obveznih odkupov. Cene kmetijskih pridelkov bodo še padale, dokler bodo prišle na normalno stopnjo. V skladu s tem se bodo zniževale v ustrezajočem razmerju tudi cene industrijskih izdelkov.
Tako so z 22. oktobrom bile znižane cene za tekstilije in tobak in sicer pri tekstilijah povprečno za 10 odst., pri tobaku in tobačnih izdelkih pa za 25 odst. S 1. novembrom pa bo znižana tudi cena sladkorju na 175 din za kg in masti na 270 din za kg. Tako se kupna moč vsklajuje z razpoložljivimi količinami proizvodov na trgu. Kajti visoko povečanje plač, na trgu pa približno enake količine blaga ne bi prineslo delovnemu človeku nobene koristi, ker bi to povzročilo dvig cen.
Pri plačah v novembru ne bo še nobenih sprememb in tudi industrijski boni bodo še ostali živilski boni se ukinejo in vsi, ki so v službenem razmerju prejmejo namesto njih protivrednost v denarju, vendar v primeri z
oktobrom zmanjšano za toliko, kolikor se bosta pocenila sladkor in mast. Vsi zaposleni bodo v novembru še nadalje prejeli industrijske bone kot dodatek k svoji plači. Zato pa teh niti protivrednosti živilskih bonov v denarju ne bodo prejeli tisti, ki niso zaposleni (kot gospodinje in drugi, čeprav so jih v okt. še prejeli) razen upokojencev, invalidov in oseb, ki dobivajo socialno podporo.
Kljub temu, da so se znižale cene tekstilijam in tobaku, bodo delavci in nameščenci prejeli enako število industrijskih bonov, kot so prejeli v oktobru, da bodo s tem krili del izgube, ki bo nastala Vsled povišanja cen za usluge. Prav tako bodo tudi kmetje kupovali ceneje za njih važno tekstilno blago in tobak. Znižanje cen industrijskega blaga bo v sedanjih pogojih dalje ugodno vplivalo na padec kmetijskih cen. Ta nadaljnji padec cen industrijskega blaga bo odvisen od padca cen kmetijskih proizvodov.
Kot poseben dodatek, ki ga bo država dajala tistim, ki so v delovnem odnosu z njo in upokojencem, invalidom in osebam, ki prejemajo podporo kot žrtve fašističnega terorja ali na kaki drugi podlagi, bo uvedena otroška doklada v znesku 1300 din, razen tega pa še 425 industrijskih bonov, kar da preračunano v denarju skupno vrednost 3000 din. Tako je poskrbljeno tudi za družine. Tistim, ki so v delovnem odnosu z družbenimi organizacijami in zadrugami, se bo ta dodatek prav tako izplačeval v denarju in bonih, pri čemer bodo njihove organizacije in zadruge plačevale ustrezajoči prispevek. Tudi privatni delodajalci morajo dati svojim delavcem in nameščencem nadomestilo za otroško doklado. Otroško doklado bodo prejemali vsi otroci do konca rednega šolanja, štipendije pa bodo odpravljene.
Za uspešno izvedbo vseh ukrepov je potrebna disciplina in pa to, da se bodo potrošniki vzdrževali prevelikih nakupov, ker so normalne potrebe vseh proizvodov zagotovljene. To velja tako za potrošnike v mestih, kakor tudi na vasi. Pri kurjavi bo ostal star način preskrbe in tudi cene se ne bodo spremenile. Posamezni špekulanti skušajo tako v mestu kakor na vasi navijati cene, špekulirati in na nedovoljen način bogateti. Proti takim se je treba odločno boriti in jim preprečiti njihove nepoštene načrte v škodo delovnih ljudi, kar bomo izvajali med drugim s primemo obdavčitvijo.
Ne odlašajte , da se ne bo nabralo preveč!
V lendavskem, izrazito kmetijskem okraju, je težišče davkov usmerjeno na dohodke kmetov in deloma obrtnikov. Zato nekaj besed o teh davkoplačevalcih.
Še koncem avgusta je veljal lendavski okraj za enega izmed naj slabših okrajev v republiki pri izpolnjevanju davčnih obveznostih. Tudi posamezni odborniki krajevnih ljudskih odborov so zavlačevali poravnavo svojih davkov, namesto da bi dajali zgled manj zavednim kmetom. Predsednik krajevnega ljudskega odbora v Mostju Jože Zver je dva meseca zavlačeval plačilo davka, dokler mu finančni organi niso odpeljali kolo za davek. Vaščani pa so s prstom kazali na svojega predsednika: »Glejte, če on ne najde v denarnici 3500 din, on, ki prejema mesečno plačo, kako bomo mi...« Gostanova gospodinja Ana in njena hčerka sta ohrabreni zaradi Zverovega zadržanja gostobesedno sprejeli izterjevalce. Zato bosta dva meseca razmišljevali o tem v zaporu. Nato so se vaščani prepričali, da izpolnjevanje davčnih dolžnosti ni šala. Kmalu so v vasi beležili 89% plačanega davka. Po zaslugi Zvera in pajdašev pa v Mostju še vedno dolgujejo 32.659 din iz prejšnjih let in 140.000 din iz letošnjih treh akontacij.
Sedaj pa nekaj primerov iz sosednjih krajevnih ljudskih odborov, kjer odbori skrbijo za plačevanje davkov. Na področju Krajevnega ljudskega odbora Strehovci so kmetje plačali 85% predpisanega davka v treh akontacijah, v Veliki Polani 84%, v Črensovcih 79%, v Filovcih 80%, v Srednji Bistrici 76% itd. Tu je večina kmetov navajena, da sami odštejejo denar krajevni davčni komisiji.
Žal se povsod ne ravnajo tako. Mnogi zamudniki odlašajo in čakajo na »operativce« z izgovorom, da ni denarja! Pa je bilo skritih stotakov in tisočakov, kar govorijo dokazi: v vsem lendavskem okraju so zabeležili več sto rubežev in samo 22 prisilnih izterjav z odvzemom zarubljenih predmetov. Malo nagajiv obisk okrajnih zbiralcev davkov jih je streznil. Tako je vsota plačanega davka narasla. Črta na okrajnem davčnem barometru je poskočila in pokazala 89% plačanega davka letošnjih treh akontacij. Samo dva milijona še dolgujejo. 
Tudi z obrtniki je težko. V Turnišču je 50 obrtnikov, ki imajo tudi nekaj zemlje. Večina jih je čevljarjev, ki izdelujejo čevlje za »Obutev v Murski Soboti. Vsi naenkrat so dvignili glas, da jim podjetje neredno plačuje usluž-
nostna dela. Zato so pozabili celo na plačilo davka od svojih posestev. Ko pa so spoznali, da se davek ne predpisuje le za šalo, so se izgovarjali, da niso prejeli poštnih položnic. Mar za njih ni merodajno obvestilo krajevnih ljudskih odborov o roku vplačila?
Mnogi obrtniki, zlasti iz lesne stroke, zelo počasi odvajajo prometni davek, ki ga vračunajo v kalkulacijo opravljenih del. Čeprav ta denar ni njihov, ga kaj radi vtaknejo v žep. Kolar Karol Banfi iz Kapce dolguje 18.752 din, pobranih od strank na račun prometnega davka. Ne zmeni se mnogo za opomine, nasprotno, celo grozi, da bo s silo obračunal z vsakomur, kdor ga ne pusti pri miru. Vino mu pač rado teče po grlu!
Kakšen poverjenik za krajevno gospodarstvo pri krajevnem ljudskem odboru je kolar Martin Špiclin iz Črensovec, povedo njegovi dolgovi: 9306 din
prometnega davka in 23.670 din dolga na dohodek iz posestva, ki se vlečeta iz leta 1949. Ali tudi to sodi med lepe čednosti ljudskega odbornika?
Človek se nehote sprašuje, ali so potrebne prisilne izterjave davkov. Mnogi krajevni ljudski odbori v lendavskem okraju so dokazali, da niso potrebne. To je bilo povsod tam, kjer so znali kmete prepričati o važnosti rednega plačevanja davkov.
Spričo sprostitve obveznih odkupov poljskih pridelkov in prehoda na prosto trgovanje so se sorazmerno povečale davčne obveznosti. Kmetje so že dobili odločbe o zneskih plačila četrte akontacije za letošnje leto. V krajevnem ljudskem odboru Velika Polana so kmetje vplačali že 106.000 dinarjev četrte akontacije, s plačevanjem pa so začeli tudi v Črensovcih in nekaterih drugih krajevnih odborih.
Okrajna partijska konferenca v Gornji Radgoni
V soboto 13. oktobra t.l. se je zbralo v dvorani Doma kulture v Gor. Radgoni 108 delegatov osnovnih partijskih organizacij iz vsega radgonskega okraja k letni konferenci. Prisostvoval je tudi član CK KPS tov. Viktor Stopar in minister za pravosodje v vladi LRS tov. Modic Helij. Sekretar OK KPS tov. Zlato Pavlica je imel izčrpen referat, v katerem je prikazal delo Partije, uspehe in pomanjkljivosti ter se ustavil pri sleherni gospodarski, politični, socialni in prosvetni dejavnosti v okraju. Grajal je delo nekaterih osnovnih or-
ganizacij v KDZ, katere delajo slabo zaradi nebudnosti članstva Partije. Ugotovil je tudi, da Partija še ni uspela na  državnem posestvu Črnci uveljaviti svojega vpliva. Tov. sekretar je ugotovil, kjer je organizacija uspešno delala, se je tudi delo v KDZ izboljšalo kot to dokazuje primer Apaške kotline Organizacijski referat je podal organizacijski sekretar tov. Tekavec. Po obeh referatih je bila obširna diskusija, v katero sta posegla tudi zastopnika CK KPS tov. Stopar in dr. Modic, ki sta nakazala naloge Partije v obdobju novega finančnega sistema in v času reorganizacije in nadaljnje decentralizacije ljudske oblasti. Izvolili so okrajni komite in revizijsko komisijo. Ob zaključku pa so sprejeli sklepe in poslali resolucijo CK KPS in CK KPJ.
Proslave 32-letnice SKOJ v ljutomerskem okraju
Mladinska organizacija ljutomerskega okraja bo dostojno proslavila 32-letnico Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Povsod, kjer so obstojale skupine SKOJ, bodo koncem oktobra slavnostne proslave v počastitev tega zgodovinskega dne. Mladino v Križevcih, Ivanjkovcih, pri Mali Nedelji, Tomažu, na Cvenu in drugih večjih krajih bodo obiskali starejši člani SKOJ in ji osvetlili zgodovinsko poslanstvo in vlogo borbene mladinske organizacije v boju jugoslovanskih narodov za narodno in socialno svobodo. Obiskali bodo grobove padlih borcev in jih okrasili s cvetjem.
Ljutomerska mladina bo 28. oktobra po svečani konferenci obiskala grobove padlih skojevcev Jureša-Maksa in Križaničevega Lojzeta na mestnem pokopališču. Strelci se bodo oddolžili njunemu spominu s častno salvo. Pri Miklavžu bo mladina odkrila spominsko ploščo na poslopju, v katerem je bila za časa okupacije prva okrajna konferenca SKOJ.
V Zagrebu se je pričelo
veliko mirovno zborovanje
V torek se je pričelo v Zagrebu v saborni dvorani veliko zborovanje naprednih elementov z vsega sveta v cilju, da izrazijo svoje mnenje vsemu svetu, kako je mogoče ohraniti mir na svetu. Na zborovanju sodelujejo delegati iz skoraj vseh držav ha svetu, ki so poslale v Zagreb okoli 160 svojih predstavnikov.
Poleg predstavnikov evropskih držav Avstrije, Grčije, Nizozemske, Italije, Republike Španije (emigrantske), Francije, Anglije, Nemčije, Norveške, Švice, Švedske in Jugoslavije tudi delegacije iz ZDA, Kanade, Izraela, Urugvaja, Tunisa, Maroka, Egipta, Indije, Madagaskarja, Alžira, Indonezije, Senegala itd. Službena jezika na konferenci sta francoski in angleški, vendar bodo po potrebi govori in gradivo konference prevajani tudi v druge jezike — poleg srbohrvaščine. Delo konference zasleduje 170 tujih in domačih novinarjev, ki imajo na razpolago celo nadstropje,
urejeni so tudi teleprinterji za linijo Benetke — Dunaj in linijo Beograd — Pariz — London — New York. Posebej bo tudi povezava z našim Tanjugom. Pripravljeni so tudi magnetofoni, ki bodo ves potek konference posneli, pa tudi mnoge druge naprave in prevajalci, tako da bo svetovna javnost sproti obveščena o dogodkih v Zagrebu.
Mirovna konferenca v Zagrebu bo trajala do 27. oktobra. V tem času bomo lahko slišali zastopnike različnih narodov, različnih ver in političnih prepričanj, zastopnike učenjakov, kulturnih in političnih delavcev, zastopnike  študentov, zastopnike velikih in malih narodov, kakšno je njihovo mišljenje glede korakov, ki so potrebni v svetu, da se prepreči napadalnost in grožnje ter da se človeštvu zasigura mimo življenje.
O poteku konference bomo obširneje poročali v prihodnji številki našega lista.
Izvolile so si odbor Okrajne sekcije zadružnic
Na nedavni konferenci sekcije žena-zadružnic ljutomerskega okraja je 50 prisotnih delegatk razpravljalo o programu in pravilih nove ženske organizacije. Konferenci so prisostvovali zastopniki oblasti in množičnih organizacij ter Članica republiškega odbora sekcij tov. Ivanka Jenko.
Zanimiva je bila zlasti razprava o odnosu zadružnih vodstev do delovnih zadružnic. Mnoge delegatke so spregovorile o številnih napakah in zapostavljanju žená v zadrugah. Zadružnice iz Železnih dver in Vinskih vrhov so poročale o številnih ukrepih domačih zadružnih vodstev za zaščito matere in
otroka. Navzlic že doseženim uspehom pa se najdejo posamezniki, ki podcenjujejo upravičene potrebe delovnih zadružnic. Tov. Terezija Oniškova je prisotnim zadružnicam prikazala napake v vogričevski zadrugi, ki so nastale zaradi nebudnosti poštenih zadružnikov. Kot najdelavnejša zadružnica je obljubila, da se bo skupno s poštenjaki borila proti zadružnim škodljivcem in ljudem, ki hočejo pri vaščanih omajati zaupanje v naše zadružništvo.
Sprejele so več pomembnih sklepov. Težišče dela sekcije bo med ženami na podeželju, ki še niso seznanjene s cilji in nalogami sekcije. Članice bodo skrbele za organizacijsko učvrstitev obstoječih zadrug, za izboljšanje kmetijske proizvodnje z domačo obrtjo in rejo malih živali, za vzgojo zadružnic v praktičnih in ljudskoizobraževalnih tečajih, za ustanavljanje novih vrtcev, pralnic in drugih ustanov, ki naj razbremenijo delovne zadružnice za delo v zadrugah.
Ob zaključku zborovanja so izvolile 14-članski odbor Okrajne sekcije zadružnic v Ljutomeru kakor tudi delegatke za republiško konferenco. V poslani brzojavki predsedniku vlade LRS tov. Marinku obljubljajo, da bodo s svojimi močmi pomagale pri izboljšanju kmetijske proizvodnje in v boju poštenih zadružnikov proti zadružnim razbijačem.
V Egiptu vse v stanju pripravljenosti
 Po pojavu več incidentov na področju Sueškega prekopa se je stanje v Egiptu precej zaostrilo. Egipt je sprejel zakon o mobilizaciji, a se odrekel sodelovanja v obrambnem paktu za srednji Vzhod. Angleške vojaške enote so zasedle na področju Sueškega prekopa več krajev, kjer so bile prej le egiptovske čete. Angleži dovažajo na področje Egipta vedno nove čete, pa tudi vojno brodovje se je vsidralo pred egiptovsko obalo.
Egiptovski narod zelo pozdravlja sklep vlade in zahteva bojkot vsega, kar je angleškega. Istočasno se zaostrujejo tudi odnosi med sudanskim guvernerjem in egiptovsko vlado. Sudanski guverner noče nič slišati o podreditvi Sudana Egiptu in egiptovskemu kralju. V Egiptu pa so že ustanovili
»sudansko predstavništvo«. Položaj v Egiptu je zelo resen, vendar še ni tako slab, da bi neizogibno kazalo na spopad. Egipt podpira arabska liga, Angleže pa ZDA, Francija in Turčija. ZDA si še vedno prizadevajo, da bi pridobile Egipt za sodelovanje v obrambnem paktu za srednji Vzhod.
Radgončani pripravljajo za 29 november partizanski pohod na Kapelo
Minuli četrtek je bila seja Okrajnega odbora ZB za radgonski okraj, na kateri so pregledali posedanje rezultate 6-mesečnega tekmovanja ZB, ki so ga napovedali okraju Maribor okolica.
Zelo je razgibala svojo orga nizacijsko dejavnost Krajevna Zveza borcev v Gor. Radgoni, ki je zbrala vso članarino za letošnje leto ter  iz dobička kulturne prireditve z vinsko trgatvijo prispevala za spomenik v vojni padlih borcev, ki ga bo postavil Okrajni odbor ZB Radgona 10.000 din. Pridno se tudi pripravljajo na proslavo 29. novembra.
Krajevna zveza v Apačah ima strelsko družino v okviru svoje organizacije, ki je zadnjo nedeljo nastopila na strelskih tekmah v Gor. Radgoni z dvanajstimi najboljšimi strelci. Apaški borci so ustanovili tudi pionirsko četo, ki šteje 110 pionirjev.
Na Spodnji Ščavnici so pred kratkim formirali samostojno Krajevno zvezo, ki je takoj začela pridno delati.
Tudi Žepovčani niso zaostajali v šestmesečnem tekmovanju, saj so ustanovili igralsko skupino, v katero se je vključilo 27 članov ZB in so pripravili v času tekmovanja dve kulturni prireditvi.
Dobro deluje tudi Krajevna ZB v Cerkvenjaku, ki se pripravlja na proslavo 29. novembra ter je pobrala vso članarino za letošnje leto in naročnino za revijo »Borec«.
Na seji so tudi sklenili, da bo Okrajni odbor ZB organiziral 29. novembra partizanski pohod iz Gor. Radgone na Kapelo pri katerem bodo sodelovali borci in vsi rezervni oficirji ter bodo sestavili štab bataljona iz samih rezervnih oficirjev. Omenjeni partizanski pohod bo združen s kulturno prireditvijo na Kapeli in vojaškimi vajami. Končno so se pogovorili tudi o organizaciji in izvedbi predvojaške vzgoje, katere desetdnevno taborenje je pričelo 22. oktobra t. l.	-jh.
Razprava o anglo-perzijskem sporu prekinjena
Varnostni svet je prekinil razpravo glede petrolejskega spora. Po sklepu večine mora Varnostni svet počakati na razsodišče Mednarodnega sodišča v Haagu, če je Varnostni svet sploh upravičen razpravljati o petrolejskem sporu Perzijci namreč trde, da je to njihova notranja zadeva.
Na Koreji so se sporazumeli za nadaljevanje mirovnih pogajanj
V nedeljo so se zvezni oficirji, ki so obravnavali možnost nadaljevanja mirovnih pogajanj, končno sporazumeli glede pogojev za nadaljevanje pogajanj za prekinitev vojne. Združeno poveljstvo je v ponedeljek sporočilo, da je ratificiralo točke, ki so jih sprejeli zvezni oficirji in da je pripravljeno na nadaljevanje pogajanj.
Glavna vprašanja sporazuma so, da bo nadaljevanje konference v Panmundžonu, da bo nevtralna cona obsegala le krog s premerom dveh km, da bodo policijske sile na konferenci tvorili vojaki obeh strank skupno itd.
Poveljstvo severnih še ni odgovorilo na sporočilo Združenega poveljstva, tako da se še ne ve za točen datum, kedaj se bodo pogajanja nadaljevala. Istočasno sedaj še vedno trajajo hudi boji, posebno še pred Kansongom, do katerega so prodrle tankovske enote čet Združenega poveljstva. Kansongleži približno 40 km globoko v Severni Koreji in je važno prometno središče.
KARACHl — V Pakistanu v Aziji so ubili predsednika vlade Laika Ali Kana, ko je govoril v nekem mestu ob kašmirski meji. Atentatorja je ljudstvo na mestu ubilo.
BONN — Predsednik zahodnonemške vlade dr. Adenauer se je izjavil za ponovno oborožitev Zap. Nemčije. Adenauer trdi, da je ponudba vzhodne nemške vlade za združitev vse Nemčije le propagandna poteza, s katero bi hoteli poslabšati odnose med Zap. Nemčijo in zapadnimi državami.
Po svetu
BEOGRAD — V Jugoslaviji se mudi na prijateljskem obisku delegacija norveške Partije. Norvežani se zanimajo za gospodarske in politične razmere pri nas.
OTTATWA — Kanada je poslala svoje prve pehotne enote v Evropo kot kanadski delež za oborožene sile Atlantskega pakta. Gre za dele 27. pehotne brigade, ki bo odslej v britanski coni Zahodne Nemčije.
AD1S ABEBA — Jugoslovanska misija dobre volje, ki se mudi na obisku v Abesiniji, je že prispela v prestolnico Adis Abebo. Misijo, ki jo vodi dr. Vilfan, sta že sprejela tudi abesinski cesar in abesinski zunanji minister.
STOCKHOLM — Na Švedskem so sporočili, da bodo v bodoče strožje zasliševali begunce iz Vzhodne Nemčije in Poljske; ker menijo, da prihajajo pod pretvezo političnih beguncev v Švedsko obenem tudi politični agenti. To sumnjo jim je povzročilo enako odgovarjanje mnogih beguncev, ki so enako odgovarjali pri zasliševanju.
LONDON — Spričo gospodarskih težav so v Angliji bili ponovno prisiljeni zmanjšati mesečne obroke mesa. Obroki so se zmanjšali približno za 13% in sicer velja znižanje od 21. oktobra dalje.
LONDON — V Londonu so v ponedeljek podpisali protokol o sprejemu Grčije in Turčije v Atlantski pakt.
CARIGRAD — Na Črnem morju je prišlo do pomorske bitke med turškimi podmornicami in neko neznano podmornico, ki je pričela streljati na turške podmornice, ko so vršile obalno stražo. Turške podmornice so odgovorile z ognjem in neznano podmornico potopile. Računajo, da gre za bolgarsko podmornico.
DUNAJ — Avstrijski listi so objavili, da bo Avstrija še naprej dobivala Marshallovo pomoč. Sporočajo, da bo Avstrija dobila še 523 milijonov šilingov iz sredstev takozvane Marshallove pomoči. Doslej je Avstrija prejela odMarshallovega načrta že 8,17 milijarde pomoči.
Stran 2
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 25. oktobra 1951

Franc in Štefan modrujeta
Kratek uvod
Ko sta bila še fanta, sta Franc in Štefan bila soseda. Pozneje se je Franc poročil v sosednjo vas, Štefan pa je ostal na očetovi kmetiji. Od takrat sta se srečevala bolj poredko; največkrat sta se videla, ko je Franc obiskal svojo rojstno hišo. Tako je bilo tudi takrat ...
o—o—o
Jesen je bila muhasta in je že drugi dan rosilo iz neba, da so se ljudje težko lotili kakega dela na polju. Štefan se je skoro zdolgočasil, zato je stopil k sosedu. Tam pa je našel Franca, ki je slabo vreme prav tako izkoristil za obisk staršem.
»Pozdravljen, Štefan, zdaj se pa res že dolgo nisva videla!«
»Bog daj, Franc!« je odgovoril ta in mu stisnil ponujeno roko.
»Pa bog daj! Kako pa kaj živiš?«
»Hudič je, hudič! Kako pa ti?«
 »O, smrtne sile še ni. Kaj pa je novega?«
»To pa ti bolje veš, če še vedno tako rad čitaš, kot si včasih. Baje, da masti in prašičev ne bo treba več obvezno prodajati.«
»To pa je res.«
»To je še edino, kar časopisi pametnega pišejo. Vse drugo pa naj obdržijo
kar za sebe. In še tole.« Je dodal hitro, »da bo prihodnji mesec mnogo denarja.«
»Tega pa ne pišejo časopisi.«
»Hudiča, kaj jaz vem! Jaz jih ne čitam, le ljudje govore tako.«
»Zato pa ne moreš vedeti, ker ne čitaš časopisov — od ust do ust pa se mnogo spremeni.«
»No, dobro, če ti toliko veš, jaz pa nič, pa mi povej, zakaj so letos bile slive tako poceni?«
»Zato, ker jih je bilo mnogo.«
»Kje?! Država hoče kmete uničiti.«
»Saj ni država odrejala cene. Lahko si prodajal po ceni, kolikor ti je hotel kdo plačati«
»Zakaj pa država ni naročila, naj bi odkupovalci draže plačevali?«
»Zato, ker je svobodna trgovina s slivami.«
»Kakšna svobodna trgovina je to, če so cene tako nizke?«
»Taka: vsak, ki ima kaj za prodati, proda tistemu, ki mu več plača; kdor pa kupuje, pa kupi tam, kjer ceneje dobi.«
»Pa bi kljub temu lahko bila višja cena za slive.«
»Seveda, če bi lahko bila svobodne trgovina brez delovanja konkurence.«
»Kaj pa je to konkurenca? Saj sem že mnogokrat slišal to besedo, pa kljub temu ne vem, kako naj si jo razložim.«
»Če prodajalci nudijo svoje blago ceneje drug od drugega, da bi laže in hitreje prodali, se temu reče konkurenca.«
»E, naši kmetje pa niso tako neumni, da bi delali konkurenco. Mi smo iz sliv rajši skuhali slivovko in za to bomo dobili lepe denarje.«
»Misliš?«
»Seveda, slivovka ima lepo ceno.«
»Samo imela jo je včasih. Sedaj pa niti slivovka ne bo imela take cene, ko je bo preveč, če je nekega blaga preveč, pač nima cene.«
»Hudiča, kaj pa potem? Kadar ni sliv, imajo visoko ceno, ampak tl jih nimaš za prodajo. Kadar jih je mnogo, pa imajo tako ceno, da jih ni vredno prodati Ali to ne more biti drugače?«
»Ne, ker se to ravna po zakonu vrednosti. In dokler ne bo pri nas socializem popolnoma zgrajen, bo tudi zakon vrednosti imel še svoj vpliv, pravijo.«
»Za tistega, ki kupi slive in jih pojo, imajo enako vrednost, če jih je malo ali mnogo, ker je od enega kilograma vedno enako sit. Torej mora biti tudi vrednost enaka.«
»Zakon vrednosti pa pravi drugače: če je več kupcev kot prodajalcev. Je blago dražje, če pa je več prodajalcev kot kupcev, pa je blago cenejše.«
»Torej je tudi zakon vrednosti v našo škodo?«
»Da, kadar Je preveč naših pridelkov.« 
»In konkurenca?«
»Prav tako.«
»In svobodna trgovina?«
»Tudi, kadar imamo mnogo kmetijskih pridelkov; kadar jih imamo malo, pa tako nimamo nič za prodati, kot si sam pravkar rekel.«
»Zakaj pa je potem vsega tega treba?«
»Mar nismo vedno vpili za svobodno trgovino?«
Svobodna trgovina že, ampak morajo biti visoke cene.«
»Svobodne trgovine brez konkurence in delovanja zakopa vrednosti pa biti ne more. Tako je bilo vedno, odkar je svobodna trgovina, to trdijo kapitalisti in socialisti, in bo tako dolgo dokler socializem tega ne bo popolnoma odpravil.«
To pa je že preučeno, zato pustimo Štefana in Franca, naj se sama menita naprej, pa ju bomo še kdaj ob drugi priliki poslušali ko bosta govorila o vsakdanjih stvareh.
Vajeniška četa Murska  Sobota na mladinski progi
Ko je 45 mladincev, učencev v gospodarstvu, iz murskosoboškega okraja korakalo s svojo zastavo, ki nosi napis »Vajeniška Četa Murska Sobota«, s ptujske železniške postaje na zbirno mesto v Ptuju, nas je tam že pozdravila dolnjelendavska četa. Seznanili smo se še z drugimi mladinci, ki so vključeni v našo I. vzhodnoštajersko mladinsko delovno brigado, ki se je pravkar odpravljala na gradnjo tretje mladinske proge.
S pesmijo smo zapustili Ptuj in se
odpeljali proti Bosni. Ko smo po dvodnevni vožnji prispeli na mladinsko progo, smo si prvi dan uredili prostore za stanovanja, drugi dan pa smo se že lotili dela na progi. Prve dni je bilo najtežje, dokler se nismo privadili temu delu. Kljub temu smo že prvi dan presegli normo. Sedaj pa jo presegamo povprečno po 30 % in še več. Delamo na izseku. Brigadirji vozijo kamenje v vagončkih. Kljub žuljem smo vedno veseli, ker smo navdušeni in ponosni nad svojim delom.
Dnevno delamo sedem ur in sicer dopoldne. Popoldanski čas pa uporabimo za učenje. Imamo razne krožke: fizkulturnega, dramatskega, recitacijskega, pevskega ter predvojaško vzgojo in še druge. Poleg tega imajo učenci v gospodarstvu vsak popoldan posebna predavanja iz tečaja za svoje izpite. Pridno se učijo na tem tečaju in še sodelujejo v drugih krožkih. Tako gradimo progo in obenem svoje znanje.
Nismo bili še dolgo na progi, ko so nekega dne postrojili brigado ob ne-
navadnem času. »Kaj neki mora biti?« smo se spraševali. Uganko nam je kmalu pojasnil sekretar štaba, ko je prečital dopis Štaba I. sektorja. S svojim pridnim in uspešnim delom smo si zaslužili naslov »udarna brigada«. Po razglasu te novice je zahrumelo med nami in vzklikanju ni hotelo biti konca. Pa se je spet oglasil sekretar: »Tovariši, ali hočemo do konca našega dela na prog) obdržati naslov ,udarna’?« »Hočemo!« smo odgovorili vsi v en glas. Nato smo napovedali tekmovanje vsem brigadam na tretji delnici prvega sektorja.
Ko so minerji in ostali graditelji tunela »Tromedja« izkopali prvih 1000 metrov tunela, jim je naša brigada poslala pozdravno pismo. Tudi mi smo se veselili njihovega uspeha. V tem pismu smo med drugim obljubili, da bomo tudi mi izpolnili svoje naloge pred rokom, kajti tekmujemo v čast 10. obletnice Jugoslovanske armade. Pred rokom bomo opravili svoje delo na »Belem useku«, ki je edina ovira na progi do Tromejnika.
Tako živimo na progi. Dopoldne delamo na nasipu, popoldne pa se učimo in zabavamo s fizkulturo, kultumoprosvetnim delom in drugimi poštenimi zadevami.	K. G.
Kaj je pokazal sejem v M. Soboti?
Sejmi v Prekmurju niso nobena novost, temveč priljubljena tradicija domačinov že iz prejšnjih časov. Ker je bil napovedani ponedeljkov sejem v Murski Soboti organiziran prvič po daljšem razdobju, je vladalo zanj med prebivalstvom precejšnje zanimanje. Dan je bil lep, kar je obisk še povečalo. Na sejmišču na Trgu Zmage so prevladovala domača podjetja, med katerimi so imela posebno dobro založene stojnice »Potrošnik«, »Kmetijska zadruga« in »Potrošniška zadruga«. Stojnice so postavili še »Potrošniška zadruga« in »Potujoča trgovina« iz Maribora ter številni branjevci iz sosednjih obmurskih okrajev in Hrvaške.
Kupcev je bilo več tisoč, vendar so sprva kupovali le bolj malo. Največ živahnosti je bilo ob manufakturnih stojnicah, kjer so prodajali pletenine, zimske štofe in delavske čevlje. Ženske so najbolj kupovale pleteno blago, predvsem ženske in otroške nogavice, katerih pa je na žalost kaj hitro zmanjkalo. Veliko zanimanje je bilo tudi za zimsko konfekcijo in zimske štofe, kar pa so trgovci imeli le skromne zaloge.
Ker so potrošniki našli po trgovinah več kakovostnega blaga, kot pa na sejmu, so trgovine naredile živahnejši promet kot stojničarji na trgu. Tako so trgovski lokali podjetja »Potrošnik« prodala ta dan za 3 milijone dinarjev blaga, vse stojnice »Potrošnika« pa le nekaj nad 300 tisoč din. Zanimivo je bilo primerjati dokaj različne cene med gosti iz Maribora in domačimi podjetji.
Tako so Mariborčani prodajali konjske koce za 100 din ceneje kot pa domače zadruge in »Potrošnik« iz Murske Sobote. Pri ostalem blagu pa ni bilo vidnejših razlik.
Lep del sejemskega prostora so zavzeli številni lončarji. Tudi »Metlarna« je pripeljala svoje izdelke. Razen teh so bili zastopani še Mestno šiviljstvo, krojaštvo, čevljarstvo, mizarstvo in druga podjetja. Kupci so se ustavljali le tam, kjer je blago že na prvi pogled poudarjalo kvalitetni izdelek. Na to pa niso dovolj računali prodajalci.
Tako je Mestno mizarsko podjetje prodajalo grobo pleskane otroške stajice, katere so bile sicer dobro izdelane, le da je odbijala nemogoča rjava barva.
Ponedeljkov sejem je bil dobra šola za tiste prodajalce, ki še vedno mislijo, da je mogoče ugodno prodati tudi kakovostno slabše blago.
Primerno je bil založen sejem s kostanjem in čebulo. Cene pa so bile na splošno pretirane, zato so prodajalci razočarani nesli večje zaloge blaga domov. Tako so kmetice iz ptujskega okraja prodajale venček čebule (5 do 7 glavic) tudi po 200 din, kar je vsekakor oderuška cena.
Na splošno je sejem prav dobro uspel, kar izkazuje tudi živahen promet — 8 milijonov dinarjev. Ker se predvideva v letošnji sezoni Še nekaj sejmov v Prekmurju, bo v bodoče potrebno prilagoditi blago željam obiskovalcev ter se oskrbeti z blagom, katerega potrošniki najbolj iščejo.
I. Kopač:
Od Lendave do Sobote
(2. nadaljevanje)
»Se bojite, da bi zvrnili, da niste več naložili?« sem ogovoril voznika, ki je nizko naložen voz rži zapeljal brez mosta čez jarek na cesto in mi zaprl pot.
»Bi že naredil most, če bi bilo potrebno; pa ni več zraslo,« me je zavrnil.
»Pa ne kaže, da bi na teh njivah stala voda,« sem rekel, ko sem se ozrl okrog in ugotovil, da so v okolici lepa polja.
»Tudi ob dobri letini na mali njivi ne more mnogo zrasti,« mi je odgovoril in me sumljivo pogledal. Ker je peljal proti Beltincem, v katero smer sem bil tudi sam namenjen, sem stopal zraven njega, da bi se še kaj pomenila.
»Zakaj pa nimate večje njive?« sem ga vprašal. Pa sem ugotovil, da bolj nerodnega ali celo neumnega vprašanje ne bi mogel izustiti, ko mi je odgovoril:
»Ker večja ni zrasla.«
»Saj nisem mislil tako,« sem se izgovarjal v zadregi. »Hotel sem le vprašati, zakaj so ponekod tako male njivice, da na njej ne'zraste niti za dober voz rži, drugod pa so velike in lepe.«
»Kaj hočete, ko ne moremo biti vsi enako bogati,« je dejal počasi in se zamislil.
»To je res da smo vedno živeli v takih časih, ko je premoženje nekaterih raslo drugih pa se krčilo. Toda čeprav imate več, mnogo takih njivic, ali lahko z njih preživljate svojo družino?« sem ga vprašal
»Težko je, težko. Če se zraven še kaj
zasluži, nekako gre, drugače pa je hudo.«
»Zakaj pa potem imate take prikrajke? Zakaj ste tako daleč delili zemljo?«
Začudeno me je pogledal.
»Še norčujete, ali niste od tod?«
Ko sem ga prepričal, da se ne norčujem, temveč sem le radovednež, ki razmer ne pozna dovolj, mi je pojasnjeval:
»Vsak človek ima pravico do življenja. Kje pa naj živi, če ne doma? V Ameriki in Franciji so ostali le redki. In še tl nič ne manjkajo, ker je še vedno preveč ljudi. Ker vsakdo živi najrajši doma, sl bratje in sestre delijo posestvo svojih staršev. Tako iz lepih njiv s časom nastajajo le prikrajki.«
»Zakaj pa si ne delijo cele njive, ta njiva moja, ona tvoja?«
»Hm, kje pa imate dve njivi enako vredni? Prikrajšan pa noče biti noben. Zato na njivi naredijo nove meje.«
»To pa je velika škoda! Sedaj peljete le pol voza rži, ko bi lahko naložili polnega. Ko boste šli orat, se boste morali prav tako peljati na njivo in nazaj, kot Če bi šli orat veliko njivo, ki bi jo orali ves dopoldne,« sem mu razlagal svoje misli.
»Prav imate. Toda temu se ne da pomagati,« me je zavrnil.
»Zakaj ne? Treba je narediti večje njive.«
»Kako?« me je vprašal in skoraj poshemljivo odgovoril: »Brat noče svojih njiv odstopiti meni, Jaz pa njemu ne svojih, ker rabiva vsak svoje.«
»In kljub temu sta lahko oba reveža,« sem ugibal.
»Bog pomagaj !« je vzdihnil.
 »Kaj bo, če bodo vaši otroci te njivice še naprej delili? Kako bodo oni živeli?« sem ga vprašal, ko sem opazil njegovo malodušnost.
»Tako daleč pa ne morem misliti. Naj skrbijo sami —« je odgovoril zaskrbljeno.
»Zakaj pa ljudje  ne gredo drugam v mesta, v tovarne?«
»Kam bi šli v tovarne? Mi smo hodili le na sezonsko delo, ker pred zadnjo vojno naših ljudi niso rabili v tovarnah, razen v Ameriki. Sicer jih je po zadnji vojni precej odšlo tudi v naše tovarne v razne kraje Slovenije. Pa kljub temu hoče vsak obdržati svoj košček zemlje, svoj delež po starših. Ljudje so tako navajeni.«

Zakaj so ljudje tako navajeni, mi je oni večer pojasnil znanec iz Beltinec.
Gospod Klekl je v svojih »Novinah« v predvojni Jugoslaviji pisal, da je madžarski dedni zakon, ki je takrat še veljal pri nas in po katerem se vse premoženje staršev deli enakomerno na vse otroke, koristen za naše Prekmurje. Mladi ljudje odhajajo v tujino; pa že ob odhodu mislijo, kdaj si bodo prislužili toliko denarja, da si bodo v domačem kraju postavili hišico. Po letih se vračajo, si zgradijo dom in družino, nato pa hodijo na sezonsko delo, če jih zemljica, podedovana po starših, ne more preživljati Vsako jesen se vračajo na domačo grudo in tako ohranijo svoj jezik in vero.
Tako ml je razlagal znanec. Povedal mi je le to, kar se je spominjal, ker časopisa ni imel shranjenega, da bi mi ga lahko pokazal. Svoje pripovedovanje je zaključil:
»Ne vem, če se je gospod Klekl navzel te misli od ljudi, ali so se je ljudje navzeli od njega. Resnica pa je, da je taka miselnost bila med ljudmi močno razširjena.«
»Kaj pa misliš ti k temu: je to bilo dobro ali slabo?« sem ga vprašal.
»Dobro in slabo, vsekakor pa bolj slabo kot dobro.«
»To pa ni miš in ne ptič,« sem se moral smejati njegovemu zamotanemu odgovoru.
»Takole je,« je začel počasi in preudarno:  »Domovina ni imela dovolj kruha za svoje ljudi, zato so morali iti za zaslužkom v tuje države. Če ne bi imeli doma te grudice, na katero so bili navezani, bi se v tujini zgubili in naša domovina ne bi imela od njih nobene koristi.«
»Prav. Kaj pa misliš glede revščine, ki je vsled pomnožitve prebivalstva naraščala?« sem ga prekinil.
»Ta pa je ponekod že prihajala do vrhunca. To se je opažalo posebno v času velike gospodarske krize, ki Je zajela ves svet, ko so se takrat po vseh državah branili naših delavcev.«
»Je bilo torej dobro ali slabo?« sem ga spet prekinil, ker sem že naredil svoj zaključek.
»Ne bodi tako vsiljiv!« me je zavrnil. »Dobro je bilo zato, da nismo izgubili teh naših ljudi. Slabo pa je bilo zato, ker se je ljudstvo množilo in naprej delilo zemljo, Zemlja pa ni rasla, zato so kmetije postajale vedno manjše, da jih ponekod ne moremo več imenovati kmetije. Vsako leto se je množilo število sezoncev, ki so imeli doma le nekaj krpic zemlje. Leto za letom je mož zapuščal ženo, ali žena moža. ter šel na sezonsko delo. Ko so otroki dopolnili osnovno šolo, so se pridružili še ti. To ni bilo življenje, to je bilo životarenje.«
»Tako sem si zamišljal tudi jaz,« sem si oddahnil, ker sva bila enakih misli. »Kaj pa misliš, kje je rešitev?«
»V drobljenju zemlje nikoli .. Tudi sam sem bil sezonski delavec v Franciji in Nemčiji. Toliko takih majhnih
kmetij in sezoncev, kot jih je pri nas, ne najdeš nikjer. Če bi delitev šla tako naprej, bi se kmalu kljub zaslužku na sezonskem delu, vse dušilo v revščini, ker zemlja ne raste. Sicer pa so se razmere po vojni spremenile. Sedaj ni treba več hoditi v Francijo niti Nemčijo, a še manj v Ameriko na delo. V domovini je dovolj dela za vse Prekmurce, ki jih domačija ne more preživljati Tu ni več nevarnosti, da bi se odtujili svojemu narodu, zato se jim ni treba vračati na domačo grudo in si lahko postavijo dom in družino tam, kjer delajo.«
Znanec mi je razlagal te stvari zelo preudarno, čeprav je kmet in pristen Beltinčan. Kako in kje sva se spoznala, vas gotovo ne zanima, zato omenim le toliko, da je mož srednjih let, ni starokopiten niti vihrav. Zato me je zanimalo, kako bo rešil še eno vprašanje.
»Kaj pa misliš o zadrugah?«
Pogledal me je, se popraskal po temenu in počasi odgovoril:
»Zadruga je lepa stvar, če so v njej dobri ljudje. Če pa drug drugega hočejo varati in zadrugo izkoriščati, kakor da je ta nekaj izven njih, takrat pa ne more biti dobro. In še nekaj — dokler bodo zadruge imele na poljih meje in bodo zemljo obdelovale na star način, ne morejo pokazati pravega napredka. Koliko sem že čital v časopisih, da kmečkim obdelovalnim zadrugam primanjkuje delavcev. Ko bodo s traktorji preorali meje, bo dovolj delavcev. V Nemčiji sem bil za hlapca pri gospodarju, kjer smo štirje delavci obdelovali 50 hektarjev veliko posestvo. Pa je vse bilo pravočasno posejano in požeto — seveda s stroji. Tu pa delavec ne zmore dva, tri hektarje — seveda, če se dela po starem na rastrenih njivicah.«
(Nadaljevanj« sledi)
         Učitelji  kot ljudski   prosvetarji
Mesec dni je minilo, odkar so kmečki otroci vnovič posedli v šolske klopi. Učitelji in profesorji ljutomerskega okraja niso nepripravljeni stopili pred svoje učence. Krepko začrtana pot v njihovem nadvse hvaležnem poslanstvu bo uspešna in vidna ob koncu šolskega leta. Zdaj pa o nalogah, ki so jih zapisali v svoj delovni program na torkovem rednem občnem zboru sindikalne organizacije.
Posnemamo nekatere misli iz poročila predsednika podružnice tov. Beleca. — Poprišče celotne dejavnosti učiteljev in profesorjev je bilo v preteklosti osredotočeno na kakovostno izboljšanje šolskega pouka, kakor tudi na izvenšolsko delo z množicami. To je bila in ostane odgovorna naloga naših pedagogov zlasti na podeželju, kjer imajo opravka z zaostalostjo nekaterih ljudi in sovražnimi vplivi klera ter drugih osamljenih nasprotnikov družbene ureditve. Našo šolsko mladino je treba vzgajati v naprednem duhu, v ljubezni do svoje domovine in kulturnih pridobitev drugih narodov, z idejno čistim in na znanosti temelječim poukom. Tudi v tem pogledu  so zabeleženi uspehi kot rezultat vzgojnega dela med članstvom. Praksa iz bližnje preteklosti utemeljuje potrebo po poglobitvenem razpravljanju o najbolj aktualnih pojavih v družbenem dogajanju. Primer konsultacije o temi »Boj za demokratizacijo družbenega življenja« je očiten dokaz tej trditvi. Skupinska, kakor tudi individualna vzgoja članstva se je obnesla in jo bo treba v bodoče pospeševati. V sindikalnih skupinah so v navadi tedenski sestanki članstva, kjer razpravljajo o pridobitvah sodobne pedagogike, koristeč se strokovnih člankov v pedagoški literaturi in časopisju. Tisk je dokaj razširjen med učiteljstvom.
Mnogi učitelji so si pridobili zaupanje pri kmečkem prebivalstvu s smotrnim ljudsko-prosvetnim delom. Neprecenljiv je njihov delež pri vzgoji kmečkih ljudi. V ljudsko-prosvetnih društvih nastopajo kot organizatorji in strokovni usmerjevalci posameznih skupin,
v pionirski organizaciji kot vodje interesnih skupin in kožkrov, kot predavatelji v ljudsko-izobraževalnih tečajih, pomočniki v množičnih organizacijah itd. V Svetinjah je učiteljstvo zbralo za tržaški dom preko 5000 din prostovoljnih prispevkov. Med večje kulturne manifestacije učiteljske organizacije sodi odkritje spominske plošče pedagogu Schrajnerju, nedavno uspela proslava 400-letnice slovenske knjige in množični izlet članstva v Strnišče pri Ptuju.
 Tov. Čeh iz Vučje vasi je med diskusijo govoril o sovražnem zadržanju klerikalnih vrhov in nekaterih duhovnikov do osvobodilnega gibanja v preteklosti. Narodno izdajstvo je vzelo tej druščini moralno legitimacijo, da bi še kdaj govorila v imenu našega ljudstva. Ni naključje, da v poslednjem času Vatikan podpira politiko italijanskih grabežljivcev, ki zahtevajo zase Trst, slovensko naseljene kraje Primorske in celo stegujejo svoje prste na našo jadransko obalo. Tudi v ljutomerskem okraju so dvignili glavo nekateri duhovniki, misleč, da je napočil čas za akcijo proti ljudski oblasti. Hočejo, da bi jih ta oblast preganjala in jim dala v usta argument: v Jugoslaviji ni svobode in demokracije, zato priznajte Trst Italiji, vzemite ji del Primorske! — Zmotili ste se, gospodje, pozabili ste,
da imate opravka z ljudstvom nove Jugoslavije, njegovo oblastjo — in če hočete — z nami, ljudskimi učitelji. Učitelj je v današnji stvarnosti dolžan, da poučuje otroke v skladu z znanstvenimi izsledki in pridobitvami. Vera je privatna stvar posameznika in svobodna, cerkev pa po postavi ločena od države.
Predmetni učitelj Mohorko je opozoril pristojne na nujnost ideološke vzgoje, borbe mnenj in demokratičnosti v učiteljskih vrstah. Uspehi ideološke vzgoje učitelja naj se ocenjujejo po njegovih dejanjih, progresivnosti poučevanja otrok, morali itd.
Tov. Jagodič je v razpravi nakazal nekatere probleme v ljudsko-prosvetnem delu. V okraju so društva letos uprizorila rekordno število dramskih predstav, nekatere celo z dvomljivo vsebino: »Črni križ pri Hrastovcu«, razne burke in Šaljivke, ki niso vzgojno učinkovale na gledalce. Po njegovem mnenju je treba zaostriti boj za kakovost kulturnih prireditev, izpopolniti društvene reportoarje z naprednimi deli klasikov slovenske modeme in sodobnikov.
Razpravljali so tudi o tem, kdo naj prireja kulturne prireditve. Med učitelji prevladuje mnenje, da so edino ljudsko-prosvetna društva sposobna (Nadaljevanje na 3 strani)
Murska Sobota, 25. oktobra 1951
»LJUDSKI GLAS«
Stran 3
Učitelji kot ljudski prosvetarji
(Nadaljevanje z 2 strani)
voditi kulturno dejavnost v posameznih krajih, medtem ko naj bi ostale množične organizacije prirejale le prireditve za razvedrilo, srečolove in tombole. Tudi ustanavljanju novih pevskih  zborov bo treba posvetiti več pozornosti. Naša narodna pesem lahko mnogo pripomore pri utrjevanju narodne zavesti kmečkega prebivalstva.
Plodna razprava na občnem zboru je odkrila zdravo jedro večine učiteljev, ki iskreno podpira ljudsko oblast v prosvetni politiki. Ta večina je resno opozorila posamezne učitelje in pokazala na njihove slabosti, izrazila pa je tudi svoje mišljenje o utrjevanju tovarištva med učitelji, ki je zlasti pri Miklavžu občutno šepalo. Z razrešnico staremu odboru je prenehala z delovanjem sindikalna podružnica v sedanji obliki in so osnovali društvo učiteljev, društvo profesorjev in društvo vzgojiteljev v predšolskih ustanovah. V vsakem društvu so si izvolili vodstvo z najbolj agilnimi pedagoškimi delavci.
IZ OBMURSKIH KRAJEV
20.000 dinarjev je kupil
Uslužbenec Vinarske zadruge v Gornji Radgoni tov. Rihterič je 11. t. ob objavi rezultatov žrebanja državne razredne loterije v dnevnem časopisju prišel v trafiko Franca Potočnika v Gor, Radgoni ter kupil neprodano srečko št. 17.470, ki je zadela dobitek 20.000 dinarjev. Cim si je izigrano srečko izbral in plačal, je izjavil trafikantu: Sedaj si mi prodal 20.000 din,« in je veselo odšel. Ali je tak način igranja državne razredne loterije pravilen?
Bivši hotel Krona bo spet služil gostom
Pred kratkim je upravni odbor podjetja Proizvodnje nafte izročil poslopje bivšega hotela »Krona« (nasproti pošte) Mestnemu ljudskemu odboru v Dolnji Lendavi, ki je že pričel s pripravami za preureditev poslopja. Delali bodo postopoma, ker nimajo na razpolago dovolj finančnih sredstev. Še letos bodo v pritličju obnovili prostor za restavracijo, v prvem nadstropju pa sobe z nekaj posteljami za goste, kar je najnujnejše, ker v Lendava razen ene postelje in divana v kolodvorski restavraciji doslej ni bilo nobenih prenočišč za potnike. Prihodnje leto bo poslopje dokončno urejeno in bo dobilo dostojen zunanji izgled. V njem bo prostorna dvorana za zborovanja (te v Lendavi nimajo!), učni prostor za mladince predvojaške vzgoje, več sob za prenočišča prehodnih gostov, kegljišče itd. Zares hvalevredni načrti za moderen gostinski obrat, ki je v Lendavi nujno potreben.
Potniki, ki prihajajo po opravkih v mesto in gotovo tudi lendavski meščani pozdravljajo to pobudo in želijo, da se načrti ne bodo razšli z dejanji Večkrat se je že zgodilo, da so kakšno vprašanje obesili na klin in ga sčasoma zopet sneli, brez da bi bilo kaj storjenega. Upamo, da tokrat ne bo ostalo le pri besedah.
Štiriletni otrok zanetil požar
V torek 16. oktobra t. 1. ob 14.30 je pričelo nenadoma goreti pri malem kmetu Martinu Smolku v Dragotincih v radgonskem okraju. Požar je uničil stanovanjsko hišo in gospodarsko poslopje, le pohištvo in nekaj inventarja ter del stavb so obvarovali gasilci, ki so prihiteli iz domače in iz sosednjih vasi. Škoda znaša okrog 30.000 din in je le delno krita z zavarovalnino.
Požar je zanetil štiriletni pastork Marjan Smolko, ki se je igral z vžigalicami in pri tem zakuril pod slamnato streho v bližini hiše stoječe lope, od koder se je požar mahoma razširil na poslopje. Stari oče je bil v bližini, vendar ni mogel več preprečiti požara. To je v letošnjem letu že četrti požar v okraju, povzročen zaradi neprevidnosti otrok.	-jh.
Porodila je trojčke
Pred dnevi je dobil Franc Dragoner iz Lače vasi v ljutomerskem okraju iz mariborske porodnišnice veselo sporočilo: žena Angela ti je porodila tri sinčke. Mati in novorojenčki so zdravi in so že zapustili poslopje porodnišnice. Vest o srečnem porodu v Dragonerjevi družini so pozdravili vsi okoliški ljudje. Dragonerjevi so člani vinogradniške delovne zadruge Kerenčič-Kog, ZB in drugih množičnih organizacij.
Srečno mater s trojčki so člani OLO Ljutomer ob obisku nagradili z 20.000 din.
V Črešnjevcih so pridelali najboljši grozdni mošt
Letošnji pridelek grozdnega mošta je kvalitetno večinoma slabši od lanskega. V vinogradniškem gospodarstvu Radgona, delovišče Črešnjevci, je vinski mošt belega burgundca dosegel 20 % sladkorja, kar je doslej najvišja letošnja sladkorna stopnja na področju imenovanega posestva in v okraju sploh.	-jh.
Koko vam ugaja „Ljudski glas"?
Nekaj naših naročnikov nam je v svojih pismih izrazilo svoje želje, kakšen naj bi bil Ljudski glas, da bi bolj ustrezal potrebam in željam naših ljudi. Ker so nekateri predlogi dobri in jih je možno upoštevati, uredništvo in uprava pa hočeta željam naročnikov ugoditi v mejah možnosti, razpisujemo anketo, da bi zvedeli mnenja čim več naših naročnikov in čitateljev. Zato prosimo, da nam najpozneje do konca novembra odgovorite na sledeča vprašanja:
1. Kako vam ugaja Ljudski glas kot tednik obmurskih okrajev?
 2. Kaj čitate najrajši in kaj ne čitate, ker vas ne zanima?
8. Kaj bi radi čitali, pa je doslej bilo v našem lista premalo ali pa nič? O čem naj bi Ljudski glas več pisal, kot je doslej?
4. Kaj mislite o Ljudskem glasu vi in vaša družina in kaj mislijo o njem vaši sosedi in prijatelji?
Prosimo, da odgovorite na ta vprašanja ali pa le na nekatera, če ne morete na vsa. Razen odgovorov na ta vprašanja pa lahko napišete še svoje opombe, če želite nekaj, kar tu ni zajeto. Cim več odgovorov bomo zbrali, tem bolj bomo lahko zadovoljili naše naročnike in čitatelje v prihodnjem letu.
Sporočite nam tudi, kako vam pošta dostavlja naš list in če imate v sveži z dostavo lista kake željo ali predloge za hitrejšo dostavo.
Odgovor pošljite na naslov: Uredništvo Ljudskega glasa. Murska Sobota.
Radgonski okraj bo imel 10 upravno-terito rijalnih enot
6. oktobra je bilo v Gornji Radgoni peto redno zasedanje Okrajnega ljudskega odbora Radgona, ki se ga je udeležil poleg odbornikov in drugih gostov tudi minister za pravosodje pri vladi LRS tov. dr. Modic Helij,
Odborniki so razpravljali o izpopolnjevanju sklepov zadnjega zasedanja in ugotovili, da so pri odkupih, utrditvi KZ, izterjavi davkov, utrditvi trgovske mreže itd. naredili premalo, ker na zasedanjih sprejetih sklepov ne prenašajo preko plenumov KLO in zborov volivcev na volivce svojih volilnih enot.
V obširni razpravi je predsednik IO OLO tov. Peter Kociper poudaril nove naloge v zvezi z novim gospodarskim finančnim sistemom. Med drugim je omenil pereče gospodarske probleme kot je dvig kmetijske proizvodnje ter utrditev in razširitev socialističnega sektorja, nadalje obnovo sadjarstva in Vinogradništva, utrditev trgovske in gostinske mreže ter zlasti obrtništva. Ko-
munalna dejavnost v radgonskem okraju je letos zabeležila naj večje uspehe pri elektrifikaciji, saj so napeljali električen tok v 22 vasi.
Minister tov. dr. Modic Helij je navzočim odbornikom orisal pomen in namen bodoče upravno-teritorlalne razdelitve. Po predloženem načrtu bo v radgonskem okraju le 10 takšnih enot kot občin namesto dosedanjih 40 KLO. Sedeži teh enot bodo v Gornji Radgoni, Apačah, Stogovcih, Velki, Zg. Ščavnici, Benediktu, Ivajncih, Cerkvenjaku, Vidmu in Radencih. Ta načrt bo pred uzakonitvijo dan še ljudstvu v široko diskusijo na zborih volivcev. Odborniki OLO so se z novim načrtom strinjali zaradi prednosti, ki jih bodo večje upravno-teritorialne enote imele v nadalnjem poglabljanju ljudske oblasti in široke demokracije, izvajane preko najnižjih organov ljudske oblasti.
Ob zaključku zasedanja so okrajni odborniki sprejeli sklepe za svoje bodoče delo.	-jh.
Naši čitatelji pišejo
Zaslužek je zaslužek
Tako je mislil pekovski mojster in kmet iz Tomaža, ko je v avgustu prodajal pri Tomažu kruh, čeprav ga ni sam pekel. Kruh je dobival pri sorodniku, peku v Ormožu, po din 30.—, kakor je bila z uredbo določena cena; pri Tomažu pa ga je prodajal po din 80.—. Saj je kruh v prosti prodaji in se tako vse podraži, zakaj še on ne bi smel podražiti kruha?
Ker v avgustu pekarne niso mogle peči dovolj kruha za prosto prodajo, mu je uspelo po taki ceni prodajati kruh. In še kako prevzeten je bil Vaški revi Neži Zelenjak ni hotel dati kilogram kruha, ker ji je manjkalo 10 din.
Toda trgovska sreča mu ni bila večno naklonjena, ker se je vmes vtaknila oblast. Ker ga Tomaževčani poznamo kot »dobrega« državljana, ki je član OF že od leta 1950, ki je redno prihajal na volitve. Če je dobil tri vabila, ki na krajevne ceste nima časa pripeljati gramoza, ker to z zaslužkom nima nobene zveze, mu želimo, da sodišče pri odmeri kazni upošteva te »olajševalne« okolnosti.	-lo
Postavimo avtobusne čakalnice!
Slovenija avtopromet je poskrbel za vso Apaško kotlino prometne table, da potnik lahko brez spraševanja najde
avtobusno postajališče. Na postajališčih pa bi bilo treba še postaviti neke lope ali čakalnice, ki bi služile potnikom v slabem vremenu. Nekateri ljudje imajo daleč do avtobusnega postajališča, potem pa morajo čakati na dežju, pozimi pa celo v snegu, ker ni primernega prostora. Take lope bi gotovo lahko postavili ljudski odbori s pomočjo frontnih in ostalih množičnih organizacij, ker bodo koristile vsemu prebivalstvu.
Prihodnji mesec bomo praznovali obletnico razglasitve naše Ljudske republike. Ali ne bi bilo primerno, če bi frontovci iz Apaške kotline postavili v spomin na ta praznik na vseh avtobusnih postajališčih potrebne lope? -h.
Odbor Zveze borcev pri Tomažu se je razgibal
Na seji odbora Zveze borcev pri Tomažu so se pomenili o raznih stvareh in naredili načrt za tekmovanje v Čast obletnice ustanovitve Jugoslovanske armade. Tekmovalni načrt med drugim obsega: sprejeti čim več novih članov, postaviti in odkriti spomenik padlim borcem narodnoosvobodilne vojne in talcem, vsestransko pomagati pri predvojaški vzgoji in pomagati prosvetnemu društvu pri Tomažu pri pripravah raznih prosvetnih prireditev.	-lo
Uspešen zbor volivcev pri Benediktu
Predzadnjo nedeljo so v Benediktu v Slovenskih goricah imeli zbor volivcev. Zbora se je udeležilo veliko število domačih volivcev, prišlo pa je tudi nekaj volivcev iz Drvanje in Ihove, kateri dve vasi bosta po reorganizaciji, oziroma združitvi krajevnih ljudskih odborov priključeni Benediktu. Na zbor je prišel tudi ljudski poslanec LRS za ta kraj tov. Kociper in pojasnil volivcem uredbo o ukinitvi obvezne prodaje masti in debelih prašičev, kar so volivci, večinoma kmetje, z veseljem sprejeli. Po pregledu svetovnega političnega položaja je razložil osnutek novega finančnega zakona, po katerem se bodo davki delili v štiri skupine: družbeni prispevek, davek na dediščine in darila, davek na dohodek gospodarstev in krajevni samoprispevek. Volivci so poslušali z velikim zanimanjem.
V KLO Benedikt so krajevni samoprispevek zbirali že lansko leto ter z njim krili stroške pri popravilu več krajevnih cest. S krajevnim samoprispevkom bodo KLO ali nove ljudske občine, ki se bodo v prihodnjih mesecih ustanovile, lahko krile tudi druge izdatke svojega kraja.
Predsednik KLO tov. Rojko je poudaril važnost dograditve ceste Benedikt—Sv. Lenart ter prosil ljudskega poslanca, naj se zavzema za dodelitev kredita na zasedanju ljudske skupščine LRS, da bo cesta čim prej dograjena. V dolžini dveh kilometrov je treba še opraviti zemeljska dela, nato pa cesto posipati z gramozom. S to cesto bodo njihove vasi mnogo pridobile, pa tudi avtobusna zveza Murska Sobota—Maribor bo mnogo boljša, ker ne bo treba voziti po hudem klancu, na katerem so že mnoga vozila pozimi obtičala.
Sklenili so tudi da bo, čim bo moka na razpolago, krajevna pekarna pekla kruh, da bo potrošnikom prikrajšana dolga pot v Lenart ali celo v Radgono.
Zadnja točka je bila najbolj pereče vprašanje, to je plačevanje davkov, oziroma akontacije, ki mora biti do konča tega meseca v celoti plačana. Zbor volivcev so zaključili z obljubo, da bodo vestno izpolnjevali vse naloge.
-jk.
Zasedanje zadružnega sveta v Radgoni
12. oktobra se je zbralo v prostorih Zadružnega sklada v Radgoni 40 delegatov zadružnega sveta. Zasedanje sta vodila predsednik Ivan Mauser in direktor sklada Franjo Korošak. Na zasedanju so se predstavniki zadrug pomenili, kako je treba izdelati proizvodne plane za prihodnje leto in se pogovorili o nesorazmerjih v pridelovanju posameznih kultur, kot so žitarice in krmske rastline. Treba je tudi vskladiti stalež živine z dejansko zmogljivostjo posameznih zadrug. Nove proizvodne plane morajo zadruge sestaviti, sprejeti in dostaviti skladu do 10. novembra t. l. Obenem morajo izdelati finančne plane.
Tov. Jože Novinšek, član Glavne direkcije zadružnega kmetijstva pri vladi LRS, je pojasnil delegatom izkušnje o uvajanju novega gospodarskega računa v KDZ Stročja vas v Ljutomerskem okraju. Tak novi gospodarski račun bodo uvedli tudi v VINOZ Janžev vrh in Apače, kjer so ga že pričeli uvajati. Pozneje bodo ta novi sistem razširili na vse zadruge Apaške kotline. Predhodno pa bodo organizirali še seminar.
Gospodarsko-politični referat je podal predsednik IO OLO Radgona tov. Kociper, ki je obrazložil tudi novi finančni sistem ter se pri tem dotaknil tudi vloge intervencijske trgovine. Pomenili so se tudi o pravočasni izvedbi jesenske setve. Žepovska KDZ, ki bo posejala 140 ha ozimin, je prejela prav ta čas nov traktor, ki ga je poslala Glavna direkcija zadružnega kmetijstva Ljubljana. Na zasedanju je bilo tudi ugotovljeno, da letošnja vinska letina ne bo dala tega, kar smo pričakovali. VINOZ Janžev vrh predvideva povprečni ha donos 30 hl vina. V zadrugi zadnji čas pridno rigolajo s traktorji in bodo obnovili 5 ha vinogradov. Načrtne obnove vinogradov se lotevajo tudi v KDZ Črešnjevci. Na zboru je bilo ugotovljeno, da sta trenutno pri svojem delu in sistemu gospodarstva najslabši KDZ Trate in Nasova, dočim se v prej najboljši zadrugi Podgorje uveljavlja preveč samovolje in diktatorstva, kar dokazuje primer tov. Puheka. Na zasedanju so se tudi pomenili o ustanovitvi Vodne zadruge za Apaško kotlino, ki bi izvedla regulacijo Plitvice in namakanje nekaterih predelov Apaškega polja.	-jh.
ŠPORT
Visoke in zaslužene zmage Mure
V nedeljo so imela vsa tri moštva Mure srečen dan. V glavni tekmi je uspelo Muri visoko premagati Korotana, ki se nahaja na vrhu slovenske lige in je kandidat za II. zvezno ligo.
V	predtekmi so mladinci Mure kar devetkrat zatresli mrežo gostom iz Guštanja. Moštvo Mure II., ki je gostovalo v Ljutomeru, je porazilo domače. Vsa tri moštva Mure so devetnajstkrat zatresla mrežo svojim nasprotnikom, dočim so pa prejela le tri gole, kar je vsekakor svojevrsten rekord.
Mura: Korotan (Kranj) 6:2 (3:1)
Malokdo je v Soboti pred tekmo računal z uspehom Mure. Že neodločen rezultat bi bil uspeh domačih, kajti Krajnčani so do sedaj izgubili na zelenem polju le eno tekmo. Visoka in zaslužena zmaga Mure dokazuje, da je Mura izredno nevaren nasprotnik in da bi si zaslužil boljše mesto v slovenski ligi.
Začetni udarec so imeli domači, ki so takoj navalili na vrata gostov. Fujs, ki se je znašel na desnem krilu, je ostro streljah tik pred vrata, žoga je priletela v nogo branilcu Korotana, ki jo je poslal v lastno mrežo. V 8. minuti je Zelko silovito streljal, toda vratar gostov je žogo v lepem slogu odbil v kot S prodorom po levi strani so gostje v 14. minuti izenačili. Hrastelj je bil nemočen. Toda to je domače le še podžgalo in napad za napadom se je valil na vrata gostov. Obramba gostov, na čelu z izvrstnim vratarjem, je imela polne roke dela. Prisojeno enajstmetrovko je streljal Zelko, toda žoga je priletela v vrata in se odbila nazaj v polje. Tri minute za tem je Ludvik Norčič pogodil sam desni spodnji kot in dosegel tako drugi gol za domače. Pritisk Mure je bil po tem golu že večji. Tudi gostje so poskušali prodreti preko kril, toda brez uspeha. Po zaslugi brata Norčiča je tri minute pred koncem prvega polčasa dosegla Mura tretji gol. Z krila streljano Ludvikovo žogo je Bela z glavo poslal v sam zgornji kot mreže.
Že v 5. minuti drugega polčasa je Ludvik Norčič s soloakcijo dosegel 4. gol. Siloviti strel je skušal vratar ubraniti, toda strel je bil premočan. Pri tem si je vratar poškodoval roko. Po tem golu je tempo igre nekoliko popustil in je valovila iz polja v polje.
V	28. minuti so dosegli gostje svoj drugi in zadnji uspeh. Iz kota streljano žogo so pognali v mrežo. Toda že naslednjo minuto je Mura dosegla peti gol. Strelec je bil Zelko. Po tem golu so imeli do konca igre domači premoč na igrišču. Le s skrajno požrtvovalnostjo je uspevalo gostom ubraniti novi gol. Toda ne dolgo. V 40. minuti je zopet Zelko na lep predložek Norčiča dosegel šesti gol.
Gostje so imeli najboljšega moža v vratarju Kovačiču. Čeprav je bil v drugem polčasu poškodovan, je do  konca izvršil svojo nalogo odlično. Ubranil je več žog, ki so jih gledalci tako rekoč že videli v mreži. Občinstvo ga je za njegovo uspešno posredovanje večkrat nagradilo s ploskanjem. Odlikoval se je še srednji krilec in pa obe krili, predvsem levo.
Moštvo Mure je kot celota zaigralo izvrstno. Odlikovali so se posebno tem, 
da so startali na prvo žogo in hitro posegali v borbo z nasprotnikom. Bili so tehnično precej boljši od gostov. Napad se je pa še posebej odlikoval po tem, da so pogosto in nevarno streljali na vrata. Ožja obramba in krilska vrsta je bila na mestu. Hrastelj v vratih je večkrat uspešno posredoval in za prejete gole ne nosi krivde. Branilca Klajnšček in Maroša nista imela lahke naloge, posebno prvi, vendar sta jo uspešno izvršila. Krilska vrsta je
bila, kakor vedno, tudi to pot na mestu. Vsi trije so vedno pravočasno posredovali in razbijali lepo zamišljene akcije napadalcev. Pri tem so si zaslužili Norčič A., Šimon in Klepec vse priznanje. Junak dneva pa je bil Ludvik Norčič, ki je skupno z Zelkom delal največ preglavic gostom. Tudi brat Bela ni dosti zaostajal In Fujs se je zelo trudil. Smolo pa je imel Horvat, ki si je že v prvih minutah igre pokvaril nogo in je tako na levem krilu samo statiral, vendar je pa zdržal do konca.
Sodnik Starašina iz Maribora ni imel posebnega posla, kajti igra je bila fair, moštvi disciplinirani. Svojo nalogo je ob pomoči stranskih sodnikov prav dobro izvršil.
Mladinska liga
Mura: Fužinar (Guštanj) 9:0
Mladinci Mure so slavili v predtekmi visoko in zasluženo zmago nad gosti iz Guštanja. Pri domačih so se odlikovali v napadu Maučec in Sapac. V krilski vrsti je bil najbolj siguren Šebjan. Tudi Skalar v golu je bil vedno na mestu. Igro je vodil dobro Vezjak.
Mura II.: Ljutomer 4:1
Predpoldne sta se na igrišču v Ljutomeru srečali enajstorici Mure II. in Ljutomera. Zmaga je pripadla gostom, ki so bili tehnično precej boljši. Za Muro so dosegli gole: Pavličevič 2 in Čagran ter Gomboc po enega. Domači so imeli najboljše moči v krilski vrsti. Pri Muri je bil v obrambi steber Krančič, v napadu pa se je odlikoval Pavličevič.
Tabela izven konkurence: Mura	16	13	1	2	53:24	27
Rakičan	16	10	4	2	51:18	24
Nafta	16	10	0	6	45:27	 20
Ljutomer	16	8	3	5	48:28	19
Elan	16	7	3	6	     39:32 17
Mladost	16	8	0	8	36:44	16
Panonija	16	4	2	10	25:47	10
Ledava	16	4	2	10	   25:60	10
Ormož	16	0	0	16	6:48	0
Tabela v konkurenci: Rakičan	12	8	3	1  	42:14 	 19
Ljutomer	12	7	3	2	43:19	 17
Mladost	12	8	0	4	31:21	 16
Elan	12	5	3	4	30:27	 13
Panonija	12	4	2	6	20:32	 10
Ledava	12	3	2	7	20:42	8
Ormož	12	0	0	12	6:36	0
S tem je končano nogometno prvenstvo Poverjeništva Murske Sobote in si je prvo mesto osvojilo moštvo Rakičana, katero po propozicijah Nogometne zveze igra kvalifikacijske nogometne tekme za vstop v drugo Slovensko ligo vzhodne skupine.
Športniki Poverjeništva Murske Sobote čestitamo moštvu Rakičana in želimo nadaljnji uspeh.
Nogometna zveza Slovenije poverjeništvo M. Sobota
Ne zamudite prilike
ugodnega nakupa raznovrstnega blaga, ki ga nudijo v bogati izbiri vsa trgovska podjetja Maribora na I. jesenskem trgovskem sejmu v Mariboru na Glavnem trgu dne 3. novembra 1951.
Raznovrstno blago
kmetijsko orodje, tekstilije, galanterijo, železnino itd.
po močno znižanih cenah
dobite v razprodaji pri
          Trg. podjetju ;;POTROŠNIK‘‘
MURSKA SOBOTA,
v poslovalnici v Ivanocijevi ulici štev. 7 (bivša trgovina Benko, nasproti hotela „Slon“, sedaj klub JA).
Redka prilika ! Izkoristite ugodne cene za nakup! Pohitite z nakupom! Ne zamudite !
KINO
MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja od 30. do 31. oktobra francoski film »Človek človeku«.
MESTNI KINO V LJUTOMERU predvaja od 26. do 28. oktobra ameriški film »Brzojav na zapad«.
MALI OGLASI
Kupim primerno posestvo do 3 ha zemlje, z stanovanjskim poslopjem v M. Soboti ali okolici. Interesenti naj so javijo. — Ivanocijeva 17, M. Sobota.
Podpisani Stanjko Ignac, čevljar v Cankovi, obžalujem in preklicujem vse žaljivke, ki sem jih dne 7. avgusta 1951 izrekel v Cankovi o tov. Djukič Pavli iz Cankove. — Stanko Ignac.
Stran 4
»LJUDSKI GLAS«
Murska Sobota, 25. oktobra 1951
TAJNOST V PEKINGU
Sredi kitajskega velemesta Pekinga, ki šteje čez dva milijona prebivalcev, se nahaja »prepovedano mesto«. To je kraj, kjer stoji stara cesarska palača, kjer je bilo zmeraj vse tajinstveno in kamor se ni bilo varno bližati. Rumena hiša je obdana z visokim zidom, v njej pa se posvetujejo in kujejo načrte — sedaj ne več cesarji, temveč voditelji Nove Kitajske. Včasih je navzoč odposlanec Moskve, včasih pa gredo Kitajci sklepati tudi brez »strokovnjaka«.
Svet zelo pozorno spremlja dogodke v novi Kitajski, predvsem pa kar se tiče odnosov s Sovjetsko zvezo. Prijateljstvo med Kitajsko in Sovjetsko zvezo se je uradno pričelo lani februarja, ko sta predsednik kitajske vlade Mao Ce Tung in zunanji minister Ču En Laj obiskala Moskvo in podpisala tozadevne listine. Sovjeti so se Kitajcem hoteli vsekakor pokazati v najboljši luči, predvsem z organizacijo mešanih gospodarskih družb. Podarili so jim 20 tovarn, vendar tiste, ki so jih svojčas demontirali v Mandžuriji, torej tiste, ki so jih na delu kitajske zemlje zgradili Japonci, ko so imeli Mandžurijo okupirano.
Redki potniki, ki obiščejo Kitajsko, pripovedujejo, da je v Kitajski vedno več sovjetskih strokovnjakov vseh vrst, ki navadno zasedajo tudi vse prvorazredne kupeje na redkih vlakih. Vsi ti »strokovnjaki« žive v izredni časti, stanujejo po hotelih in imajo tudi posebne trgovine. Redka poročila govore tudi o veliki gospodarski krizi na Kitajskem. Predvsem primanjkuje' surovin industriji, tako da mnoge tovarne stoje, istočasno pa je delavstvo brezposelno. Letos jih je hudo prizadela tudi povodenj.
Čeprav po Kitajski mrgoli raznih tolp, vendar poročajo, da ni govora o tem, da Mao Ce Tungov režim ne bi bil trden. Vprašanje je le, če se bo mlada Kitajska znala postaviti na lastne noge, ali pa bo zabredla pod SZ, ali bo podredila svoje gospodarstvo, politiko in sploh vse življenje sovjetskim strokovnjakom. Ne smemo pozabiti, da se Kitajska ponaša s prastaro kulturo, z državno tradicijo in — da je po številu prebivalstva enkrat večja od SZ (ima okoli 480 milijonov prebivalcev in zavzema nad 8 milijonov kvadratnih km).
Ko so lani kitajski »prostovoljci« prišli na pomoč severnim Korejcem, je postalo med diplomati glavno vprašanje, ali so Kitajce poslali Sovjeti ali pa vlada v Pekingu. Sedaj se je izkazalo, da so bili iniciatorji Sovjeti in sicer zato, ker so oni tudi brez predhodnega posvetovanja s Kitajci načeli vprašanje mirovnega pogajanja. Razumljivo pa je, da je pri tej akciji Peking računal tudi na gotove koristi.
Sovjetska zveza v svojem hotenju po nadvladi vsekakor želi Kitajsko izolirati, jo osamiti in tako podrediti. To ji pomaga ameriška politika, ki stremi po blokadi Kitajske in noče priznati vlade novega režima, čeprav so ga Angleži že priznali Na drugi strani pa Sovjeti Kitajcem tudi ne nudijo tistega, kar Kitajska potrebuje. Tako je niso podprli s težkim orožjem v vojni na Koreji, prav tako pa Sovjeti nočejo in ne morejo Kitajski nuditi dovolj hrane, dovolj opreme in surovin za razvoj industrije.
V Pekingu se pojavlja mnogo znamenj, ki kažejo, da se Kitajska še ni popolnoma podvrgla Sovjetski zvezi. Vprašanje pa je, če se bo Kitajska
znala rešiti tega vpliva, če bo znala samostojno zaživeti. Tedaj lahko postane iz staromodne Kitajske velika socialistična republika, ki bo mnogo vplivala na nadaljnji razvoj dogodkov v Aziji in sploh na Daljnem Vzhodu. Saj je obkrožena od mnogih na pol svobodnih narodov, kjer že sedaj vre. Vprašanje je tudi. kako se bodo razumeli sami voditelji Kitajske. Poročajo namreč, da so se pojavila nesoglasja med učenci Moskve in starimi kitajskimi komunisti na čelu z Mao Ce Tungom.
Najvišji stolp na svetu je v Parizu
V Parizu se dviga v oblake najvišji stolp na svetu — tako imenovani Eiffelov stolp. Star je že nad 60 let. Zgradili so ga leta 1889, ko je bila v Parizu velika svetovna razstava — mednarodni velesejem. V svojem začetku ta stolp pravzaprav ni imel nikakega praktičnega pomena, ampak so ga zgradili več ali manj samo zaradi reklame. Načrte zanj je predložil inženir Eiffel, po katerem je stolp tudi dobil svoje ime. Gradnja je imela v začetku mnogo nasprotnikov, ki so trdili, da se bo stolp podrl še preden bo dograjen in bo porušil na tisoče hiš v bližnji okolici. To-
da prerokbe se niso izpolnile. Eiffelov stolp še danes trdno stoji in kljubuje vsem vremenskim neprilikam.
Ta stolp v Parizu je na pogled veličastna stavba in prava zmaga sodobne tehnike. Visok je 300 metrov, narejen pa je iz rebrasto sestavljenih železnih prečk. Postavljen je na masivne betonske podstavke, ki nosijo vso ogromno težo stolpa. Nekaj metrov pod vrhom je široka terasa, s katere je lep razgled na mesto in okolico.
Gradnja Eiffelovega stolpa je stala 8 milijonov frankov, kar je bila res velikanska vsota. Toda vsi stroški gradnje so bili poplačani že v najkrajšem času z vstopnino na stolp. Skoraj ni tujca, ki bi obiskal Pariz, da se ne bi povzpel tudi na to znamenito pariško stavbo. Izračunali so, da se povzpne na stolp vsako leto čez 600.000 ljudi. — Na teraso popelje obiskovalce hitro dvigalo. Brez njega bi bil vzpon le nekoliko prehud. Na stolpu je stalno zaposlenih okrog 100 delavcev, ki železno konstrukcijo stolpa neprestano pleskajo z oljnato barvo, da stolpa ne razjeda rja.
Že med prvo svetovno vojno je pa Eiffelov stolp dobil še tudi drug pomen, kot samo kot razgledniška točka. Na vrhu so namreč postavili močno radijsko-oddajno in sprejemno postajo, ki je lovila in oddajala sporočila v vse kraje sveta. Ta postaja Je bila zaradi velike višine stolpa zelo močna in dobro uporabna. V najnovejšem času, v dobi nove radijske tehnike — televizije, ima Eiffelov stolp na vrhu poleg navadne radijske postaje tudi še televizijsko oddajno postajo. Tako je postal njegov pomen še večji in koristi od tega najvišjega stolpa na svetu so res velike.
V Bosni gradimo tudi tovarno avtomobilov
V	bližini Doboja, ki ga bo sedaj nova normalnotirna mladinska proga povezala še z Banjaluko, gradijo veliko tovarno avtomobilov »Trudbenik«. Prvi objekti so že zgrajeni, tako da so že pričeli z izdelovanjem posameznih delov. Prihodnje leto bo tovarna proizvajala večino vseh delov za tovorne avtomobile. S tem v zvezi gradijo v Brčkem tudi tovarno avtomobilskega pribora, v Sarajevu pa  izpopolnjujejo tovarno karoserij. Vse tri tovarne se hitro razvijajo, tako da bo Bosna prej ali slej imela tudi samostojno avtomobilsko industrijo.
V	Bosni je tako živahna gradbena dejavnost, da ji ni primera v zgodovini jugovzhodne in srednje Evrope. Kakor čez noč se ta bogata dežela spreminja v središče vse naše industrije. V Bosni gradimo veliki železarski kombinat v Zenici, koksarne v Zenici in Lukavcu pri Tuzli, pet velikih elektrarn (znane so predvsem ogromne hidrocentrale na Neretvi in Drini), v Prijedoru je bila zgrajena tovarna celuloze, v Z avidovičih razvita lesna industrija, pri Tuzli odpirajo nov rudnik soli, pri Banovičih so odprli nove premogovnike, ostale rudnike so mehanizirali itd. Po osvoboditvi smo zgradili v Bosni že nad 400 km novih železniških prog, ter še mnogo manjših podjetij. Bosna iz dneva v dan spreminja svoje lice.
Tolikšna gradbena dejavnost se je razvila v Bosni predvsem zato, ker je tam mnogo železne rude, mnogo premoga, mnogo lesa, vodne sile itd., torej stvari, ki so potrebne za razvoj industrije. Na razvoj bosanske industrije ugodno vpliva tudi položaj Bosne, ki leži nekako sredi države.
Iz zgodovine sladkorja
Prvi Evropejci, ki so začeli uživati sladkor, so bili križarji. Zgodovinsko je dokazano, da so oni na svojih pohodih v daljne kraje videli v Mezopotamiji otroke, ki so žvečili in sesali drobna stebelca nekega trsja. Ko so poskusili, so sami ugotovili, da je stebelce zelo sladko in so se čudili dobremu okusu. Zgodovina tudi pravi, da so v Španijo, najbolj južni del Evrope, prinesli ta sladki trs Arabci. Kljub temu, da je tukaj sladkorni trs zelo dobro uspeval, ga niso uporabljali v druge svrhe, kot le za zdravilo. Prodajaji so ga samo v lekarnah, pa še tukaj so ga lahko kupili le bogataši, ker je bil zelo drag.
Ko pa so začeli španski mornarji križariti po morju in odkrivati nove dežele, je prišel sladkorni trs preko njih tudi v Ameriko. Tam so sladkorni trs začeli saditi, gojiti in pridelovati sladkor.
V Evropi podnebje ni dovolj primerno za sladkorni trs, zato tukaj tudi ni uspeval. Leta 1747 pa je neki nem-
ški učenjak dognal, da bi v Evropi mogle uspevati druge rastline, ki bi prav tako dajale sladkor. Res je kasneje, leta 1796 Nemec Achard prišel na to, da se more sladkor pridelati tudi iz sladkorne pese. Prvi so to poskusili Francozi — in leta 1829 je bilo v Franciji že 100 tovarn, kjer so predelovali sladkorno peso in pridobivali sladkor.
Najhitrejša živa bitja so ptice
Najhitrejše živali so ptice, njim slede sesalci, potem ribe. Orel preleti 192 km dolgo pot v eni uri, fazan 96, žerjav 95, divja raca 92, prepelica 90, golob 87, jerebica 84, vrabec 78, vrana 76, noj 46, labod 53 km v eni uri. Gazela preteče v eni uri razdaljo 96 km, antilopa 96, bivol 56, šakal 55, žirafa 55, lev 48, slon 40 km v eni uri. Tuni plavajo s hitrostjo 45 km na uro, ščuka 24, postrv 19, 
salmoni pa 18 km na uro.
In ljudje? Dokaj hiter pešec prehodi razdalje 5 do 6 km v eni uri. Seveda, če upoštevamo rekorde, ki so jih postavili tekači, vidimo, da je hitrost človeka še večja. Vendar pa to hitrost zmorejo le izvežbani lahkoatleti.
Tuberkuloza že v nazadovanju
V vseh državah, ki so bile v vojni, se je med vojno zelo razširila zavratna bolezen tuberkuloza (jetika), ki je zahtevala vsako leto več žrtev, čim so se po vojni zboljšale življenjske prilike, je umrljivost zaradi tuberkuloze pričela hitro padati. To je ugotovila svetovna zdravstvena organizacija.
Francija, ki je imela v letih 1941/42 na vsakih 100.000 prebivalcev 128 smrtnih slučajev zaradi tuberkuloze, je lani registrirala le 68 primerov umrljivosti zaradi tuberkuloze na 100.000 prebivalcev. V Italiji je umrlo leta 1940 na vsakih 100.000 prebivalcev 75 od tuberkuloze, leta 1943 že 100 ljudi, lani pa že spet samo 49 primerov  na 100.000 prebivalcev. V Norveški se je odstotek smrti zaradi tuberkuloze znižal za okrog 30 odst. Slično znižanje smrtnih primerov zaradi obolelosti od tuberkuloze je tudi v vseh drugih državah.
Melodija
Francoski inženir Pierre Picart je prijavil na pariškem patentnem uradu svoj izum, posebno ključavnico, ki se da odpreti edino je z godbo. V ključavnici je namreč vdelan mikrofonček. Ko se pred ključavnico zapoje ali zaigra določena melodija, sproži mikrofonček poseben vzvod in tu odpre zapah.
VREDNOST RAZLIČNO TEŽKIH JAJC
Teža kokošjih jajc koleba med najmanj 40—45 gramov do največ 65—70 gramov. Očitno je zgrešeno, če se zahteva ista cena za lažje in težje jajce. Če stane 60 gramov težko jajce 10 din, torej 6 gr po dinarju, bi bilo pravilno, da bi stalo 75 gr težko jajce 12,50 din, ono po 40 gr pa niti 7 din.
Pa niti tako vrednotenje ni popolnoma pravilno; v kg debelih jajc je namreč mnogo več beljaka in rumenjaka kot v kg drobnih, ker je pri drobnih sorazmerno več lupin. Medtem ko znaša teža lupine pri drobnih jajcih 13 in tudi več odstotkov, se niža ta pri debelih jajcih na izpod 11 odst.
Pri selekciji kokoši v Ameriki so uvedli sedaj novo načelo: Ne katera kokoš nese letno največje število jajc, temveč katera nese največ kilogramov jajc.
Odkrili so izvor reke Amazone
Po časopisnih poročilih se je neki britanski ekspediciji posrečilo odkriti izvor reke Amazone, katerega so že več desetletij iskale razne raziskovalne ekspedicije. Izvor te reke, katere vodna količina je največja na svetu, je odkrit v nekem gorskem jezeru v perujskih Kordiljerih.
Zdravljenje opeklin z aluminijem
V Ameriki so začeli na svojevrsten način zdraviti opekline. Na opeklino so položili tanek listič aluminija, ne da bi dali na rano penicilin ali kako drugo zdravilo. Ti poskusi so zelo dobro uspeli. Bolečinske je hitro zmanjšala, rana pa v kratkem zacelila.
Riž kot zdravilo
Ameriški zdravniki so pri nedavnih poskusih ugotovili, da je riž uspešno zdravilo za zdravljenje pojavov zvečanega krvnega pritiska. 700 bolnikov z zvišanim arterialnim krvnim pritiskom so hranili skoraj samo z rižem. Pri 70 odstotkih bolnikov se je krvni pritisk zmanjšal. Poleg riža so uživali ti bolniki tudi sladkor in sadje. Vendar pa mora vsebovati tovrstna hrana le male množine soli, maščob ter beljakovin. Riževo dieto mora stalno nadzorovati zdravnik, da ne bi bilo neprijetnih presenečenj.
Poravnajte zaostalo naročnino, da se izognete opominom in stroškom!
Ljudje, ki živijo samo v čolnih
Kitajska je dežela z največ prebivalci na svetu. Ima jih več, kot vsa Evropa skupaj. Toda ozemlje na katerem prebivajo vsi ti mnogi milijoni, pa ni veliko za tako množico. Iz tega, pa še zaradi drugih razlogov, prebiva mnogo ljudi na Kitajskem v prav čudnih okoliščinah. Tako živi zla Jang-ce-kiangu, ki je največja reka Kitajske, v čolnih in malih barkah kakih 5 do 6 milijonov ljudi. V svojih čolnih, džunkah in na splavih križarijo po reki ali pa so zasidrani na enem in istem mestu ob obali. Ti ljudje se celo življenje ukvarjajo in preživljaj z ribolovom, včasih, ko zaradi suše reke silno upadejo, ostane na tisoče teh bednih kitajskih stanovanj v čolnih na suhem. Pravzaprav ne na suhem, ampak obtičijo v gostem blatu. Zaradi tega in slabega ribolova čestokrat umira na tisoče ubožnih Kitajcev. Nasprotno pa Jang-ce-kiang mnogokrat prestopi bregove in poplavi cele pokrajine. Takrat v povodnji, poruši na tisoče hiš in veliko število ljudi utone v njegovih naraslih valovih.
Peteršilj
Kdo ga ne pozna? Na vsakem tudi na najbolj revnem zelenjadnem trgu, kjer prebiva beli človek, ga prav gotovo prodajajo in to ob vsakem letnem času. Peteršilj je med rastlinami za človeka to, kakor mačka med živalmi. Kamor koli še je preselil beli človek, je pripeljal s seboj mačko, kjer koli si je postavil svoj dom in majhen vrt ček, si je zasadil peteršilj.
Že od nekdaj ga pozna človek, pa je bila njegova čast včasih vse večja kot danes. Včasih je bil nepogrešljiv dan vsake lekarne, hranili so posebej še samo listke, prodajali pa o posušene korenike in pridobivali iz rastline posebno peteršiljevo olje. Še dandanes ga tu in tam cenijo kot domače zdravilo, v lekarnah pa so ga izrinile druge rastline in izdelki kemične industrije. Rastlina vsebuje razna olja, ki ji dajejo značilen vonj, razne sladkorje in posebne alkaloide, rudninske snovi in še neko posebno peteršiljevo kafro. Vse to je v rastlini čudovito prepleteno. Del te snovi je celo strupen in zato je treba s peteršiljem kot zdravilom previdno ravnati. Včasih so ga ljudje cenili kot rastlino, ki zdravi vodenico, ki slabi oslabeli mehur in žene na vodo. Dandanes, radi stavimo zmečkane liste na mesto, kjer nas je pičila žuželka. Tudi peteršiljev sok je dobro sredstvo za odstranjevanje bradavic. Kdor stalno kašlja, mu čaj iz te rastline blaži nevšečno nadlogo.
Peteršiljevo olje še vedno uporabljamo kot sredstvo proti mrzlici in še nedavno so poskušali, da bi s tem oljem nadomestili dragi kinin, pa se ni obneslo. Peteršilj je pa tudi dobro sredstvo proti glistam. Konjem, ki so preživahni in se ne pustijo kovati dajo vohati peteršilj, da se pomirijo. Voda kuhanega peteršilja pa je najboljše sredstvo proti ušem perutnine.
Rastlina je bližnji sorodnik zelene in ima cvet v kobulah; rastlina je dvoletna, cvete šele drugo leto. Kali zelo počasi Ljubša mu je vlažna zemlja, ne počuti se dobro v močnem soncu in bolje raste v polsenci. Peteršilj, ki ga hočemo hraniti čez zimo, se seje julija in avgusta. Sejejo ga po vsem svetu Več divjih kobulic mu je zelo podobnih, nekatere od teh so prav strupene, zato je treba pri sejanju paziti, da se seje res pravo seme. Ljudje so ga vzgojili mnogo vrst: poznamo kodrasti peteršilj, pritlikavi kodrasti peteršilj in tudi take
vrste, ki ima listje kot praprot gojijo pa tudi peteršilj, ki ima zelo velike liste, ki jih ponekod uživajo kor liste zelene. Nekatere vrste pa imajo debele In mesnate korenike, ki jih pripravljajo kot korenje in pa zeleno.
Točno se ne da ugotoviti, kdaj so peteršilj začeli gojiti v Evropi. Docela dokazano pa je, da so ga za časa Karla Velikega, torej v zgodnjem srednjem veku že gojili v samostanskih vrtovih in kuhali iz njega zdravila.
Nekatere države v Evropi ga nimajo dovolj in ga celo uvažajo iz Indije za pridobivanje apoila, ki se rabi v zdravilstvu.
Nezgode v kuhinji
Skisano mleko lahko porabiš za močnato jed. V skledi zmešaj skodelico in pol gostega skisanega mleka, dve skodelici moke, skodelico sladkorja, malo vanilije in nekoliko kvasa; dodaj pest rozin ter deni v namazan tortni model in peci 45 minut.
Žarko surovo maslo vrzi v raztopino vode in bikarbonata (eno žlico na 1 liter vode), ga dobro pregneti, nato izplakni v sveži vodi in ga ožmi v čistem prtiču.	
Star kruh bo zopet svež, če ga poškropiš z mrzlo vodo in deneš za nekaj minut v peč.
Zasmojeno mleko izgubi neprijeten vonj,« če raztegneš nad loncem vlažno krpo. To večkrat ponovi in krpo vsakokrat temeljito operi.
Madeže črnega vina odstraniš z belega prta, če jih takoj poliješ z belim vinom.
Madeže črnila najprej posušiš s pivnikom, nato pa jih namoči v kisu, dobro odrgni in operi s čisto vodo.
Navajeni smo, da potresemo vinske madeže na prtu s soljo; toda sol in milo ne odstranjujete vinskih madežev; pomoči rajši zamazana mesta v vroče mleko, odrgni jih in izperi s čisto vodo.
Sprejemamo oglase in objave vseh vrst!
OB IZVIRIH
PREKMURSKEGA TISKA
(Za jubilej slovenske knjige napisal M. Kokolj)
(3. nadaljevanje)
Še do zadnjih let zelo razširjena knjiga po evangeličanskih domeh, pravkar omenjeni Luther Martona žitek i 
včenje z dodatkom Dvanajset punktumov te evangeličanske vere, so natisnili. 1900 v kraju Balassa Gyarmat severno od Pešte na madžarsko-slovaški meji.
Enako je v Györu izšla ena sama 47 strani obsegajoča knjižica, Bratovčina najsv. Srca Jezušovega; natisnila jo je tamkajšnja Škofijska tiskarna L 1904.
Se drobnejša knjižica Kratki istinski navuk o pobožnosti i bratovčine presv. Srca Jezušovega je izšla iz tiskarne Antona Jurcso l. 1908 v K olo c s i onstran Donave. Do te je prišlo po prizadevanju katoliških jezuitov, ki o imeli na skrbi pridobivanje članov za to vesoljno versko družbo.
Ko smo obšli izvire na Madžarskem, se ozrimo, preden pridemo v samo
Prekmurje, še na avstrijsko stran nekdanje monarhije. Najbogatejša je pač Radgona. Imela je že po vzniku prvih M. Küzmičevih del velik pomen za založništvo in razprodajo slovenskih knjig med pokatoličanjenimi Prekmurci. Ti so bili spričo neposredne soseščine v naj živahnejših stikih s trgovskoprometnim središčem vsega Pomurja, kakor jo označuje Franjo Baš, ko karakterizira narodopisni položaj Prekmurja v zborniku Slovenska krajina. Prav gotovo je izhajal iz teh spoznanj tudi Nemec, radgonski knjigovez Alojz Weitzinger. Ta se je lotil poleg svoje obrti še drugega, nič manj donosnega posla — založništva prekmurskih knjig, po katerih so povpraševali prekmurski kmetje, ko so prihajali v Radgono po kupčijskih opravkih. Posel mu je tem bolj uspeval, ker v Soboti še ni imel tekmeca. Weitzinger je opravljal svojo obrt v Dugi ulici št. 18, sam pa ni imel tiskarne, temveč je dajal naročila An-
dreju Leykamu v Gradec. Že 1813 je izdal ponatis M. Küzmičeve Knige molitvene. S tem odpade Kidričeva domneva v Zgodovini slov. slovstva (689), češ da »Prekmurci svoje književnosti 1813—1819 menda niti s kakšnim ponatisom niso pomnožili.« Do 1843 je založil še deset ponatisov različnih M. Küzmičevih del.
Po Alojzovi smrti je od 1843 do 1892 nadaljeval prodajo in založništvo prekmurskih knjig njegov naslednik Janez A. Weitziger, čigar naročila je prevzemala ista tiskarna, a sedaj že last dedičev Andreja Leykama. Založil je vsaj 15 ponatisov M. Küzmičevih knjig, ki jih je po svoje predelal sosedni cankovski župnik Jožef Borovnjak. Tudi Borovnjakova ostala nabožna dela so izšla prav tam.
Weitzingerja je nasledil kot prekmurski založnik — tudi Nemec — knjigarnar Franc Semlitsch, tega pa njegova vdova. Semlitsch je bil Weitzingerjev sosed v Dugi ulici št. 17. Prvo njegovo založbo molitvenika Jezus moje poželenje je natisnila tiskarna Gutenberg  Grazu 1898, medtem, ko je naslednje izdaje ponatisnil že v lastni tiskarni, ki jo je ustanovil v Radgoni. V tej so štirikrat natisnili po Sakoviču popravljeno priredbo M. Küzmičeve Molitvene knjige, enkrat Svete evangeliome; Kleklov prevod Skrovnost Ma-
rijina in Kalendar Srca Jezusovega za 1915.
Vsekakor je razen že omenjenih okoliščin podpiralo založniško podjetnost radgonskih knjigarnarjev še dejstvo, da so v njihovi bližini službovali, pisatelji in prireditelji prekmurskih nabožnih del, tako Borovnjak na Cankovi, na Tišini pa dr. Ivanocy, Sakovič in Klekl.
V Gradcu je izšlo po 1813 okoli 40 prekmurskih knjig, kar pa je zasluga že omenjenih radgonskih Weitzingerjev, ki sta kot  naj večja zasebna založnika prekmurskih knjig dajala vsa naročila tiskarskemu podjetju Leykam. Tamkaj natisnjene knjige imajo večkrat oznako »Josefsthal«, kar je ime kraja pri Grazu, kjer je imela tiskarna lastno papirniško industrijo. Razen Weitzingerjevih naročil je Leykam natisnil 1853 Košičev Kratki navuk vogrskoga jezika za začetnike »stroškom plemenite Železnoga Varmegyeva občine«, od 1884 dalje pa molitvenike po naročilu lendavskega založnika Arpada Balogha. Tiskarna Gutenberg je natisnila že omenjeni Borovnjakov molitvenik, ko še Semlitsch ni imel lastne tiskarne. Po 1898 založniki ne čutijo več potrebe po graških tiskarnah, saj je že tiskal Grünbaum v Soboti, v Radgoni pa Semlitsch.
Na Dunaju je 1883 izšel iz tiskarne
Adolfa Holzhausena četrti natis Št. Küzmičevega Nouvega zakona s Terplanovim prevodom Knig žoltarskih. Knjigo je založila Britanska biblijska družba, ki ima na skrbi izdaje biblij v vseh jezikih sveta.
Winterberg (Vimperk) v predelih Češke Šumave je že v stari monarhiji slovel po solidnosti tiskarniških izdelkov, zlasti molitvenikov. Tako je  tam izšla v tiskarni J. Steinbrenerja Molitvena knjiga, obprvim 1783, leta vödana ... zdaj na novo predelana i vödana od Sakovič Jožefa, bivšega törniškoga plebanoša (1931).
 Sedaj preidimo v samo Prekmurje. Zaradi zaostalosti pokrajine se tu pojavijo tiskarne dokaj pozno. Potrebo in korist te vrste tehničnih ustanov je začutilo razvijajoče se malomeščanstvo obeh večjih središč Prekmurja, zlasti ker je imelo dovolj finančnih sredstev. S pomočjo lokalnih časopisov, ki bi stalno zaposlovali tiskarni, so vodilni gospodarski in politični krogi hoteli pridobivati okoliške množice za svoje interese. Ti so se ujemali z vladno politiko, ki je terjala raznarodovanje Slovencev in utrjevanje madžarsko-nacionalistične miselnosti. Seveda sta obe tiskarni sprejemali tudi slovenska naročila, ki nikakor niso bila politično nevarna, a so jima donašala korist.
Nadaljevanje prihodnjič.
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Jože Petek — Naslov uredništva in uprave »Ljudski glas« Murska Sobota. Trg Zmage — Ček račun: Narodna banka M Sobota 641-903-322
Letna naročnina din 260. Tiska Mariborska tiskarna