Blaž Kocen. (Življenjepis. — Napisal M. P.) Trojica slavnih mož se je narodila v prijazni župniji Ponikvi na Spodnjem Štajerskem. Proslavili so ti možje svoj rodni kraj po celem slovenskem svetu, da, razširili njegovo slavo in njegov ugled preko ozkih meja Slovenije in Avstrije. Na Ponikvi je ugledal luč sveta slavni, nepozabni lavantinski vladika Anton Martin Slomšek; ondi se je rodil za svojo dobojakoznameniti slovnica r in književnik Zelen k o. Na Ponikvi se je pa tudi narodil Blaž Kocen, ki je stvarjal tako izborna in popolna kartografska in zemljepisna dela, da ga s ponosom uvrščujejo Slovenci med svoje učenjake, da ga občuduje Avstrija in njegovo ime s spoštovanjem izreka tudi tuji učeni svet. Zibel je tekla Kocenu v vasi Ho tun j ah; rodil se je ondi, sin preprostih starišev, dne 24. prosinca 1. 1821. Ljudsko šolo in prvih šest gimnazijskih razredov je obiskoval v Celju. Modroslovna tečaja je poslušal v Gradcu, kjer je 1. 1840. dovršil srednješolske nauke in se posvetil bogoslovju. L. 1845. so ga posvetili v mašnika. Pastiroval je nato kot duhovni pomočnik od 3. kimovca 1. 1845. v Sent Ru-pertu nad Laškim trgom; od 20. vinotoka leta 1847. v Šoštanju, in od 12. kimovca leta 1849. do 17. kimovca leta 1850. v Rogatcu. Neumorno seje ta čas pečal s prirodo-„Dom in svet" 1898, št. 24. Blaž Kocen slovnimi, posebno z zemljepisnimi vedami, katere so se mu jako prikupile in katerim se je želel izključno posvetiti. To se mu je tudi posrečilo. V jeseni 1. 1850. so ga poklicali za namestnega učitelja računstva in fizike na celjsko gimnazijo; na tem zavodu je plodovito deloval dve leti. Da bi se pa še nadalje in kolikor moči temeljito naobrazil v svoji stroki, napotil se je na Dunaj in ondi pohajal jedno leto v fizikalni zavod (institut). Prebivši predpisane izpite, je dosegel profesorsko mesto na ljubljanski gimnaziji. A kmalu, leta 1855., je bil pozvan v Gradec in čez tri leta v Olomuc, kjer je učitelje-val do 1. 1870. Da bi se mogel uspešneje baviti s svojo vedo in lože dokončati svoje osnove, hrepenel je vedno po službi v kakem večjem mestu, kjer bi mu bili na razpolago različni znanstveni pripomočki. Premestili so ga torej na gimnazijo v Hernalsu tik Dunaja, kjer ga je — že od mladosti slabotnega — sredi dela, sredi novih učenih osnov, 1. 1871. položila v prerani grob neusmiljena sušica. Prvo njegovo delo je spis: „Grund-ziige derGeographie"; prišlo je na svetlo v Pesti in na Dunaju 1. 1858. (Druga izdaja izšla na Dunaju in v Olomucu, leta 1864., 8°). Ta spis se ne ponaša z velikim 47