L. VI., št. 2 („Jutro" št. 8 a) Ljubljana, ponedeljek 11. januarja 1932 Cena 2 Dft Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva obča 6. - Telefon it 8122, 8123, 8124 8125, 3126. bseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL - TeL 8492 in 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova eesta St ia - Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 1 — Telefon 6t 190. PodrrižnitC Jesenice: pri kolodvora it. !<& Podružnica Novo mesto: Ljubljanska eesta it 42. Podružnica Trbovlje: T hiši dr. Baunv eartnerja. Ponedeijska Izdaja Pocedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča so "tosebej in velja po posti prejema na 4 Din. po raznašalcih d®» stavljena 5 Din mesečno. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefo« st 3122. 8123. 3124. 8125 in 312tt. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon »t 2440 (ponoči 258S). Celje: Kocenova uL 3 Telefon St 190 Rokopisi ae ne vračajo — Oglasi p* tarifu Nemška ofenziva proti mednarodnim pogodbam Nemčija se poskuša najprej rešiti reparacijskih plačil, potem pa odreči priznanju mirovnih pogodb — Vznemirjenje po vsem svetu — Usodni trenutki v mednarodni politiki Beograd, 10. januarja. M. Izjava nemškega kancelarja dr. Briininga, da Nemčija ne bo več plačevala reparacij, je napravila tudi v Beogradu globok utis m izzvala v diplomatskih krogih živahne komentarje. O mišljenju, ki vlada v Tugoslovenski prestolnici, je dobil vaš poročevalec naslednje informacije: V trenutku, ko je v Evropi bolj ko kdaj potrebna atmosfera zaupanja in stabilnosti in ko je sklicana reparacij-ska konferenca, je Nemčija storila korak, ki utegne imeti dalekosežne posledice ne samo za njo, temveč tudi za vprašanje mednarodnega zaupanja in s teci tudi za oču vanje miru. Kakor se glasijo vesti, je nemški kan-eelar dT. Briining izjavil angleškemu veleposlaniku v Berlinu, da Nemčija ne bo moeia ne sedaj, ue v bodočnosti plačevati zaveznikom reparacij. Ako je ta vest točna — in skoro ni dvoma, da je točna, — potem dobiva mednarodna situacija v Evropi nov izgled in izjava ega kancelarja pred- stavlja nov datum v povojni mednarodni politiki. S haaškim sporazumom se je Nemčija, kakor znano, v najsvečanejši formi obvezala, da bo zaveznikom plačevala dolgovane vsote ua račun reparacij. Sedanja izjava nemškega kancelarja pa predstavlja kategoričen demanti te nedavne svečane obljube v Haagu. Stvarno ta izjava predstavlja doslovno izvajanje one politike in one koncepcije v mednarodnih obvezah, ki jo ie Nemčija inaugurirala že v pro-šlem veku za časa Bismarka in ki je na predvečer svetovne vojne našla v besedah Bethmann-Hollwega svoj najpristnejši izraz. Nemčija bi po tej izjavi Briininga smatrala svoje mednarodne obveznosti samo za sredstvo, da se trenutno reši iz težike situacije. Čim bi ji pa situacija dovoljevala, potem je Nemčija pripravljena takoj brezobzirno porušiti ono, kar je prej svečano obljubila. Odpoved obveznosti iz haaških sporazumov in Youngovega načrta ima tem večji pomen, ker se s to odpovedjo ne samo povzroča strahovit materijalni udarec zaveznikom, ki so v svetovni vojni drago plačali nemški napad na njihovo eksistenco, temveč pomeni tudi težek udarec celemu sistemu in duhu mednarodne politike, ki se ie pričela s paktom Društva narodov. Po težkih naporih, da pristopi k Društvu narodov, je Nemčija končno zaveznike in člane Društva narodov prepričala, da bo v bodoče, čim pristopi ^ k Društvu narodov, vestno in lojalno izvrševala svoje mednarodne obveznosti in storila vse, da se stanje, ki je bilo ustvarjeno z mirovnimi pogodbami, ohrani Ln mednarodno sodelovanje osi-gura in razvije. Pet let pozneje pa Nemčija težko krši vse svoje svečane obveznosti in se sedaj, ako je izjava gosp. briininga točna, direktno postavlja v nasprotje z vsem, kar je prej izvajal in zlasti, kar je obljubil bivši šef nemške politike pokojni dr. Stresemann. Nihče se ne bo mogel čuditi, če se v Evropi zopet ustali prepričanje, da je Nemčija ponovno krenila na svoja stara pota in da ona sedai smatra, da je prišel trenotek. ko se lahko otrese vseh svojih prevzetih obveznosti. Že lani je pri vprašanju »Anschlussa« poskušala izvršiti napad na evropsko ravnotežje. Takrat ni uspela. V mnogo večjem obsegu poskuša ona danes izvesti ta svoj namen. Kakšni razlogi so bih merodajni, da smatra trenotek za ugoden, da se otrese reparacijskih obveznosti, je za enkrat težko v podrobnosti presoditi. Verjetno je, da je eden izmed razlogov tudi to, ker je Nemčija verjela v neuspeh in v neslogo med Anglijo in Francijo glede rešitve reparacijskega problema in živela v nadi, da bo rezultat reparacijske konference, kJ je sklicana v Lausanno, za njo povolien. Ko pa le v zadnjem tre-notku uvidela, da na ta nesporazum ne more računati, se le odločila na sedanji svoj usodepolnl korak. AiK bo Nemčija v tej svoji taktiki »spela ali ne, je .vprašanje, ki ne intere- srra samo držav-upnic, temveč tudi svetovni mir. Ako bo Nemčija vstrajala na tem, da se zopet izvleče iz svojih reparacijskih obveznosti, potem imamo v mednarodni politiki računati z novim duhom, ki je največji ne-prijatelj miru, to je duh splošnega nezaupanja. Namesto stabilnosti in urejenih odnošajev zavladalo bi nezaupanje med narodi in politika tajnih konspiracij bi znatno pokvarila danes že itak delikatno situacijo. Ako bi se Nemčiji posrečilo, da se izvleče iz svojih reparacijskih dolgov, potem bi imeli mi naslednjo situacijo: Na eni strani U bila Nemčija osvobojena najtežjih svojih gospodarskih skrbi, na drugi strani pa bi ostali zavezniki preobremenjeni z vojnimi dolgovi drug do drugega, zlasti tudi napram Zedinjenim državam sev. Amerike. Nemčija bi osvobojena svojih notranjih in zunanjih dolgov s svojo kolosalno organizirano industrijo mogla pobiti na mednarodnem trgu vsako konkurenco nekdanjih zavezniških narodov. Cilj Nemčije je jasen. Ona se hoče otresti Youngovega načrta; ako se ji to posreči, potem še vseh drugih obveznosti iz ostalih pogodb. Po haaškem sporazumu bi prišla na vrsto versailleska mirovna pogodba. V polni svoji suverenosti brez vsakih mednarodnih obveznosti, ki jih je prevzela nase, kot povzročiteljica svetovne vojne, bi Nemčija stavila vso svojo ogoromno gospodarsko delavnost v službo svojih političnih ambicij in leto 1914 bi se zopet pojavilo v bližnji bodočnosti Evrope kot strašna pošast, ki bi zagrozila eksistenci celokupne človeške civilizacije. AH se bo dovolilo, da Nemčija krene brez ovir na tako svojo pot? Ali ni sveta dolžnost vseh iskrenih poborni-kov miru in vseh odgovornih faktorjev v Evropi, da store vse, da se ta nevarnost zmanjša in popolnoma prepreči? To ie vprašanje, ki danes zanima vse evropske kabinete in tvori centralni problem sedanje evropske politike. Noben Francoz ne more pristati na enostransko odpoved pogodb Pariz, 10 jan. g. Reuterjeva agentura je prva objavila vest iz Berlina, da je državni kancelar dr. Briining izjavil angleškemu poslaniku v Berlinu, da Nemčija ne more več plačevati reparacij. Vest je izzvala v Parizu veliko pozornost. Finančni minister Flandin je snoči podal zastopnikom tiska naslednjo izjavo: »Ako so izjave, ki jih pripisujejo nemškemu državnemu kancelarju, resnične, bi to pomenilo, da hoče nemška vlada spraviti določbe Youngovega načrta ter ver-sailleske pogodbe s sveta. Zato je treba počakati oficijelnega potrdila teh izjav. Jasno pa je, da ne more noben Francoz pristati na enostransko odpoved prostovoljno podpisanih pogodb, ki bi odstranila sveto pravico Francije do povračila škode. Nedavno je bila od nemške strani razširjena trditev, da je Francija prejela od Nemčije na račun reparacij v celoti zneske, ki presegajo skupne stroške Francije za obnovo porušenih pokrajin Od Agence Ha-vas objavljene številke to trditev zavračajo. Nihče ne zanikuje resnosti svetovne gospodarske krize. Francoska vlada si je na jasnem, da je potrebna prilagoditev sistema vojnih dolgov za čas gospodarske stiske. Francoska vlada dela prav sedaj za tako rešitev ter proučuje v duhu največje ustrežljivosti načine, ki bi bili sposobni omogočiti sporazum med upniki in dolžniki ter olajšati krizo. Bilo pa je že ponovno rečeno, da je sedanja kriza vsaj v finančnem pogledu predvsem kreditna kriza, kar pomeni, da je kriza zaupanja. Z novimi napadi proti nekršljivosti pogodb pa bi krizo samo poostrili ter jo napravili nerešljivo, ker bi d£/ povod za še večje nezaupanje. Spričo izjave nemške vlade bi postala tudi konferenca v Lausannu nepotrebna, ker se ne morejo istočasno enostavno prezreti pravice Francije, na drugi strani pa stremeti po sporazumu. Pariz, 10. januarja d. Agence Havas poroča: Izjava nemškega državnega kancelarja dr. Briininga, da Nemčiji niti sedaj niti v bodoče ne bo mogoče plačevati reparacij, se v parlamentarnih krogih presoja kot izredno pomembna. Po splošnem mnenju se zdi, da mora stališče Nemčije na predvečer konference v Lausanni napraviti sestanek signatarnih držav Youn-govega načrta za brezpredmeten, ker manifestira Nemčija, ne da bi počakala na izid konference, svojo voljo, da se odtegne obveznosti Youngovega načrta. Glede na to je treba poudariti, da določa Youngov načrt za primer ustavitve nemških plačil gotov način postopanja ter določa v primeru zamude nemških plačil možnost pri-ziva na mednarodno razsodišče v Haagu. Prizadete vlade in zlasti Francija se morajo zato sporazumeti o stališču glede na nameravano ustavitev plačil Nemčije. Tudi v Ameriki so iznenadeni Washtagton, 10. jan. g. Izjava nemškega državnega kancelarja dr. Briininga. da Nemčija ne bo več plačevala reparacij, je izzvala v uradnih krogih presenečenje, dasi po razvoju dogodkov zadnjega tedna ni bila popolnoma nepričakovana. Državni tajnik Stimson je odklonil vsako iziavo glede te Bruningove izjave, od avtoritativne strani pa izjavljajo, da bo v primeru, če Nemčija ne bo hotela plačevati reparacij, sledila tudi izjava držav, ki so dolžne Ameriki, da prav tako ne morejo plačevati svojih dolgov. V vladnih krogih je učinkovala vest iz Londona kot bomba in se o njej živahno razpravlja. Pose-bno je presenetila nenadnost, s katero je bila podana. Reparacijska konferenca ne bo odgodena Ne glede na stališče Nemčije se bo sestala 25. t. m. ter razpravljala o reparacijskem problemu London, 10. jan. č. Otvoritev reparacijske konference je sedaj definitivno določena. Angleška vlada je predlagala prizadetim vladam ostalih držav, naj bi se konferenca pričela 25. t m. Proti temu datumu se ni oglasila nobena izmed povabljenih vlad. Istega dne se v Ženevi sestane svet Društva narodov na svojo prvo letošnjo zasedanje. Pariz, 10. jan. d. Po informacijah lista »Echo de Pariš« je stališče Francije glede ureditve nemških reparacij naslednje: Moratorij se dovoli Nemčiji samo za leto dni in ne kakor je bilo prvotno nameravano za dve leti. Francoska bo dovolila Nemčiji leta 1933. morda nadaljnji moratorij, če bi to zahtevale okoliščine. V času moratorija bo Nemčija popolnoma prosta obveznosti plačila takozvanega zavarovanega dela reparacij, ki predstavlja dve tretjini anuitete. Nasprotno pa bo morala Nemčija piačati v tem času nezavarovani obrok 660 milijonov mark. Plačilo tega zneska se bo v resnici izjvršflo na ta način, da bo Nemčija izročila svojim upnikom obligacije državnih železnic v višini anuitete. Te obligacije bodo razdeljene med upnike po ključu, dofočenem v Spaau. Francija opušča pr- | votno zahtevano kombinacijo takozvanega garancijskega fonda. Ce bi Amerika črtala vojne dolgove zaveznikov, bi istočasno odpadli tudi zavarovani obroki nemških plačil, ki so bili leta 1930 v Haagu določeni na ta način, da zagotavljajo natančno izvrševanje obveznosti zavezniških držav do Amerike. Razpoloženje Amerike za sedaj ni ugodno za črtanje zavezniških dolgov. Da bi Francija dokazala. svojo dobro voljo napram Nemčiji, hoče odstopiti železniške obligacije, k. bi jih prejela od Nemčije kot obrok nezavarovane anuitete, Ameriki. Bivši ministrski predsednik Painleve, ki se bavi v »Petit Pa-risienu« z mednarodnim političnim položajem, smatra to kretnjo kot zelo primerno in spontano, pristavlja pa, da se ta princip ne sme zatemniti z nobeno dvoumnostjo. V nobenem primeru se bodo plačilni obroki Nemčije tako zmanJSall. da bi bili manjši, kakor vsote, ki iih imaio Francija ter zaveznik! plačati Ameriki. Rim, 10. jan. s. Italijansko delegacijo za reparacijsko konferenco v Lausanneu bo vodil finančni minister Mosconi. Pred preosnovo Lavalove vlade Lavalova prizadevanja za sestavo koncentracijske vlade - Negotovost Briandovih namenov Pariz, 10. jan. d. Ministrski predsednik Laval je pri političnih skupinah svoje večine že sondiral, ali bi bilo mogoče razširjenje njegove vlade. Pri sestanku z radikalno-so-cialističnim voditeljem Daladierom je Laval že načel vprašanje koncentracije, ni pa znano, kakšno stališče je zavzel Daladier. Razen tega se trenutno Herriot ne mudi v Farizu. Radikalno-socialistična sreda se kaže v svoji volilni kampanji precej nenaklonjena misli, da bi prevzela soodgovornost za vladno politiko. Laval je imel tudi že razgovor s Tardieujem, ki se je včeraj vrnil v Pariz. Zunanje ministrstvo bo Laval naj-brže sam prevzel. Vest, da je Briand podal demisijo, je v francoski javnosti zbudila gotovo neorijen-tiranost, ker ne obstojajo zadostne informacije o vzrokih, ki so ga dovedli do tega koraka. V ostalem ni nikakor gotovo, da bi se Briand umaknil iz političnega življenja, kakor si žele njegovi nasprotniki na desnici. Kakor trdi »Pariš Midi«, hoče Laval doseči, da bi ostal Briand kot stalni zastopnik Francije pri Društvu narodov v ženevi. Razen tega poroča list, da se bo Briand udeležil parlamentarnih volitev in da je že pričel svojo volilno kampanjo. Agence Havas je objavila poročilo o položaju za preosnovo vlade, v katerem pravi, da se je Tardieu že izjavil Lavalu pripravljenega za prevzem vojnega ministrstva, kakor tudi za nadaljnje vodstvo kmetijskega ministrstva. Po Havasovi trditvi bo bržkone Laval prevzel sam zunanje ministrstvo, kot kandidati za notranjega ministra pa prihajajo v poštev senator Barthou, senator Peyronnet in sedanji državni podtaj-nik v notranjem ministrstvu Cathala. Pariz, 10. januarja, d. Laval je imel vče- raj več razgovorov z merodajnimi senatorji in poslanci. Konferiral je z radikalnim senatorjem Chairtempsom, s Paulom Boncour-jem, Caillauxom in drugimi, da bi se seznanil z razpoloženjem levice. Glede na zunanje politične dogodke skuša ustvariti »vlado svete unije« ter apelira zaradi lega tudi na levičarske skupine. Povsem neverjetno se zdi. da bi Briand pristal na Lavalov predlog, po katerem bi bil v novi vladi minister brez portfelja. Pariz. 10. jan. AA. sTemps« pravi v komentarju o ostavki Brianda kot zunanjega ministra med drugim: Driand predpostavlja s svojo osebnosti s dogodek v evropski politiki. O Briandovih metodah se lahko diskutira, toda velika krivica bi se mu zgodila, če bi kdo dvomil v absolutno iskrenost njegovega dela in njegovih naporov. Odgovornost, ki je v zvezi 8 gotovimi razočaranji ua msrodajnem področju in ki io ie nosil Briand, je bila prevelika. Za Ut razočaranja je treba iskali vzroka tudi pri nas, posebno glede na neuspeh glede protokola iz leta 1924, v katerem je bilo govora o medsebojni podpori. »Temps« piše dalje, da se londonski m rimski krogi varajo, če mislijo, da je francoska pol tika odvisna od enega samega človeka. Od politike, ki jo ie vodil Briand, .pravi sTemps«, ostanejo ideje, na katere se bo svet povrnil prej ali slej zaradi potreb, ki jih diktira mednarodno življenje. Na kraju članka omenja list napore Briar»-da za politiko splošnega' miru in mednarodne solidarnosti, ki sta glavni ideji in karakteristika Briandove politike in ki sta rodili sad posebno 1. T927., ko je Briand vodil akcijo za preprečenje grško - bolgajv ekega spopada. Prekl sod in krvavi incidenti v Italiji Izjemne odredbe proti lažnim demonstrantom v Apuliji spopadi s karabinerfi in vojaštvom v Barietti Pariz, 10. jan. ž. Kakor podrobno poroča italijansko emigrantsko glasilo »La Liber-tlL«, so fašistične oblasti pred dnevi proglasile izjemno stanje v Cerignoli v apulj-ski pokrajini, ker so zaradi potresa docela obubožani mestni in okoliški prebivalci ponovno uprizorili demonstracije proti režimu. Po potresu so oblasti sicer obljubile, da bodo pomagale prebivalstvu, ki je ostalo sredi zime brez vseh sredstev in med katerim se je pojavila tudi že lakota, pomoči pa le ni bilo. Denar, poslan iz Rima, je bil določen le za obnovo javnih zgradb, gosposkih gradov in cerkva, zaradi česar je med ljudstvom zavladalo nezadovoljstvo, ki je postajalo z vsakim dnem večje. Nenadoma se je tik pred koncem preteklega leta ljudstvo zbralo v mestu in navalilo v veliki množici na magistrat. Karabinjerji in policijski agenti so se zaman postavljali proti demonstrantom osebno obljubil, da bo organi ha!« Tudi miličniki bi bili le s težavo zadržali demonstrante pred vratmi občinske hiše, če ne bi policijski komisar razjarjenim demonstrantom osebno oljubil, da bo organiziral pomožno akcijo. Demonstranti so se na njegovo besedo umaknili, ko pa čez nekaj dni še vedno ni prišla pomoč, so se demonstracije ponovile. Med tem so se karabi-njerski oddelki v Cerignoli pomnožili in med Krvavi demonstranti na eni strani ter karabinjerji, fašističnimi miličniki in policijskimi agenti na drugi je prišlo do spopada, v katerem j s bilo ranjenih tudi več žensk in otrok. Oblasti so demonstracije zatrle s silo in proglasile obsedno stanje v mestu in okolici« Aretiranih je bilo mnogo ljudi. V Barietti, apuljskem pristanišču ob Jadranu, kjer je ljudstvo spričo elementarnih nesreč in slabe državne in občinske uprava še posebej nezadovoljno, je izzval hude nemire, kakor smo že poročali, prav navaden spor o nekem spomeniku italijanskega ljudskega pisatelja. Karabinjerjem in policijskim agentom so morale oblasti poslati na pomoč celo oddelke vojnih garnizij iz raznih apuljskih mest, ki so šele s prelivanjem krvi vzpostavili red. O teh incidentih je objavil pariški list »La Liberta« pismo svojega dopisnika, ki je služil v enem izmed polkov, ki so tiste dni zasedli Barletto. Dopisnik poroča, da so morali vojaki nastopiti z orožjem in razpostavili celo strojnice na raznih strategiških točkah v mestu. Med spopadi je padlo pet ljudi, 30 pa jih je bilo ranjenih, med njimi 4 ali 5 karabinjerjev in en vojaški kapetan. Do manjših demonstracij je prišlo tudi v mestih Traniju, Leccju, Brindisiju in Foggiji. Teror proti fašistom v Ameriki in Franciji Zanimive ugotovitve nepristranskega francoskega lista — Kdo so teroristi? Pariz, 10. jan. ž Teror, ki je ▼ Amerik: in Franciji izbruhnil z vso silo proti italijanskemu fašizmu, je zajel v zadnjih dneh silen razmah. Jasno je, da so ga povzročili elementi, ki so spričo svojega položaja za sedaj povsem neodgovorni. Proti njim se zaman bori uradni fašizem, ki mu teroristi škodiijo ne le materij alno, marveč mu tudi! rušijo mednarodni ugled. Le z velikimi žrtvami se proti tem elementom borijo tudi oblasti prizadetih držav, kil bi rade za vsako ceno ohranile mir in red na svojem ozemlju, na katerem jančijo tudi za varnost tuijih in še posebej linlomat-skih zastopnikov. V Zediinjenib državah severo ameriških, kjer so ti eiementi razposlali na naslov raznih italijanskih konzulov im dragih filofašiistov množico zabojev, v katerih ©o avtomatično sprož-ljivi peklenski stroji skrivali smrt in razdejanje. je padla cela vrsta poštnih In dru-giih organov kot žrtev tega terorja. V Francija uvajajo preiskavo za preiskavo, da bi preprečili takšno delovanje. Toda vsi naipori im vse žrtve so bile doslej več ali manj brez uspeha, teror se širi še z večjo in tenzivnostjo. V evropskem tisku se je v zadnjem času pojavila zaradi teh dogodkov ostra kampanja. Veči-na listov platonično obsoja atentate, ki si jih iz kakršnihkoli razlogov, očitnih ali skritih, nihče izmed njih ne želi. Rimski tisk, ki je pričel to kampanjo, se je z vso ostrostjo zagnal proti antifašističnim emigrantom, češ. da je edino med njimi iskati krivcev tega teror ja. Antitfašistični listi v Ameriki in Fran ciji so vrnili zob za zob Zanimive so v vsaj tej kamnandd ugotovitve, ki Jih je ob javil »Petit Parisieo«, o katerem je znano, da se ne zavzema ne za eno, ae za drugo plat. List poroča: »člani ameriškega reprezentančnega doma so sklenili predlagat? na zasedanju zbornice, da se uvede splošna i.n podrobna preiskava o delovanju fašistov in anti-fašistov r Zedinjenih državah. Znani ant.i- fašžstl so že ponovno pozvati Sline kongresa, naj se izvede takšna preiskava. Izrazili so svoje prepričanje, da bi takšna preiskava dognala, da so bombe v Amerikt fašističnega izvora, pa da so imeii fašisti s tem le namen dlsfcreditirati in kompromitirati svoje nasprotnike. Opozorili so na okoJnost, da dejansko ni bil s peklenskimi stroji prizadet aLi oškodovan niti e-lea •Italijanskih funkcijonarjev, ki so jim biti peklenski stroji poslani Tresca, ravnatelj antifašiističnega lista j.II Martello* v Newyonku, nadaljuje pasi-ški list, je celo izjavil, da ima v svodih rokah dokaze, da je neko podjetje v New-Yorku, ku ga vodijo fašisti sami, dobavijo razstrelivo, s katerim so nato fašisti polnili svode peklenske stroje. Stično pismeno izjavo je Tresca predložil tudi ameriškemu policijskemu komisarju Mulro-oneyu. Spričo takšnih ugotovitev neprizadetega francoskega lista se vsakemu objektivnemu opazovalcu nazadnje zares vsili vprašanje, kdo so prav za prav oni »neodgovorni« elementi, ki uganjajo teror po Ameriki in Francija, ako se upošteva dejstvo, da se preiskava policijskih oblasti obeh držav razvija v največji tajnosti in da na drugi strani fašistična glasila slepo napadajo svoje nasprotnike '.Pragor Presse« je objavila članek o zadnji rekonstrukciji ju joslovenske vlade, v katerem zanikuje kot netočne vse vesti, da ima ta rekonstruk cja kak poseben političen značaj Izvrše na je bila samo zato. da bi se omogoči io vladi še intenzivnejše in še bolj skladno delo Z tzjemo finančnega ministra so vsi fclani vlade narodni poslanci. Z novo re konstrukcijo vlade je bil predvsem razbremenjen ministrski predsednik žlvko-vič. ki (ma dovolj posla z važnimi držav Dimi zadevami, zaradi česar ne utegne opravljati poleg tega še posle resornega ministra. Organizacija jugoslovenske ra dikalno kmetske demokracije kot politič oe stranke pa bo gotovo stavila viadl no v« naloge docela političnega značaja Re Sitev Izredno važnih problemov čaka pred vsem ministra za kmettistvo Jurija De metrovt.ča n novega ministra za trgovino in Industrijo dr Alberta Kr a meri a V dobi sedanje gospodarske depresije sta to po- leg finančnega ministrstva dva najvažnejša resora Pričakuje se, da 1im bo delo olajšano s tem, da se bodo posamezna sekcije poslanskega kluba v panauioutu intenzivno posvetile zbiranju ln proači»van;u gradiva o vseh aktualnih vn-ašanjih Čla nek »Prager Presse« se končni«1 »če se pomen zadnje rekonstrukcije Jugoslovenske vlade na kratko analizira, se pride do edino le pravilnega zaključka, da je cilj preosnove vlade samo poglobitev in poenostavljenje oozitivnoga dela vlade. Rekonstruirana vlada stoji pred velikimi nalogami. Kakor doznavamo, je bil novi proračun v primeri a sedanji«* znižan za celi dve milijardi In 200 milijo nov dina»jev. Sproženo je tudi vprašanje konvertiranja kmetskih dolgov In naoo-sled poleg vseh drugih važnih problemov tudi vprašanje, kako bi se z vsem delovanjem dvignilo psihološko zaupanje doma in v inozemstvu.« Sodelovanje Poljske in Romunije 5ogIas««*i poljska in rum imsk* zunanie nolitike -Ghika o svojem pose tu v Varšavi in Pragi Varšava, 9. jan. d. Sedanji poset romunskega zunanjega ministra G h tke v I Varšavi je v najtesneši zvez« s pogajanji med Poljsko in Rusijo zaradi zaključitve pakta o ne-na^adanju Istočasno se Imajo obravnavam' tudi vprašanja, ki so v zvez) z bližnjo razorožitveDO konferenco. Ru-munskega zunanjega ministra pozdravljajo vsi poljski listi. Oficijozna >Gazeta Poljska« piše. da je njegov poset dalekosežnega političnega Pomena, ker se imajo za njegovega bivanja v Varšavi rešiti izredno važna politična vprašanja, ki se tičejo tudi mednarodnega položafa. Poset Ghike je nadalje dokaz sodelovanja in zaupanja obeh zavezniških držav. Varšava, 10. jan. s. Na obedu, prirejenem v ča-st romunskemu zunanjemu ministru Gbikl, je v pozdravnem nagovoru naglašal poljsku zunanji minister Zalesk-i enakosmemost poljske in romunske zunanje politike, ki stremi po ohranitvi ia utrditvi miru Pogoj za ta mir je ohranitev nedotakljivosti državnega ozemlja. Runa unsk i zunanji minister je zagotavljal, da sta vladi obeh dTžav prežeti mirovnega duha in si prizadevata še tik pred razoro-žitveno konferenco, da bi z ojačenjem zaupanja ustvarili oni ideal, brez katerega bi bka razorožitev samo puhla pena. Poljska ln Rumunija sta pripravljeni hoditi skupna nota v zavesti, da je mir odvisen od ob ran it ve potreb in sedanjih mej, kakor so jih določile veljavne pogodbe. Varšava, 10. januarja. AA. Maršal Pil-sudski je sprejel danes romunskega ministra za zunanje zadeve Ghiko. Sestanek je trajal nad eno uro. Varšava. 10. Januarja, d. Rnrmraskl zunanji minister Ghika je Izjavil o svojem nosetu v Varšavi in o nameravanem po setu v Pragi prihodnji terten zastopnikom tiska, da so glavni predmet njegovih raz govorov s noHskim zunanilm ministrom vprašanja b^žnje ra-zorožitvene konference ter poea:1anja z Ru-siio zaradi zaključitve posro-lbe o nena^adaniu. Poudarja' je. da sicer ni nrerok, da na priča.ktile konkretnega uspeha nri direktnih pogajanjih z zastonnikh Rusiie, ki jih je Tanočel romunska" poslanik v Rigi. S poljsko vlado je dosegei v tem pogledu popolno soglasje Kar se tiče noseta v Pragi, obstoja njegov politični nomen v prisrčnih orija-teljsfolh odnošajlh med češkoslovaško ln RumunLjo, zaradi česar bi bili vsaki Izredni komentarji o njegovih razgovorih z dr. Benešem, s katerim ima že leta najboljše osebne odnošaje, povsem odveč. Riga, 10. januarja, d. Pogajanja o za- ktju<vi pogodbe o nenapadan-ju so še,le v početku Jutri bo prvi razgovor ruskega delegata z letonslrim zunanjim ministrom. Na letonski strani opozarjajo, da so sicer v nekaterih točkah mnenja različna, da pa ne predstavljajo nepremostljive ovire. Prvi sestanek ruskega delegata Stomonja-kova Ln romunskega poslanika princa Sturze je zapustil ugoden vtis ter je ustvaril toliko jasnosti v obojestranskih stališčih, da je prišlo že do iamenjave predlogov Prihodnji teden se bodo neposredna pogajanja nadaljevala. Estonska se ne pogaja v Rigi, kakor je bilo prvotno poročano, temveč na ruski predlog v Moskvi. Briiningova pogajanja z nacijonalisti Ponoven sestanek državnega kancelarja s Hitlerjem — Pred odločitvijo o načinu volitve državnega predsednika Bert'o, 10. jan. d. Sedaj je bil tudi vodja nemških nacijonalcev Ilugenberg naprošen od državnega kancelarja dr. Briininga za razgovor o vprašaniu podaljšanja službene dobe predsednika Hindenbursa. Hugenberg se je sestal z Bruninsom danes, včeraj pa se je sestal s Hitlerjem. O u?j>ehu teh razgovorov še ni ničesar znanega. Pozornost je zbudil ponovni včerajšnji razsrovor Hitlerja in Briininga. ki sta mu prisostvovala tudi prometni minister Treviranus in narodno - socialistični vodja dr Frick. Prvotno je bilo dogovorjeno. da bo Hitler sporočil notranjemu ministru GrSnerju pismeno svoj sklep, voditelji narodnih socialistov pa so se zabarikadirali za ustavnimi pomisleki, da di pridobili na času. Ustava sicer določa, da more moč državnega pred sednika temeljiti na volji naroda, kakor znano, pa se more vsaka določba _ nstave izpremeniti z dvetretjinsko večino državnega zbora. Državni predsednik Hindenburg Se n' sam zavzel nobenega stal"šča dede izvolitve po državnem zboru, smatrajo pa, da bi pri trdil na tako izvolitev, ki bi predstavljate fronto od soeialnih demokratov do narod nih socialistov Nacijonalna opozicija se bo odločila v teku jutrišnjega dne. V vladnih krogib raču najo, da bo desn:ca pristala na ponovne izvolitev Hindenburga za predsednika jx-državnem zboru. Izprememba v rujnunski vladi Bukarešta. 10. jan. s. Kralj je podpisal dekret, s katerim se dosedanji minister za Transilvanijo Valer Pop imenuje za pravosodnega ministra. Italijansko-turški sporazum Angora, 10. januria. č. Tevfik Ruždi bej in italijanski poslanik sta podpisala konvencijo o režimu obeh vlad na malih otokih med Castellorlsom in malo azijsko obalo. Trgovinska pogajanja Rusije in Bolgarije Sofija, 10 isnuaria C. V Sofiji so ustanovili konzorcij, pri katerem sodelujejo vsa velika gospodarska podjetja in ki ima namea pospešiti trgovino med Rusijo in Bolgarijo po principu kompenzacij V kratkem se bodo pričela tozadevna pogajanja med bolgarsko in sovjetsko delegacijo. Rešitev pogrešanih španskih letalcev Madrid, 10. januarja. A. Francosko poslaništvo je obvestilo predsednika Španske vlade, da je rešilna ekspedicija francoskih vojakov našla pogrešana Španska letalca Rodrigueza in Hava, ki sta se ponesrečila pri povratku iz španske Gvineje, 300 km od Bamaka. Letalca sta zdrava, letalo pa je deloma poškodovano. Aretacija tihotapcev zlata na Dun»fu Dunaj, 10. januarja AA. Policija je sno či zaplenila pri treh tnozemcih. pn kate rih je izvršila hišno preiskavo v aeiien hotelu na Ringstrasse, kjer so stanoval več ročnih torbic z 43 kg zlata m tuv valute v vrednosti več tisoč Šilingov. Vsf tri — med njimi dva Poljaka — Je policija zaprla zaradi tihotapstva deviz. Preiskava je v teku. Lava! ob pogrebu Maginota Pariz, 10. januarja. AA. Dopoldne je bfl pogreb pokojnega vojnega ministra Magi-nota. Pogreba se Je udeležilo veliko število političnih, vojaških in diplomatskih osebnosti ter ogromna množica ljudstva. Pogrebni sprevod ie °> iz vobieera ministrstva k Invalidskem domu, kjer so se vršile molitve. Truplo pokojnega Maginota bodo jutn iz Invalidskega doma prirasli v Revignv sur Ornin v oblasti Meuse. Predsednik Laval je imel po molitvah govor, v katerer- je orisal karHero pokojnika. Kakor vsi Francozi, je dejal Laval, tako je bil tudi pokojni Masri-not največji poborrfk miru 9r je smatral, da bi razorožitev Francije mogla spraviti v nevarnost stabilnost Fivrope Varnost Francije se mu je zdela pogoj za ohranitev svetovnega miru. Ves čas po vojni je Francija stremela za tem. da zmanjša rok vojaške službe in da reducira vojaške edinice Pokojni Maeinot 1e sluštfl miru. ko je delal za nacijonalno obrambo Sel je v večnost pred konferenco v ženevi, kjer bi moral v imenu Francije potrditi svolo tradiclionalno doktrino o omejitvi oborožitve vseh iržav potom medseboine oreranlzaciie in efektivne medsebojne podpore Laval je končal svoj govor z besedami: Ob tej žalostni ceremoniji pred to krsto v prisotnosti narodnih poslancev bivSih boipvnikov ir vojakov ter njihovih šefov smatram za jvojo dolžnost kot predsednik vlade, da tak-- govorim. Vse to sem dejal v mislih na našega pokojnega prijatelja Maginota, ki je bil pravi simr>ol patrijotizma. Evropsko gospodarsko sodelovanje Ženeva. 10 ian. s. Glavni tabrk Društva narodov ie obvestil člane evropske studijske komisije o pripombah avstrijske, bolgarske. francoske in švedske vlade k poročilu strokovnih pododborov 7* gospodarska vpra5nn?a in gled° vprašan'« goprvvlar-skega zbližan?« raznih evnrvVh držav. Avstrijska vlada e« odločno Izreka za takšno gocrod^rsko zbližanie. BoVarsV« vlada se prikliučuie trem sklenom Vi eo bil? sprpjejj na vladni konferenci aeramih držav srednje ;n vzhodne Evrope v Sof:n. Francoska vlada nastooa odločno za pospeševanje ta-kozvanih industrijskih kartelov. Francoska vlada izjavlja, da je sporazumna s strokov-n'aki v tem. da sam« carinska pogajanja ne bodo zado°tovala. Razen tega meni. da bi lahko samo splošna pogodba te vrste vedno boli privezala razne države na kontinentu. šved«ka vlada spremlia s simpatijami idejo gospodarskega zbližan ja Turški noset v Moskvi "Vrlirrad. 10. lan C. Kakor poročalo tukajšnji l:sti, bodo koncem aor;la odpotovali v MorSko-itailija.nski an-gažma je baje že pripravljen in ga bosta Mussolini in Ismet paša v Rimu le še podpisala Is>met paša in oba njegova spremljevalca se bedo preko Brimdisija vrnili v Ankaro. Nazadovanie dohodkov nemških železnic Berlin, 10. jan. AA. Dohodki nemških železnic v letu 1031. znašajo 3.860.000 mark, za 28 odst. manj od dohodkov nemških železnic leta 1930. Direkcija nemških železnic ie znatno znižala n'ačf in pn-Voini-ne in tako se ji je posrečilo, da je prihranila 12.8 odst. v primeri z izdatki, ki jih je imela leta 1930. Roparski napad na kmetsko hišo VaSčani so s kosami in vilami pregnali maskirana roparja Sremska Mitrovica. 10. jan. V noči na sredo sta se pojavila v srem-ski vasi Velikih Radincih dva maskirana in oborožena ronaria ter vdrla v hišo kmetovalca Petra Popoviča Gospodar 'n nje gova žena Marija sta spala tako trdno, da sp nista zbud la niti ko sta roparja razbijala do hiši a puškinima kontoma Prva se ie zbudila 201etna Hčerka Zlata in zbežala v sobo ki se nahaja ooleg spalnice Eden roparjev je enkrat ustrelil proti postelj^ za koncev in je krogla sin t k mimo glave žene ki se je spričo strela zbudila in se začela obupno boriti z roparjema na življenje in smrt. dočim ie nien mož. utmien od hudega dnevnega d<»1a «e vedno mirno spal Ženi se ie naposled oosreč^o iztrgat se iz rok roparjev in zbežati na ulico, kjer je krvaveča iz neštetih ran klicala na pomoč-V tem času se je zbudil tudi gospodar, ki Organizacije in naiemnine Ljubljana. 10. januarja. Prejeli smo: Podpisane strokovne organizacije vabijo in pozivajo vse svoje članstvo na skupno javne zborovanje, ki bo v to rek 12. L m. ob pol 7 uri zvečer v veliki dvorani hotela »Union« z dnevnim redom" »Stanovanjske najemninec V času vseobče gospodarske krize je spričo sklicanja Narodnega predstavn štva. po slanske zbornice in senata, neobhodno potrebno, da državni in privatni uslužbenr... upokojenci in delavci o-^ozorijo merodajne faktorje, da tvorijo previsoke stanovanjske najemn ne g'avno življenjsko vprašanje vseh delavnih sloiev. Zato je dolžnost slehernega člana podpisanih organizacij, da se tega zborovania gotovo udeleži. Vsi državni in privatni uslužbenci. upokojenci in delavci, na naše skup-no zborovanje v torek ob pol 19. v Union. Društvo državnih upokojencev in upokojenk. Društvo državnih uprav, pisarniških uradnikov. Društvo jugoslovenskib geodetov. Ljubiiana. Društvo orožniških upokoiencev. Društvo profesorjev — sekc!ja Ljubljana. Društvo sodnih izvršiteljev Društvo uprav, policijskih uradnikov. Društvo zemlpsko-knKžnih uradnikov in izprašanih asp ran-tov. Jugoslovensko učiteljsko udruženie — sekcija za dravsko banovino. Klub državnih inžsnierjev v okrilju Udruženja jugoslov. inženieriev in arhitektov, sekcija Ljubljana. Narodna strokovna zveza. Savez nastavn ka Gimnastike, sekcija za dravsko banovino. Sekcija Saveza fnančne kontrole.Udruzenje arhivskih uradnikov finančne stroke.^ — Udruženje jugoslovenskih nacionalnih železničarjev !m brodarjev. oblastni odbor Ljubljana. Udruženie nastavnikov jugoslovenskih drž. obrtnih učiišč. Udruženie p. t. t. uslužbencev, dravska sekcija. Udruženje ueitelj-etva meščanskih šol. sekcija za draveko^ba-novino. Zveza društev privatnih nameščencev. Octwava nrobrbIHje na Finskem London, 10. januarja. AA. Iz Helsingfor-=a poročajo, da je pri nedavnem pleblseitu »lede prodaianja alkoholnih pijač na Finskem 72 odstotkov glasovalcev glasovalo za mokri režim, 28 pa za prohifoieijski zakon. Atentat v pariški banki Pariz, 10 ianuarja. d. V neki veliki pariški banki je v petek streljal 53 letni Grk Vasiliades na svojega rolaka Ksantopulo-'a, ki ima v banki vodilno mesto. Ksan-topulos je b'l smrtno nevarno rajen. Atentator se je sam izročil policiji. Po dosedanjih ugotovitvah gre za osebno maščevanje. Novi rumunski droMž Bukareštp i o januarja. AA. Rumunsko ninistrstvo financ je naročilo pri francoskih in angleških kovnicah nov drobiž v skupnem znesku 1.800 milijonov lejev. Srebrni novci bodo kovani z likom romunskega kralja Karla ic bodo nadomeščali novčanice po sto lejev, novii po 20 lejev bodo imeli lik princa Mihaela. Ameriške špekulacije s posojifi Washington, 10. januarja č. V finančni komisiji senata se je pričela preiskava o delovanju ameriških bank. ki so zapletene v ameriška posojila evropskim in dru-o-im ameriškim državam Na poslednji šefi te komisije je bil zaslišan newyoršld bankir I. Seligman. ki je izjavil, da je dal 3inu predsednika perujske republike Juanu Leguji 415.000 dolajev provizije da mu je zagotovil takratno perujsko posojilo v zne-ku 100 milijonov doiarlev Seligman je tuli priznal, da je razdal 553 000 dolarjev za vodikupnane. da si je pri ostalih soodločujo-h činiteljib zagotovil to posojilo. sta ga razboinka s puškinima kopitoma ♦ako obdelala, da je obležal nezavesten na tleh Zločinca sta baš hotela vdreti v drugo sobo. v kateri se je skrivala domača hčerka, ko so se poiavili med vrgtmi sosedie. oboroženi z vilami in kosami, in plan li na oba razbomika ki «ta v vsei naglici razbua okna in zbežal? na prosto Vaščnni so zasledoval oba zločinca no vrtu 'n dalie iz vasi, vendar iu niso mogli doh-teti Cim sta se roparja skrila v gozdu ie bilo nadaljnje zasledovanje brez nnmena O roparskem napadu je bilo obveščeno tudi orožn'štvo ki do-dei še n moirlo naiti sled za razbojnikoma Ker sta bila oba maskirana. sodiio da sta bila morda domačina ali vsaj iz kake bližnje vasi Neob;čaj-no drzen ronarsk' napad je v vsej občini in okol ci povzročil največje razburjenje. Ali si ?e ^užbe? Neieljske nezgode Ljubljana, 10. januarja. Kakor Običajno vse zadnje nedelje, je bil tudi danes v Ljubljani lep mir in policija v nobenem primeru ni posredovala. Tudi reševalna postaja ni biia preveč zaposlena, saj je intervenira-ia samo v enem primeru, ko je bilo treba v bolnico prepeljati nekega fantiča, ki si je zlom-! nogo Bil je to 131etnl France žertuz, mitni-čarjev sinček. Okrog 14- se je ua Vodovodni cesti s tovariši kepal. pi-niku pred trafiko, kjer ga je pobra-l stražnik Za-strupljeuje njegove sestre ra je t»-to že hujše. Ko je ležaia nezavestna, so že obupovali nad njo. vendar pa je na pomoč poklicanemu mestnemu fiziku g- ar Mavricidu Rusu uspelo, da je prenreau najhujše zlo. Zvečer Je bila vsa družina izven nevarnosti. Pregled dela Sokola IV Ljubljana. 10. januarja Danes dopoldne je položil račun o delu v preteklem letu šele poldrugo leto obstoječi Sokol IV., katerega delovno območje obsega južni del Ljubljane v glavnem Dolenjsko cesto. Zbor je vodil staroste br. Fr Zebal. Po njegovem nagovom so l^ab vsl funkciionarji, tajnik in načelnik br M> an Antosie^cz. blagajnik br Loize Ro^ matri-kar br Ix.ize Kompare. knnzničar br. i.ia-briiel Longika in gospodar br. Janez. Pust, svoia roroči^a iz katerih povzemamo, rta šteje društvo 476 članov oboj. spola in da ima okro" BO 000 Din premoženja, ki ga namerava ^"uporabni v glavnem za nabavo orod^ ?a in ureditev letnega te1ovad'šca Pregled dela kaže. da ie bilo društvo v dobrih rokah pod vodstvom agilnega staroste in rtru-«rjh funkciionariev Društvo je imelo lam v juliju prvi iavn; nastop, ki ie pokazal ze leno izvežbanost telovadcev in telovadk Pri volitvah ie bilo sklenjeno, da se predloži župi v potrdilo z malimi lzprememba-m stari odbor Dosedanji agilni starosta br Zebal je spričo svoie prezaposlenosti na ponovne prošnje odklonil mesto staroste k ga je nato prevzel br. Drago Pogačnik Dosedanjemu starosti se je za njegovo neumorno delo zahvalil v imenu uprave &r Roš s prošnjo, da naj ostane s svoumi ve likimi izkušniami še nadalie v pomoč društvu, kar je br. Zebal tudi drage volje ob-ljubiL _ FlokMk* «Hla mater in sina SaraJevo, 10. jan. n. V Jajcu se je zgo-lila težka nesreča IRletni Kufar n Peker je 8 pomočjo svoje 3fletne matere Habide skrl vaj instaliral v k'eti svoie hiše »lektriko. kei nI hotel plačevati elektr čnega toka Po neprevidnosti oa se je z roko dotaknil voda * v soko napetim tokom Električni tok ga na mestu ubil Mati ki se ie »lino orestra lila tega dogodka, ie hotela odtrgati od žice. da b? sa Se rp?''a Z eno roko p« se ie sin tržal električne žice in tok je ubil tudi mater. Vaška bitka s preko 100 udeleženci Bosanski Brod. 10. jan. V vasi Lišnjacih ie prišlo te dni do ve-likega pretepa med dvema skupinama sprtih vaščanov Zadruga Ivana Medida. km°t-skega gospodarja v omenjeni vasi, je že leto dni sprta z zadrugo Pere Tomiča iz iste vasi. Spor je nastal zaradi ropa mladenke z Tomičeve hiše. ki ga je izvršil na bož'5 eden članov Medideve zadruge. Pred dnevi popoldne so se po naključju znašli pred vaško cerkvijo član4 obeh sprtih zadrug. Po običajnih psovkah, ki so padale od obeh strani, se je zda;ci razvil pretep. ki je postajal vedno ostrejši. Vseh pre-tepačev je bilo nad 100. Sprti vaščan so se zbadali z noži, obmetavali s kamenjem in tolkli s koli in palicami Pretep je zahteval preko dvanajst ranjencev. od katerb so nevarneie ranjene morali sosedie prepeljat' v bolnico Krvav pretep bo imel svoj epilog pred sodiščem. Objave Druga seja častnega damskega komiteja za XII. slovanski večer se bo vršila danes ob pol 17. v damski sobi kavarne >Emone«. Poziv članstvu Narodne strokovne zveza. Narodna strokovna zveza poziva ljubljansko članstvo, da se polnoštevilno ude-leži javnega shoda, ki bo v torek 12. t m. ob pol 19. v veliki dvorani »Uniona«. Delavci, ki ste z visokimi najemninami najbolj prizadeti, pridite! Sokol I., Ljubljana _ Tabor, sooroča svojemu članstvu, da bo redna glavna skupščina v torek 19. t m. ob pol 20. nri v mali dvorani na Taboru z običajnim dnevnim redom. Ako bi ob določenem času skupščina ne biLa sklepčna, se bo vršil pol nre kasneje zbor ob vsakem številu navzočega članstva. Bratsko čianstvo vabljeno, da se skupščine polnoštevilno udeleži. Zdravo! _ Uprava. Opozarjamo na nocojšnji koncert ge. Pavle Lovšetove v filharmoničnl dvorani. Začetek koncerta bo točno ob 20. Poleg visoko spoštovane in cenjene umetnice nastopi njena hčerka Majda Lovšetova, ki ima že danes izvrstno izvežban, v vseh legah enako blago zvoneč in mehak kolo-raturni sopran. Klavirsko spremljevanje vseh koncertnih točk je poverjeno konser-vatoristu Marijanu Lipovšku, o katerem iahko trdimo, da je eden najboljših naših mlajših koncertnih spremljevalcev redke rutine in dobrega umetniškega okusa. Natančnejši program, ki obsega za Ljubljano same nove, ,prvi,krat javno izvajane pesmi, arije in duete, se dobi v Matični knjigarni, kjer je tudi prednrodaja vstopnic Sedeži od 30 Din navzdol. Danes oh pol 3. (14.30) predstava ZKD ▼ kinu Matici. 2e včeraj smo obširno poročali da bo predvajala ZKD premiero tretjega ciklusa najnovejših kulturnih zvocnh filmov. Program je zelo skrbno sestavljen in obstaja iz zelo zanimivih in poučnih zvočnih filmov. Tako bomo v flmih »G-iganti pragozda« prvič videli, kako love in dresi-rajo v Indiji slone. Film *3 polno paro naprej« nam kaže manevre angleškega bojnega brodovja v Sredozemskem morju. Tretji fini »Diamanti« nas vodi v Južno Afriko in nam kaže. kakor naporno je iskanje teh dragocenih kamnov. Se trije dragi filmi bodo na sporedu, vsi izredno zanimivi, zato njih ogled toplo prinočamo. Ljubljanska drama uprizori drevi oh 20. uri za abonente reda B božično tgro >Cvrček za pečjo«, globoko ln prisrčno po svoji vsebini. Režira Ciril Debevec. — Opera bo drevl zaprta. Dunajska bakterioložka dr. Rosie Mellcr je pod psevdonimom Frank Maar spisala igro »Leutnant Komma«, ki je doživela svojo prvo predstavo v dunajskem burseteatrskem študiju. Sedai pa jo ie mnogo gledališč v nemškem jezikovnem področju vzelo na svoj repertoar. _ ffmeljski trg žatec, 10. januarja h. Prvi teden letošnjega leta na hmeljskem trgu ni prinesel nikakih izprememb. Na žatskem trgu je položaj neizpremenjeno miren ir trguje se v glavnem hmelj dobre srednje vrste, večinoma za inozemstvo Cene se gibljejo od 170 do 250 Kč, na deželi pa se plačuje tudi po 140 do 300 Kč. Zaroka. — Slišala sem. da si se zaročila. Kaj pa je tvoj zaročenec? — Nisem ga utegnila vprašati, saj sva se šele včerai st/oznala. Bahavost — Zaikai neprestano navijate budilko? _ Da bi naši sosedje mislili, da i vta-mo telefon. Po zobeh Jo spozna. — Kak^ pa >ooznaš staro jerebico? _ Po zobeh _ Kako to, jerebica vendar nima zob. — Ona rss ne. oač oa jaz V trgovini Dama: Je barva tega blaga trpežna? Prodajalec: Kakor rdečica na lic Ji milostive. — Pokažite mi torej drugo blago. Počastitev zaslužnega kulturnega delavca Proslava petdesetletnice predsednika ZKD, direktorja Antona Juga LJubljana, 10. jan. Zaslužni soustanovitelj in predsednik Zveze kulturnih društev, ugledni narodni delavec g. direktor Anton Jug je včeraj stopil med petdesetletnice. Tako ne-opaženo? Zares, če pregledaš naše liste zadnjih dni, ne najdeš niti vrstice o tem jubileju. In če kdo. je zaslužil g. direktor Jug, ki spada med najbolj znane osebnosti v našem javnem življenju, da *e ga; javnost spomni ob tem datumu njegovega plodovitnega življenja. Post festum smemo menda priznati, da je g. direktor Jug z odločno intervencijo v redakciji preprečil jubilejne članke in s tem zopet pokazal, kako malo mu je do javnega jubilejnega pompa. Hotel je morda tudi pokazati, da ie petdesetletnica v današnjem času, ko se je podaljšala povprečna dolgost življenja, nekak anahronizem, m da se sodoben petde-setlctnik ob tem datumu samo za hip 7austavi in pogleda nazaj, nato pa čilo n vedro nadaljuje svoje delo. Baš v g. direktorju Jugu je še toliko življenjske y\e, da prav radi razumemo njegovo protriubilarsko razpoloženost. Živeti, delati, to ie maksima zrelega moža. In vendar se g. direktor Jug ni mogel ubraniti pozornosti, ki so mu jo izkazali njegovi prijatelji in častilci . V soboto zvečer so mu priredili v hotelu Belle-vue intimen prijateljski večer, ki so se ga udeležili mnogi znani delavci iz vrst ZKD in iz bivših ljubljanskih političnih organizacij ter zastopniki naše akademske in srednješolske mladine, ki ima v direki.oriu Jue:u vnetega prijatelja in pokrovitelja. Neprisiljeno, domače je potekei večer; nič ni kazalo, da bi bila io jubilejna prireditev v običajnem stilu. Bil je večer ožjih znancev in prijateljev, ki so prišli direktorju Jugu sitisnit roko in katerih vsak je prepričan, da bo ta mladostni petdesetletnik dosedanjim uspehom pri javnem delu pridružil še mnogo novih. V prijetnem razpoloženju, ki je vladalo v dvorani tega poslopja ob robu gozda, z dekorativnim razgledom na tisoče luči sirom Ljubljane, so se oglašali k besedi posamezni govorniki. Vrsto napitnic je otvoriil v imenu najožjih sodelavcev pri ZKD g. prof. Pavlič, ki ;e poudarjal velike zasluge predsednika ?a to organizacijo, katere desetletnica prošlo leto je podala nad vse razveseljivo bilanco dela in uspehov. Občinski svetnik g. Ivan Tavčar je govoril v ;nenu političnih sodelavcev in naposled naglasrl. koliko je storil direktor Jug za slovensko žensko šolstvo. Kot ravnatelj ljubljanskega Mceja si je pridobi?! mevenljivih zaslug. Predsednik Tiskovne zadruge g. dr. Oton Fettich je s pre-srčno napitnico pozdravil slavljenca kot soustanovitelja Tiskovne zadruge, v kateri deluje že petnajst let kot odbornik iu tako prispeva k razmahu našega založništva. Nato so se oglasili k besedi trije zastopniki mladine in izražali svoje simpatije in hvaležnost do direktorja Juga. Govorili so: za »Jadran« cand. inž. Andrei Uršič, za »S. O. Preporod« tehnik Maks Megušar, za »Mlajši Preporod« Franc Keber. V imenu podeželskih kulturnih delavcev in zlasti v imenu diletantskih odrov, včlanjenih v ZKD. je govoril g. ravnatelj Špicar. Narodni poslanec in dolgoletni tajnik ZKD g. dr. Stane Rape je v svoji na-pitnici naglašal slavljenčevo skromnost in discipliniranost ter druge njegove človeške vrline. G. direktor Jug se je vsem zahvalil s toplim, prijateljskim nagovorom. Tako se torej g. dir. Jug ob svoji petdesetletnici vendar ni mogel popol- noma umakniti v najprivatnejše zatišje. Nam, ki .lismo smeli z jubilejnimi članki proslaviti njegovega jubileja, je moral volens-nolens dopustiti, da zabeležimo do dolžnosti kronistov vsaj sobotno počastitev v Bellevueu. Kajti — niso govorili samo njegovi prijatelji, marveč je skozi nje govorila vsa ona naša javnost. v katere službi je g. direktor Jug že dobrega četrt stoletja. Smatrajoč ta jubilejni dan samo za datum, ne pa za mejnik v življenju, želimo g. direktorju Jugu tudi mi: Še na mnoga leta! Lepa prireditev Jadranske Straže Vsakoletna parada narodnih ncš je ob izvrstnem sporedu uspela prav zadovoljivo Ljubljana, 10. januarja. »Jadranska straža«, ena našili najbolj delavnih narodno - obrambnih organizacij, je priredila v soboto zvečer v Unionu svoj običajni ples v narodnih nošah. Prireditev je, kakor vsa prejšnja leta, zopet napolnila prostrano dvorano z vsemi njenimi stranskimi prostori vred do zadnjega kotička. Prireditelji so prostore okusno okrasili. Strop glavne dvorane je bil preprežen z gir-landami zastavic vseh narodov, na balkonski ograji so bli razobešeni amblemi Jadranske Straže, z balkona so pa viseli pleteni venčki iu trobojnice. Posebno dekorativen je bil tudi aranžma na odru. Pri vhodu na stopnice odra sta stali dve zakoničeni piramidi v narodnih barvah, ki sta bili sijajno iluminirani. Sploh je bila vsa dekoracija prijetna in fina ter je dajala dvorani prav prijazno in živahno lice. Pa ne samo dekoracija, temveč tudi program je bil prvovrsten. Otvoril ga je sprevod narodnih noš, ki ga je aranžiral plesni mojster g. Jenko. V pisanem in pestrem sprevodu so korakale originalne slovenske, srbske, hrvatske, češke, slovaške, ruske in druge noše, ki so razvile polonezo. Po odhodu te skupine narodnih noš, je prišla v dvorano pestra skupina »Jugoslavija«, ki jo je aranžirala gospa soproga generala Biča. Spredaj je korakala originalna trojica: Janez s harmoniko, Hrvat s tam-burico in Srb s sviralko, za njimi se je pa zvrstila skupina krasnih, bogatih in gotovo najlepših narodnih noš, kar smo jih videli v Ljubljani: Bosani in Crnogorke v bogato vezenih ter okrašenih krojih, slikovite Ba-načanke, Srbijanke in druge. Z balkona sta dva žarometa razsvetljevala prekrasno skupino, ki se je ob zvokih muzike omenjenih treh godcev zavrtela v kolu. Na odru se je nato pojavil kvintet bratov Petrovčičev, ki je ubrano zapel lepo narodno pesem, takoj nato je pa nastopil zbor osmih baletk, oblečenih v mornarski dres, pod vodstvom balerine Erne Moharjeve. Strumno in precizno je balet izva jal simbolične mornarske vaje in je žel za svoj nastop laskavo priznanje. Za opernim baletom je nastopila skupina češkoslovaških narodnih noš: štiri dame v narodni noši in štirje gospodi v smokingih, ki so pod zvoki izvrstne salonske godbe Sokola I. izvajali narodni češki ples: besedo. Zopet je zapel kvintet bratov Petrovčičev dve lepi narodni pesmi in ko so izzveneli zadnji akordi, sta se pojavila sredi dvorane baletni mojster g. Golovin in njegova družica ga. Moharjeva, oblečena v poljsko plemenitaško nošo. Izvajala sta lep poljski ples. Učinkovit spored je zaključila skupina Rusov: bili so trije pari v narodnih nošah, ki so izvajali ruske plese. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo lepemu programu ter je vse točke nagradilo z odobravanjem. Prireditev so posetili tudi odlični predstavniki naše javnosti, tako divizijonar general Hič s soprogo, podban dr. Pirkmajer, župan dr. Dinko Puc, podžupan prof. Jarc in številni drugi; polno-številno je bil seveda zbran ves odbor Jadranske Straže. Razvila se je prav prijetna in razigrana zabava s plesom, ki ga je otvoril podban dr. Pirkmajer z go. Anči Kramerjevo, soprogo g. ministra. Svirala je godba Sokola I. Omeniti je treba posebej še bogati sre-čolov, za katerega je vladalo veliko zanimanje in so bile kmalu vse srečke prodane. Vsekakor je prireditev gmotno in tudi moralno prav lepo uspela. Mariborski nedeljski dogodki Maribor, 10. januarja. Cez noč se je nebo razvleklo in današnja nedelja se je porodila v zimskem solncu. Za kratek čas se je prignala zjutraj gosta megla iz dravske doline, ki pa so jo kmalu razgnali solnčni žarki. Zjutraj je nekoliko pritisnil mraz, ki pa je kmalu popustil. Prijazno, toplo vreme je izvabilo ljudi iz stanovanj na ulice in v bližnjo okolico. Niso se zmenili za brozgo to je bila dopoldanska promenada zelo živahna, saj se je vrnilo z božičnih praznikov tudi že precej dijaštva, s katerim je zopet oživelo življenje na ulicah. Razigrana vesela mladež pa ni lepega vremena nič kaj vesela. Toplo solnce In jug sta posnela sneg tudi na parobkih in strmcih pri Treh ribnikih ln z njim veselje mladih sankačev v smučarjev. Tudi na drsališču na ribniku v parku je bilo vse mirno. Led ne drži več. Več zimske sreče so menda imeli oni rogo-vilarji, ki so se podali na Pohorje. Vremenska poročila zadnjih dveh dni s pohorskih vrhov sicer ni30 bila ugodna, toda naši smučarji niso zdržali doma. Za danes napovedana tekma za sankaško prvenstvo MZSP jre bila preložena na kasnejši čas. Tudi smučarski začetniki so se vrnili od Sv. Lovrneca na Pohorju in shranili svoje dilce za nekaj časa. Snoči je bil v mestni posvetovalnici sestanek mariborskih pevcev, gledaliških umetnikov, skladateljev, dirigentov, likovnih umetnikov, književnikov, novinarjev itd., ki ga je na pobudo pisatelja dr. šnuderla sklical in vodil mestni župan dr. Lipold. Na sestanku je bilo sklenjeno da se priredita v korist pomožne akcije dva velika umetniška večera. Obakrat bodo nastopili samo mariborski umetniki z mariborskimi deli. Prvi večer, ki bo posvečen glasbi, bp 6. februarja v veliki dvorani pivovarne Union. Drugi, posvečen književnosti, gledališki umetnosti itd., pa bo pozneje. Vsi umetniki bodo sodelovali brezplačno in brezplačno bo na razpolago tudi dvorana, gledališče itd. V ožji odbor, ki bo vodil vse priprave, so bili izvoljeni: dr. Lipold, dr. šnuderl, ravnatelj Hladek-Bo-hinjski, prof. Mirk in akademski slikar profesor Kos. Na reševalni postaji so počlvaH. Zabeleženih imajo le par prevozov. V Jez-darski ulici je spodrsnilo hlapcu Josipu Tramšku in se je pri padcu precej občutno poškodoval na glavi. Nekoliko bolj pestra je policijska kronika. V neki gostilni ob Dravi je prišlo snoči skoro do hudega izgreda, ki ga je povzročil neki Fr. L. Mož se je precej nasrkal vina in pričel izzivati goste. Posebno piko je imel na neko dekle, ki je sedelo v objemu drugega. Ker kljub vsem opominom ni prenehal razsajati, ga je gostilničar postavil pod kap. To pa je možakarja še bolj razgrelo. Zažvenketale so šipe na vratih in pričel se je pretep, ki mu je napravil konec stražnik. Hudega razgrajača so oddali v prenočišče v Ključavničarski ulici. V policijskih prijavah imajo zabeležen tudi karambol dveh osebnih avtomobilov na križišču Maistrove in Ciril Metodove ulice. Osetov šofer Hubert B. je privozil včeraj okrog 18. po Mariborski ulici. V istem hipu je prispel od Tomšičevega drevoreda in Ciril Metodove ulice šofer tovarnarja j škofa, Fran V. Ker sta šoferja pridrvela z j veliko brzino, se nista mogla ogniti pravo- časno ln nesreča je bila tu. Škofov avtomobil je ostal manj poškodovan, dočim so morali Osetovega gasilci prepeljati v garažo. Stražnik, ki je bil v kritičnem trenutku na vogalu Razlagove in CirU Metodove ulice, ni mogel preprečiti nesreče, ker sta vozila oba šoferja tako naglo, da je bil karambol neizogiben. Osetov šofer trdi, da škofov nI dal pravočasno znamenja in da je on zakrivil nesrečo. Isto zatrjuje škofov šofer, ki vali krivdo na nasprotnega. O karambolu sta bila telefonično obveščena oba lastnika vozil, ki sta prišla na kraj nesreče, glede katere je uvedena preiskava. Mrtvega so našli Poljčane. 10. januarja. V petek dopoldne se je raznesla vest, da so našli tukajšnjega kleparja Martina C i z i a mrtvega v delavnici. Bilo je mnogo ugibanja in govoren ja o nenadni smrti marljivega obrtnika, dokler ni komisija ugotovila, aa je siromaka med spanjem zadela kap. Cizl je ležal v delavnic! mrtev bržčas že cela dva dneva. Vendar ni nič čudnega, da ga niso našli že prej, ker pokojnik ni stalno prenočeval v Poljčanah v svoji delavnici, ampak je odhajal zlasti čez nedelje in praznike v Makole k ženi, ki je tam stalno prebivala. Zato se sprva ni nikomur čudno videlo, da je bila pokojnikova delavnica zaprta. Mislili so, da je mož ostal po prazniku sv. Treh kraljev pač še v Makolah. Ker pa Cizla tudi še drugega dne ni bilo na izpregled, so nekateri ljudje le začeli sumiti, da nekaj ni v redu, zlasti ko se je dognalo, da so vrata delavnice od znotraj zaklenjena. Zaradi tega je orožni štvo z občinsScimi zastopniki in zdravnikom s silo odprlo vrata. Našli so Cizla ležečega na klopi tik postelje in mrtvega. Pokrit je bu z odejo Najbrž je hotel, preden bi legel v posteljo, pri topJi peči malo zadremati, pa ga je zadela kap in je zaspal za večno. O nenadni smrti moža so takoj obvestili njegovo priletno ženico. Mrtvega Cizla so pozneje prenesli v mrtvašnico, odkoder je bil v soboto položen k večnemu počitku. Pokojnik, poznan od Makol do Poljčan, je bil star blitzu 60 let in še prav krepak. Izredno rad je hodil. Po dvakrat na dan je šel včasih v Makole in nazaj. Naj mu bo ohranjen blag spomin! Uboj v Prihovi Vitanje, 10. januarja. Vitanjska kronika beleži zopet žalosten dogTo so živali — česa se vendar boje?« je dejal dr. Borden. Zalegli krik je čez čas vpa-del iznova, se naglo ponovil in približal, živci so mi bili popolnoma odrekli. Nažgal sem cgenj in videl v medlem soju ognja v koči Bordenov obraz. Uganil sem, da je njegovo lice maska, za katero se skriva nekaj neizrekljivo grozljiveea. Postalo mi je tesno. Toliko prigod sem doživel na svojih potovanjih, da je skoraj ni bilo stvari, ki bi bila zame j nova. In vendar sva zdaj oba s tovarišem trepetala. Grmičje se je lomilo, škrtalo. pošumevalo. Pandemonij izmučenih glasov, ki se je poprej slišal v celoti, se je nenadoma razčlenil v nešteto enot. Papige so kričale, opice b^v-skale in iz te mešanice glasov se je razločil tudi glas jaguarja ter mnogo drugih bitij divjine. Vsi glasovi ?o izdajali grozo. Zdelo se ;e, kakor da se premika ves pragozd, kakor da se vali za njim ogenj. V trenutku mi t® šinila skozi možgane misel na gozdne požare na Aljaski in v britski Kolumbiji, vendar se mi ie zdelo, da kaj takega tukaj m mogoče. Takšna močvirna džungla vzdolž Amn-zonke ni v stanu goreti. Živali beže. Skozi odprtino koče sva s tovarišem videla sencam podobne postave, ki so od časa do časa hušknile mimo Veje so se lomile, da je pokalo. Neka nerazločna masa je pritiskala k reki, vse se ie hotelo vdreti v zemlio Stopila sva s tovarišem iz ko1;be in videla, da naju živali v paniki, ki se jih ie bila lotila, ni90 niti opazile. Jeleni, srne, tapirji, cela krdela vodnih prašfčev. cele trume opic so se valile mimo naju naprej Tedajci se je dvignil iz globine gozda nov glas, nov krik. Več minut je naraščal, dokler ni šuma nenadoma utihnila. »Poglej, kaj pa je 8 papigo?« mi je saše-petal dr. Borden in s tresočim glasom sva oba s tovarišem segla po orožju. Žival se je obnašala skrajno nenavadno. Skakljala je in drsela po drogu, katerega s«; je oprijemala s svojimi prsti. Z zdravo perutnico je udarjala okolu sebe in začela je tudi vpiti. Čisto iasno je iz njenega glasu odmeval velik str.ih Njeni gibi so postajali čedalje bolj razdraženi in ko se je zopet ponovil krik v daljavi, je žival začela besno biti s kljunom okoli sebe. kljuvati in si puliti perje. Vsako pot, kadar si je izdrla pero. je odtekla panicri tudi kapljica krvi — znak, da je žival doživljala prav svojevrstno krizo. S tovarišem sva sklenila, da se nevtegoma dvigneva na noge in odrineva na pot Ko fo svarilo. Zopet se je oglasil glas v džungli. Topot je bila to tiha, prasketajoča pesem, ki je papigo spreletela s takšno grozo, da je divje kriknila. Mene, ki nisem doživel še nikoli takšnega položaja, je navdala misel, da prihaja vse to od listja na drevju. Zato sem si hotel nažgati pipo Tedaj pa je papiga nenadoma zavreščala. zasekala s kljunom v lastno telo in si zarezala rano v nogo. da je krt brizgnila v širokem loku r»o kolibi Kakor bi trenil, sva planila z dr. Bordenom pokonci kaiti zdaj se nama je cdprla grozeča nevar nost Črni poptah Skozi vrata kočp je za pljuska) ped visok črn val. ki sp ie naglo širil in ie hitro zajezil odprtino Valil se je dnlie in njegov šumot je štropotal k&kor griva pene. ki nastane ob udarcu dveh mogočnih valov nasprotne »trnje na morju Pogledal sem v tla in videl na milijarde mravelj, ki so se valile naprej. To so bile tiste mravlje, katerih nihče ne ustavi. Kdor pride v njih bližino in ga obkrožijo, je izgubljen, ker ga v kratkem oberejo do Navihana sleparska dvojica Zagorje, 9. januar ia. Živimo v dofci, ko se nekateri boriip z« svoj življenjtki obstoj s hucnm delom, dru gi se pa poslužujejo Uijib načinov, da pridejo na svoj račun Tukajšnji nesar m posestnik g Štefan Košir je kupil od -'efce posestnice v Strahovi jah občina Ržiše. t"* lička, katerega bi čez nekaj dna vzel Na sejmski dan sta s« zglasila pr» Koširj-i neznana moški in ženska ter izročila m carjevi soprogi listek s podpisom pose-rn ce. ki je prodala mesarju teHčka. Na lističu je bilo zapisano, naj da mesar 28 kg jive.e-ga mesa na račun prodanega teleta. češ. da bo meso imela za izdelavo klobas Gospa, ki je vedela za kupčijo je prav rala postregla neznancema Stehtala je meso in ga naložila v dva cekar.a Tujca s i jz;a-vlla. da bo ceikarja gospodinje prin zs\ ma nazai. hi odnesla meso Kaki dve uri nato se je zglasaLt pr; mesarju sama posestni oa. »Na sejmu bi raio nekaj kuprla. pa mi prrn aivkuje denarja.« je dejala in prosila da ji mesar da nekaj na račun. Spričo teh razgovorov se te ugotovilo, da sta gori omenjena neznan n. ki sta na neznan način zvedela za kupčij ->. osleparik mesarjevo soprogo. Zadeva je bila takoj naznanjena oroznt-štvu, ka je še i6tega dne začelo zasledovati sleparsko dvojico, k: je pa še nj dobilo. Ker je verjetno, da se bosta sleparja poslužLLa alnčniih trikov tudi drugje, 6e priporoča največja previdnost Akcija za gradbo Obrtnega doma v Zagorju Zagorje, 10. januarja. Na praznik Treh kraljev se je vršil pri g. Drnovšku v Zagorju občni zbor Obrtnega društva. Zborovanje je vodil predsednik g. Bajcar, ki se je v svojem pozdravnem nagovoru spomnil tudi treh umrlih članov Kosa, Gostiše io Govejška. Iz tajniškega poročila povzemamo da ima društvo 77 plačil joči b članev. Društvo je imelo 10 sej ln 2 večja strokovna sestanka. Udeležilo se je tudi slavnosti otvoritve Obrtnega doma v Celju. Namestu običajne obrtniške veselic« so člani zbrali v društveni podporni fond 900 Din. Blagajnik je poročal o denarnem stanju, ki izkazuje lep prirastek. Obširna debata se je razvila o davni obrtniški želvi in potrebi ustanovitve lastnega doma, v katerem bi med drugim imeli tudi onemogli obrtniki svoje zavetišče. Posamezne zadruge, ki so včlanjene pri Obrtnem društvu, so izjavile, da prispevajo za gradbo primerne zneske. Tudi prisotni zastopnik gremija trgovcev je obljubil zavzeti se za gradbeno akcijo. Izvoljen je bi nato gradbeni odsek, ki ga sestavljajo gcr. Fincinger, Suša in Pavlinič in predsedniki obrtnih zadrug. Odsek bo pripravil vse potrebno, da se hvalevredni načrt čimprej izvede. Naposled je sledil razgovor e nameravani proslavi 251etnice Kolektivne zadruge, 10-letnice Čevljarske zadruge in lOletnice Obrtnega društva. Zaradi neugodnega gospodarskega položaja se proslava odloži ra poznejši fes. Prav tako se letos tudi ne bo vršila običajna obrtniška _ veselica, pač pa se bodo pobirali prispevki za Obrtni dom. Čevljarski bankovci Murska sobota. 10. januarja. Veliko senzacijo je v Prekmurju zbudil« vest da so pred kratkim v Rakicanu p-' Murski Soboti aretirati čevljarja L. zaradi ponarejanja bankovcev. Preiskava pa je dognala, d:i je čevljar res delal bankovce, toda tako površno in slabo, da bi lahko vsak laik na prvi hip spoznal talzifikat VnovčenH takšnih bankovcev bi bilo skoraj izključeni. čevlarček se izgovarja, 'i fh je delal v reklamne svrhe. Zmanjšanje beograjskega občinskega proračuna Beograd. 11 januarja. Proračunski r.ačrt beograjska občine je priptivljen in ea bo občinski svet vzel v pretres prihodnji teden. Po načrti je proračun za Ifctošnie leto manjši od lanskega za 30.46 milijona Din. Redni in izredni izdatki zn?fajo 253.39 milijona, dočim dose-zajo redni in izredni dohodki 353.57 milijona Din. Prib tek znaša torej nad 1SO.OOO Din. V lanskem proračunu so dohodki znašali 3&1.82 milijona, a izdatki 383.85 miliionn Pri obledeli, si vorumenkasti barvi kote motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni, je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franc Jožefove« grenčlce. V zdravniški praksi se »Franc Jožefova voda« radi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franc Jožefova grenčica« se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. kosti. Celo jaguar jadrno beži pred njimi. Morala sva je naglo pripraviti na beg, kajti val se je bil že tako zgostil, da se nama je zgrinjal nad gležnji. Stene kolibe so na mah počrnile in papiga je tako vreščala, da jo ie dr. Borden ustrelil s pištolo, nakar se je žival zvrnila mrtva po tleh. Kakor bi trenil, 90 planile mravlje na njeno truplo. Pobeg. »Prepozno!« se je iztrgalo tovarišu Bor-lenu iz grla In sva vstala. Z vsako stopinjo sva pohodila nešteto mravelj, toda rezerve so se valile tako vztrajno in naglo, da je bil najin učinek brez pomena. Oba z Bordenom sva se zavedala, da se dogaja nekaj strahotnega. Megla se je bila sedaj dvignila z zemlje in jasa med nama in reko je bila pregledna. Zdela se nama je kakor jezero, v katerem sveti nešteto drobnih oči. Vsepovsod saroe mravljp! Koliba, v kateri sva prenočevala, je bila zdaj popolnoma obkoljena Ena sama beseda je zadostovala, da sva se spustila v dir proti reki. Saj sva se zavedala, da zavisi od tega bega najino življenje. Mravlje so se medtem bile razlezle po naju obeh in njih vgrizi so skeleli kakor ogenj. Naprej, samo naprej! Na milijarde spremljevalcev pragozda sp jp valilo za nama tla oa so sp tudi naglo odmikala pred našimi nogami Opotekniočih korakov «va ^lednjč -iospela do temlie. ki je še nI bil dosegel črni val Misel rešitve naju te gnala dalie Tako *va dirjala vso noč. Ob rani zori sv« uzrla na bregu reke, kjer n* raslo trsje. iai-ffado. velik aolav • hišo in stranskimi prostori. To je bila najina rešitev. Poklieala sva splavarje. povedala, za kaj gre in oni so naju vzeli k sebi. X Jaroslav Hašek; Pošteni najditelj i. Ena izmed glavnih človeških lastnosti je. <5a izgub'!jenth reči ne vračajo. Človek je nasproti najdeni stvari neobičajno nežen. Priraste mu k srcu in nikakor ee ne more ločiti od nje. Narobe je pri človeku spet navada, da Kmercm kaj izgubi; saj bi sicer prvi stavek mnogo izgubil na svoji veljavi. Ko še ni bilo časnikov in ko je bril človek še napol žival, je človeštvo svoje stvari prav tako izgubljalo kakor dandanes. Lovec iz pradavnine je izgubil svojo kamen ito sekiro in druge predmete, ki so jih inašli šele čez nekaj tisočletij, o čemer pričajo številne najdbe v muzejih in privatnih zbirkah. Na višji stopnji omike je bilo seveda potrebno urediti pravne odnosa je med državljanom. ki je nekaj izgubili in med državljanom, ki je tisto stvar našel. Tako je nastal zakon o tako zvanem »prikrivanju najdenih predmetov«. Da pa ta zakon ne bi bil pretrd, je pozneje izšla uredba o nagradii, ki je je deležen pošteni najditelj. Poštenost se po tem zakonu plačuje z desetimi procenti najdene vsote ali vrednosti najdenega in pošteno oddanega predmeta. Pred vojno sem doživel slučaj, v katerem oblastva uredbe zastran nagrade poštenemu najditelju — mogoče iz nevednosti — niso pravilno izpotn-jevača. Ko esm namreč nekoč ponoči kolovratil po Pragi, sem v nekem jarku nesel deset-vinarski novec in sem z n;im odšel na policijsko ravnateljstvo, kjer sem ves znesek izročil službujočemu nadzorniku in zahteval, naj moje irne objavijo v časnikih in mi za nagrado izplačajo en vinar. Policijski ravnatelj me je nahruli!, da m« razmeroma dobro pozna in pristavil še dve besedi: »Za rešetko!« Zjutraj so me peljali pred gospoda v prvem nadstropju, ki je sestavil zapisnk in na pod'agi »Prugelpatenta« sem bil obsojen na 5 kron globe, v primeru nsizter 1 ji vos ti na 48 ur zapora, če sem torej hotel zaslužiti na račun države, sem moral sprejeti por.'ednje, in tako so me dva dni krmili na številki štiri. Vendar pa sem ec zaklel, da ne bom nikoli več vrnil, čs bom kaj našel. Žal pa nisem našel ničesar več razen razstavljenega pijanca, na katerega sem naletel v neki veži, kamor sem si bil šal popravit trakove na čevujih. Toda to najdbo sem pustil, naj ostane najdba, 2. Ana Buklova, postrežnioa iz Stržesovic, je šla ob petih zjutraj na Kraljeve Vinohrade. da družini, pri kateri je bila usluž-bena. opere perfo. Ko je pri križarskem samostanu š'a čez progo, se je nama h spotaknila nad nekim predmetom. Nehote si je ogledala predmet in s svojo prirojeno bistroumnostjo takoj spoznala, da gre za denarnico Odprla jo je in ugledala vsakojeke papirje. katerih vsebine ni razumela. Od narave dobrodušna in ooštena do kosti, je takoj odšla na policijsko ravnateljstvo, kjer jc najdeni predmet izročila službujo- čemu uradniku. Ko je uradnik pregledal vsebino denarnice. je pobledel. vstal in z bebnečim glasom dejal Ani Buklovi: »Čestitam vam. Našli ste sedem milijonov osemsto šest in devetdeset kron v čekih, ka jih je moči vnovčiti pri »Češki banki«. Ana Buklova je kakor brezumna 6trmela v policijskega uradnika in za njim ponavljata: »7.896.000 kron«. »Da,« je resno dejal policijski uradn»k, »7,896.000 kron, sedite, napravil bom zapisnik.« »Milostrvi gospod, za božjo voljo vas nm^m iv-T^t" me domov,« je pričela tarnati Ana Baklova. »kaj morem jaz za to. na Kraljeve Vinohrade moram iti prat. Res sem popolnoma slučajno naietela na denarnico.« »Toda, draga gospa, saj ne bo nič hudega, gola formalnost Tatka reč mora biti vendar uradno preiskana. To bo prisilo na cas-nikaTsko borzo in vaše ime bo objavljeno v časnikih. Torej, kako ee pišete?« »Ježešmarija, milosti vi gcepod,« je Ana Buklova izustila v solzah, »ircmno bogastvo. 4. Ano Bukfovo so prepeljali v bolnišnico, •cer jo je mož ie tisto noč skoraj io vega pretepel, potem ko je ▼ krčmi prečita! večerni list In iz bolnišnice bo jo prepeljali na opazovalnico in odtod v blaz- naco. (B. Z.) DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU Vhod v upravno poslopje ogromne razstave V Chicagu so zaključene skoraj vse priprave za svetovno razstavo. Upravno poslopje razstave, ki je že izročeno svojemu namenu, je eno izmed najznačilnejših modernih stavb v Zedinjenih državah. Princ Kanin, maršal mtkadove vojske, ki je Imenovan za vrhovnega poveljnika japonske armade Glasgow pod vodo Kakor znano, je med novimi poslanci v španskem parlamentu tudi ga. Margareta Nelken, izvoljena v mestu Badajoz. Nelken je po rodu iz Nemčije in je morala po svoji izvolitvi sprejeti špansko narodnost. Proti nji je zdaj nastopil general Sanjutjo, poveljnik španskega orožništva, češ da ne more biti članica španskega parlamenta, ker je doma iz Nemčije, kjer je središče organiziranega vohunstva. General ji javno očita, da je zbirala kot socialistinja material o španskem orožništvu in zahteva njen odstop, ker bo sicer primoran delovati na ukinitev ustavnega življenja. Novi načelnik japonskega generalnega štaba Shaw in zdravniki Angleški pisatelj Bernard Shaw je nedavno izdal zvezek svojih esejev z naslovom »Zdravniške pomote«. V knjigi stoji med drugim tole: s>Večina naših zdravnikov je revna in neuka, vendar pa se jih mnogo ponaša z ošabno nevednostjo, ki se naslanja na zastarelo narobe-znan je. Med najbistvenejše socialne zahteve naše dobe spada obrazovanje nacionalnega štaba zdravnikov, ki se je nanje mogoče zanesti in čijih dohodki ne bodo zaviseli od bolezni, ampak od zdravja ljudstva. Zdravljenje bolnega organa po vzoru mizarja ali kleparja, ki vlije v želodec, ki izloča preveč kisline, alkaličnih soli, bi moralo biti že zadosten povod za diskvalifikacijo zdravnika s strani oblasti.« Not praški krematorij V Stražnicah so zgradili novo upepeli-fiče, ki je veljalo 10 milijonov Kč. Krematorij bi bili morali izročiti prometu že konec prošlega leta, a ker so se stavbna dela nekoliko zavlekla, se bo to zgodilo še^ ta mesec, najpozneje pa v začetku februarja. Novi krematorij je tako zgrajen, da bo odgovarjal svojemu namenu najmanj 50 let Zgraditelji so kajpada računali za vso to dobo z naraščanjem prebivalstva v sedanjem obsegu. ■m a——Mm——i Čitajte ilnstrovano revijo v>£Vl JVNW m sVFTrr Mississippi predrl nasipe Kakor poročajo iz New Yonka, je velik del doline Mississippija pod vodo. 5000 ljudi, ki se niso mogli pravočasno rešiti, je popolnoma odrezanih od sveta. Vlada je odredila zaplembo vseh čolnov, da se pomaga ogroženemu prebivalstvu vsaj v prvi sili. Po atentatu na mikada Smrtna nesreča svetovnega rekordnega letalca Pariz pozdravlja abesinskega prestolonaslednika Novorojenec — filmski zvezdnik V Moskvi je sklenila skupina pedagogov in psihologov izdelati film, ki bo prikazoval življenje otroka od prvih gibov in refleksov do prvega leta. Trak bo namenjen seveda specialistom, predvsem dijakom pedagoške visoke šole in se bo samo na izrecno željo interesentov predvajal tudi za drugo publiko. Žensk! poklici v Ameriki Najnovejši pregled o ženskih poklicih v Ameriki navaja 575 strok, ki se v njih udejstvujejo Američanke. V primeri z zadnjimi desetimi leti pomeni to nad 50-odstotno zvišanje. Povojna Američanka je našla v zadnjih desetih letih dostop v poklice, ki so ji bili poprej popolnoma zaprti. Zlasti se je srečno uvedla v upravo in industrijo, mteresantno je tudi vedeti, da je med 575 poklici, ki jih danes izvršujejo Američanke, 540 takšnih, kjer se udejstvujejo tudi moški. Samo 35 strok je izključno ženskih. To priča, da se onstran Oceana ženska v pogledu dela čedalje bolj izenačuje z moškim. Ločitvene afere filmskih zvezdnikov Iz Amerike poročajo, da je ločitev zakona med Dempseyem in Estello Taylor gotova stvar. Zakonca sta se popolnoma sporazumela tudi glede odpravnine. Estel-le Taylor dobi dosedanje stanovanje v Hol-lywoodu, ki ga cenijo na 100.000 dolarjev, poleg tega 30.000 dolarjev gotovine in 10.000 dolarjev za stroške, ki jih je imela z odvetniki za ločitveni proces. Pola Negri, ki se je dala ločiti od svojega moža princa Sergeja Mdivanija, pa toži bivšega moža za 80.000 dolarjev odškodnine. Denar zahteva kot povračilo za posojila, ki mu jih je bila dala v svojem, dve leti trajajočem zakonu. Najbolje oblečena dama Japonski cesar, . ki je ostal nepoškodovan, dasi je bomba nekega korejskega komunista eksplodirala tik za njegovim vozilom. Moravski učitelji pri španskem predsedniku Novi predsednik španske republike je prošle dni sprejel v posebni avdijenci mo-ravske učitelje-pevce. Rojake je predstavil Zamorri češkoslovaški poslanik v Madridu. Zamorra se je zelo zanimal za društvo in je prosil, naj zapojo pevci nekaj pesmi, kar ss je zgodilo. Moravski učitelji so po tem sprejemu položili venec pred Červantesov spomenik. Prekomorski zračni promet Evropska izdaja »Chicago Tribune« poroča, da se više v Parizu pogajanja o ustanovitvi francosko - angleške - ameriške •transportne družbe, ki bo oskrbovala zračni promet med Evropo in Ameriko. Letala bodo letela čez Azore in Bermude. Progo do A zoro v bo prevzela Panamerican Air-way Cv. Lepa dama, ki jo vidimo na sliki, zatrjuje, da je najbolje oblečena ženska v Franciji. In ker je v Franciji kultura obleke najvišja, se sme trditi, da je ta dama najbolje oblečena ženska na svetu. Moderna robinzonada Angleški listi poročajo o usodi pomorščaka Andrewa Swana, ki so ga najbližji sorodniki že dvajset let objokavali kot mrtvega, ki pa se je nepričakovano vrntt v rodni Hortfordshire na Angleškem. V mladosti je odšel s tovariši na ladjo, ki se jim je razbila na morju. Posrečilo se mu je rešiti življenje na ta način, da se je spravil na zapuščen otočič. Na njem je našel dva okostnjaka. Iz listin, ki so ležale poleg človeških kosti, je spoznal, da se je zgodila katastrofa že 1821. Leta in leta se je hranil moderni Robinzon z ribami in kokosovimi orehi, zadnja tri leta pa je gorel na najvišji točki otoka noč in dan ogenj, da bi privabi: kakšno ladjo, šele po treh letih so uzrli signal z nekega par-nika, Ki je rešil napol podivjanega »Robinzona«. Slovesen sprejem abesinskega prestolonaslednika in njegove Petnajstletni etiopski princ Asfau Vosen je prišel v Evropo, da se pokloni velikim kolonialnim državam kot bodoči vladar države, ki pomeni za Evropo ključ severnovzhod- nega dela črnega kontinenta. Ameriški letalec Dale Jackson, ki je bil dosegel rekord v vztrajnostnem letu, se je v Floridi smrtno ponesrečil. StrmoglavU je z letalom iz višine 350 m. Praga kot koncertno mesto Kakor posnemamo iz praških dnevnikov, »e število koncertnih prireditev v češkoslovaški prestolnici zadnja leta ni mnogo spremenilo kljub temu, da so se gospodarske razmere v zadnjem času poslabšale. Višek koncertne sezone beleži v Pragi 1929. Takrat je bilo 446 koncertnih prireditev. 1930 je bilo 422 koncertov. Največ prireditev v koncertni dvorani odpade na Češko filharmonijo, ostale produkcije so organizirale razne korporacije in agentu-re. Zanimiva je statistika, kakšna dela se izvajajo na koncertnih produkcijah. Na prvem mestu stoje domača dela češke glasbe, katerih je bilo 1718. Njim sledijo Nemci z 943 skladbami in šele za njimi pridejo Francozi s 30o kompozicijami. Ženska — povod za diktaturo • • • Ponedeljek, 11. januarja 1932 ! Naši smučar!! na delu Ob krasnem vremenu In izhomifi snežnih razmerah so naši smučarski klubi včeraj priredili svoje klubske tetsme — Tesna zmaga praske Slavije nad državnim prvakom BSK Ljubljana, 10. januarja. Sobotni sneg je nalil na ljubljanske ulice obilno novo brozgo. Na noč pa je začel polagoma pritiskati mraz in je to stanje bilo posebno za naše drevje precej opasno. Grozilo je, da vlaga na drevju zmrzne in da naše lesovje popoka v ledenem oklepu, kakor se je to letos tudi že parkrat primerilo, posebno v nekaterih predelih Dolenjske. K sreči pa je poledenost v Ljubljani in okolici bila šibka in drevje ni razpokalo. Ljubljana se je zjutraj zopet zbudila v megli. Ves dan pokrita s to sivo vlažno ponjavo pač morda niti ni slutila, da daleč tam gori med gorenjskimi gorami toplo solnce poljublja snežne pokrajine. Zaradi sobotne vremenske zmešnjave se smučarji tn drugi izletniki tokrat niso kaj vneto in številno vrgli na deželo. Lahko rečemo, da so vsi tisti, Id so obupani ostali doma, bili z današnjo nedeljo prikrajšani za naravnost blesteč zimski praznik. Posebno v obmejni Dolini je z nočjo nastopil prav občuten mraz. Sneg, ki je v soboto zapadel, se je preko noči strdil in se je proti jutru stvori! srež, kakor ga letos menda sploh še nismo Imeli. Smuka v Dolini, posebno še v Planici, je bila naravnost idealna. Smučarski dom na Slatni, ki si je od Božiča dalje pridobil že največji sloves ne samo v naših krajih, temveč privablja tudi številne goste iz krajev onkraj Sotle, je že v soboto zvečer sprejel prav lepo število smučarjev. Saj je današnja nedelja bila klubski dan naših smučarjev. Vsi, kar jih je bilo v teku nedelje v okrilju Smučarskega doma na Slatni, se niso mogli načuditi izrednemu vremenskemu preokretu, ki je nastopil v pretekli noči. Sinoči še sama mastna in vlažna bela odeja, danes pa sneg kakor najfinejša moka, vse nebo brez oblačka, izza Jalovca pa je posvetilo zlato solnce in je uprav pomladansko toplo pri-grevalo vse do poznega popoldneva, da so se tekmovalci kakor tudi ostali gostje kar težavno poslavljali. V Ljubljano so se po tednu krasnih dni vrnili tudi udeleženci pri- V Planici Včerajšnji klubski dan SK Ilirije in Sm. kluba Ljubljane je izpadel prav izborno. Kljub temu. da vreme prejšnjega dne ni ravno mikalo na izlete, se je zbralo v Planici mnogo smučarjev, ki so gotovo prišli na svoj račun. Jalovec, Ponce in vsi okoliški velikani so blesteli v novi jutranji snežni odeji. Kot 'ani sta tudi letos izvedla imenovana kluba svoj klubski dan skupno. Režijo je topot imela Ilirija. Zaradi novo zapadlega snega in zaradi tega. ker sta oba kluba dobila še enega konkurenta (Ratečani so priredili namreč svojo tekmo, čiie proga je večkrat križala ilirijansko), se je start nekoliko zakasnil. Ob 10.30 je startalo skupno 44 tekmovalcev, od teh 16 juniorjev ter 28 senior-jev. Po klubski pripadnosti je bilo 8 juniorjev Sm kluba Ljubljane, 7 od Ilirije. Od seniorjev je bilo 11 Eirijanov ter 9 članov Sm. kluba Ljubljana. Ostali so star-tali izven konkurence. Proga za seniorje je bila dolga 16, za junioi-je pa 6.5 km ter je šla od starta na Slatni v smuku po Nadiži. na desno proti Kranjski gori čez železniško progo proti Podkorenu, v loku okoli Podkorena nazaj proti Ratečam do državne meje in pod Ponco nazaj do Slatne. Juniorji pa so imeli žačetek ter zadnjo 'retjinfi te proge. Rezultat klubskega dne so bili: Juniorji Sm. kluba Ljubljane: 1. Jakopič A. 36.31, 2. Dečman T. 39.18 3. Lesjak L. 4345 Juniorji SK Ilirije: 1. Kerstein A. 39.08, 2. Ges R. 39.46, 3. Bručan H. 40 40. Seniorji Sm. kluba Ljubljane: 1. Nany 1:18.02. 2. šramel B. 1.19, 3. Frank St. 1:22.16, 4. Senčar L. 1:24.04. Seniorji SK Ilirije: 1. Knap L. 1:12, 2. Jenko B. 1:16.24, 3. Jakelj V. 1:18.36, 4. Bleivveis J. 1:22.49. Kakor smo že omenili, državni prvak Joško Janša zaradi poškodbe na nogi ni ^ Juniorji kategorije B do 15. leta: Sra. klub Ljubljana; 1. Hribernlk F. 47.25 2. Zlatko H. 50.52, 3. Hyne F. 51.07. SK Ilirije: 1. šiky F. 42.42, 2. Mak F. 51.55. Snežne razmere so bile zelo dobre, organizacija tekme zadovoljiva. Dame SK Ilirije niso startale Izven konkurence so startali štirje člani SPD v Kranjski gori, en član Concordije in več neopredeljenih. Temperatura na startu je znašala 8 stopinj pod ničlo. Po tekmi je Ilirija razdelila prvim svojih tekmovalcev razna praktična darila. Smučarski klub pa svojega prvenstva še r.i zaključil .ker bo absolviral še skoke in bo postal klubov prvak najboljši v kombiniranem tekmovanju. V Mojstrani Smučarski klub Dovj»-Mojstrana je včeraj priredil ob veliki udeležbi članstva in občinstva smuške tekme v sedmih kategorijah. I. kategorija (člani) so imeli 13 km dolgo progo. Startalo je 13 tekmovalcev. Rezultati: 1. Jakopič A. 59 05. 2. Klančnik A. 1:01.07, 3. Lakota C. 1:01.53. II. kategorija (naraščaj) je imela 6 km dolgo progo. Na startu je bilo 9 tekmovalcev: 1. Košir L. 38.07, 2. Rabič L. 38.33, 3. čebasek J. 39.25. III. kategorija (člamce) je imela 3 km dolgo progo. Startalo jih je pet. 1. Rabič M. 31.12, 2. Rabič I. 34.21, 3. Langus A. 57.01. IV. kategorija (otroci od 10. do 12. leta). Proga je bila dolga 2 km. Startalo je 6 tekmovalcev. 1. Novak V. 14.27. V. kategorija (otroci od 8. do 10. leta). Proga 1 km. Startali 4. 1. Dernič J. 15.08. VI kategorija (otroci od 6 do 8. leta). Proga 1 km. Startali 4. 1. Dernič D. 19.44. vn. kategorija (otroci pod 6 let). Pro-tra. SCO m. Startalo 8. 1. Ban B. 3.34. Popoldne se je vršila tekma v smuških ekokih. Udeležilo se jo je v konkurenci 5 članov kluba in izven konkurence dva tekmovalca. y konkurenci so to» flaoegcrt naate&ojL pravljalnega tečaja SK nirije, ker so tekme končane in mora večina jutri zopet v šolo. Takisto so pod domačo streho tudi mali srčkani smučarji, ki so v teku minulega tedna prvič poizkusili umetnost na dilcah in so se kar s solzami poslavljali od Smučarskega doma. Nadalje so zaradi končanih božičnih počitnic morale domov tudi nekatere zagrebške družine. S tem je v Smučarskem domu v Slatni pridobljeno zopet precej prostora in priporočamo vsakomur. Id se želi izvežbati na smučkah ter užiti nekaj prekrasnih dni v tej nebeško lepi pokrajini, da si takoj oprta dilee in pohiti v gostoljubno oskrbo Janeza Bitenca ln v mojster-sko strokovnjaško smučarsko šolo inž. Janka Janše. Pozabil bo na vso krizo, križe in težave, razvedril si duha in mu bo po po-vratku še dolgo brnela v ušesih nova himna, ki so jo v soboto zvečer za slovo ustvarili ilirijanski tečajniki in je zdaj pod naslovom »Eja, aja iz tečaja« postala nova himna vseh obiskovalcev Smučarskega doma: »So rekli, da naj gremo — na Slatno na tečaj, kjer Joško in pa Janko — učita naraščaj.« Nu, Joško si je oni dan po nesreči nekaj poškodoval nogo ln je danes ves tožen zrl skozi okno, ko so fantje startali in se na smučkah vsi raz vneti in razgreti vračal) skozi Cilj proti Domu. Tem bolj neutruden je zatorej pri treningu tečajnikov, ki se lahko vsak dan prijavijo, njegov brat inž. Janko Janša. Posledice sistematičnega vežbanja pri Smučarskem domu na Slatni se že kažejo po vsej Dolini. Ob današnjem krasnem vremenu je bila tudi vsa kmetska mladež na dilcah, oblegani so bili vsi strmci in parob-kl, tako v Ratečah vse doli do Kranjske gore in še dalje doli do Kranja. Toda današnja nedelja je sclnce naklonila samo Dolini. Od Kranja do Ljubljane je bila dežela pod vlažno meglo, kmalu popoldne pa je megla zajela tudi vso pokrajino tik do Kranjske gore. rezultati: 1. Lakota C. 2001 točke (18. 18, 20), 2. Klančnik G. 185.6 (16, 18, 18), 3. Rabič M. 178 (16. 16, 17) Izven konkurence je dosegel Praček C. (TK Skala, Jesenice) 205.5 točke in Po-ženei E. (TK Skala. Jesenice) 128.6 Najdaljši skok dneva 23 m je dosegel Jakopič A., ki pa je zaraii padca zasedel v konkurenci šele četrto mesto. V Ratečah Smučarski odsek obmejnega prosvetnega društva ie včeraj priredil svojo tekmo na 10 km dolgi progi Startalo je 17 tekmovalcev in 4 tekmovalke Damska proga je znašala 5 km Proga za moške je šla od mlekarne v Ratečah kjer je bil start in cilj, proti Planici, mimo ilirijanskega doma proti Tamarju in potem nazaj pod Poncami do državne meje in preko Polja do cilja. Rezultati so bili: Moški: i. Juvan M. 51.28, 2. Kerstein J. 52.30, 3. Mertelj J. 56.18. Dame: 1. Kerstein U o0.07, 2. Petrič F. 31. 3. Kerstein J. 32.09. Kranjskogorčani ki so imeli tudi danes na programu svojo tekmo, so se ustrašili sobotnega vremena ter tekmo odpovedali. Udeležili pa so se tekem v Planici. V Podnartu Včeraj se je v Podnartu vršila smuška tekma na 8 km dolgi progi Podnart — Češnjica, katere se je udeležilo 16 tekmovalcev. Proga je vodila deloma po poti, deloma po gozdu. Markacija je bila zelo dobra, višinske razlike nekaj nad 100 m. Proga je bila deloma ledena. Tekma se je pričela točno ob 14 ob veliki udeležbi občinstva, ki kaže vedno več zammanja za Deli spori. Od startujočib 16 tekmovalcev so vsi prispeli na cilj. Nezgod med potjo ni bilo. Kot prvi je pri vozil v cilj Potočnik Ivan 38.42. 2. Rakove J. 39,34. 3. Vari R. 39,40. 4. Šolar F. 39.50. Sled li so Vovk, Rozman, Blažič, Fister in drugi. Zadnji je prispel na cilj v Času 53.30 Razlika med najboljšim in najslabšim znaša n ti 15 minut. Za prihodnjo nedeljo se pripravlja tekma v skokih, ki bo bržčas prinesla zopet neka] prav lepib rezultatov Zelo nas bo veselilo. Siavija (Praga) : BSK 3:2 (2:2) Beograd, 10. januarja p. Danes se je vršila v Beogradu mednarodna tekma med prvakom češkcslovaške praško Slavijo in našim državnim prvakom BSK. Siavija. ki se nahaja že dalje časa na turneji, je igrala zelo dobro. Nastopila je kompletno Ker je bilo lepo vreme je bilo mnogo gledalcev. Teren je bil precej blaten Siavija je premagala BSK z rezultatom 3:2 (2:2). BSK je sicer izgubil tekmo, vendar pa nezasluženo. Skoro do konca igre je bil rezultat neodločen 2:2 in šele par minut pred zaključkom igre se je posrečilo Cehoslovakom zabiti zmagoviti gol. Prva dva gola za Slavijo sta padla po krivdi golmara Matiča BSK je nastepil brez petih svojih najboljš'h igralcev ter je povečini igral z rezervami. Sodnik g Jokšič je bil odličen. bilistov Se vedno rek) različno te zelo tnalo avtomobilistov se točno drži predpisov tovarn. Točna kilometraža zaradi menjanja olja se da sicer res težko ugotoviti, ker je odvisna od mnogih faktorjev, vendar ie najbolje. če se držimo okrog maksimuma, k? ga je predpisala tovarna Žalostno je tudi. da se v tem pogledu neoriientiranost avtomobilistov podpira s — sicer neoficijelno — propagando nekaterih interesiranih tvrdk da se olje drž: čim dalje časa v karterju Ne smemo pozabiti, da je za mnoge avto-mobiliste olje — olje in da hočejo z enim oljem doseči isto, kakor z drugim. Razen tega igrajo tukaj vlogo tudi druge okolno-sti; avtomobilist bi moral vedeti, da bo olje enkrat izdržalo dalie časa. kakor pa isto olje v drugem primeru. Pogostejše menjanje olja pozimi — to bi moralo biti ora-vilo vsakega avtomobilista. ker bo v obratnem primeru škoda mnogo večja, kakor pa minimalni večii izdatk' za olje. Omeniti hočemo še neko »malenkost«: imamo še vedno mnogo avtomobilistov. ki ne pregledajo odnosno ne dajo pregledati sveče in baterije Tudi na to naše garaže ne bi smele pozabiti in tukaj bodo našle vsekakor hvaležno polje delovanja. Zima se Se mnogokrat smatra kot mrtva sezona. Ce jo primerjamo s poletnim delom Dri nas. je res orecei mrtva. To pa še ne pomeni, da morajo garažisti Dozirtr- mirovati Ravno seda? 'malo garaže priložnost da si s tem. da dobro ooslužijo svoje odjemalce. zagotovijo njih naklonienost tudi v bodoče. Tudi imaio seda? mnogi garažisf dovolj časa da se bavijo z reorganizacijo *vo-i --ta ooslovanja. Vsak še tako nonnln obrat se da izboljšati in garažisti bi morali sedaj napravit; načrt za bodoče delo. kaiti konkurenca bo vedno boli huda in avtomobili-sti bodo od garaž zahtevali vedno več Zato torei na delo, dokler imamo kaj prostega časa! « Koliko ženskih šoferjev Ima Amerika? Po najnovejši službeni statistiki število ženskih šoferjev precej raste: od celotnega števila legitimacij je izdanih ženskam nič manj kakor 25 odstotkov. BiciklJi so zopet v modi. Vedno večji davki, ki so jih uvedli na avtomobile in motorna kolesa v Nemčiji in tudi na Angleškem. so imeli za posledico, da je orišel bicikelj zopet v modo: tovarne koles so sedaj zelo dobro zaposlene. AH s® še pustolovščine na svetu? Ostale nogometne tekme Zagreb: Prvenstvo I. razreda: S»avija: Ferraria 6 : 0 (1 : 0), Grafričar : Sokol 3 : 2 (0 : 1), Jugoslavija : Sparta 1 : 0 (0 • 0) Viktorija : železničar 6 : 1 (1:1). Zaslužena toda nekoliko previsoko izražena zmasa Viktorije. Praga Llben : Viktorija Pteeo 2 : 1 (1 • 1). Sparta : Kladno 3 : 2 (1 : 1). Dunaj: Sportklub : Slovan 3 : 1 (3 : 0), BAC . Nicholson 3 : 1 (2 : 0). Niirnberg: Numberg - Fiirth kom. : Admira (Dunaj) 4 : 3 (2 : 2). Karlsruhe: Austria - mestna reprezentanca 3 : 2 (2 : 2). Monakovo: Monakov&ka reprezentanca: WAC 2:1(2:0). Lausanne: Rapid TtanaJ) : Soxxrts 3:3. * Smučarski klub Ceije priredi svojo klu-bovo tekmo dne 17. januarja ia sicer: seniorji, od t8 leta tjkie na progii Celjska koča-Store, start ob?, k dop. Dame, v bližini štoiah na 5 km*-^ ^rt ob 14., In juniorji pod 18 letom v bližini štarah na 8 kilometrov start ob 14. Pravico starta imajo vsi pri JZSS verificirani smučarji. Tfkmuif se no n-ravilib JZSS žrebanje in opis proge eno uro pred startom v Celj-i k-oo ,, oito^ma v štorah. Prijave spre-- Jo8. KreJi in gosp. Ed Paidsch. Prijavnilna Din 10. Darila: seniorji: zmagovalec prejme ličen pokal ter naslov »prvak kluba za leto 1931-32«. Drugo darilo: smučke, tretje: diploma. Dame: marmornata plaketa z znakom. Diploma Juniorji: marmornata plaketa. Diploma Razglasitev rezultatov Emone; Tehnifni del rubrike arejnje artoiuhniciu •ddelek Vacaua Uit Compaav. i. dL Zima in avto Avtomobilski promet postaja od leta do leta tudi pozimi večji, posebno še v mestih. Ak< pa napravimo analizo, da vidimo, koliko ljudje pri nas ulože v zimski promet, pridemo do dokaj čudnih zaključkov. Razmerje med prevoženimi kilometri in izdatki je pri nas mnogo boli nepovoljno. kakor v drugih državah, kjer je avtomobilski promet bolj razvit. Vsekakor moramo del de! prevelikih izdatkov odpisati na račun slabih cest, ampak čeprav napravimo zato odgovarjajočo rezervo, bomo videli, da je ostanek stroškov, ki so odvisni od vozača, tako velik, da bo treba vsekakor revidirati dosedanje postopanje z motornim vozilom. To bomo morali storiti še posebno tedaj, ako nam j& na tem, da avto tudi pozimi brezhibno funkcionira in da so stroški za njegovo vzdrževanje v pravilnem razmerju. Odgovornost garaž je v sedanjem času še večja, ker se od avtomobilista ne sme zahtevati, da bi poznal vsako posameznost svojega vozila m mnogokrat tudi ne utegne, da bi se brigal za vsako malenkost, ki ie pa za brezhibni obrat avtomobila važna Garažisti se morajo zavedati vseh težav zimske vožnje in morajo avtomobiliste vedno opozarjati na te težkoče. Ta pouk avtomobilistov in delovanje v tei smeri ie bitni sestavni del tkzv. «Service-a«. ki se garažam orej ali slej dobro izplača ker bo avtomobilist nvidel, da je redna služba garaže fta njega veliko vrednosti. Imamo vpfi zelo važnih faktorjev, ki bitna vplivajo na brezhibni zimski obrat avtomobila. Mi bomo danes navedli samo nekoliko teh faktorjev. Vprašanju olja se Se vedno ne posveča zadostna pozornost, dasi je ravno pravilno menjanje olja zelo važna stvar. Imamo žal še vedno mnogo primerov, da se letno olje enostavno izpusti iz kart&rja in se vlije vanj zimsko olje. Tudi se pogosto dogaja, da se zimsko olje vlite v karter, v katerem se nahaja Se manjša količina letnega olja. In tedaj bo tak avtomobilist tožil, da ni nič bolje, dasi ie vzel najboljše olje. Pravilno postopanje je: letno olje se mora izpustiti iz karterja dokler je motor še vroč, ker bo tedaj vzelo olje vso nečistočo s seboj. Nato bomo vlili malo količino zimskega olja in z njo bomo oprali motor na ta način, da vrtimo počasi ročko za zaganianje. Oni avurmobilisti. ki kupijo prvovrstno olje, a jim Je žal porabit? malo količino olja za pranje motorja, bodo imeli kaj kmalu motnje v motoriu. O pranju motorja s petrolejem In o njegovih kvarnih posledicah smo v te? rubriki že mnogokrat razpravljali oa zato samo mimogrede omenjamo Pozimi se olje itak !ažje razredči in zato res n? treba, da bi to DospeSill s tem, da peremo motor s petrolejem. V zvezi i razredčenjem olja moramo Se omeniti, kako dolgo smemo imeti eno in fsto oHe v karterju. to se pravi, kdaj moramo menjati vso količino olja, ki se nahaja v karteiia. Vtem pogledajo maeoje avtomo- Dckler b->do na svetu ljudje, ne bo zmanjkalo pustolovščin na kopnem, na vodi in v zraku. Romantika pustolovščin ne bo izumrla navzlic napredku današnje civilizacije. V naslednjem prinašamo nekaj odgovorov zranib osebnosti na vprašanje »ali so dane6 še mogoče pustolovščine al' ne?« Pustolovščina v največjem miru: panika med Kloni v Monakovem. Zame so pustol ivščine doživljaji z živalmi O tem bi se dalo marsikaj pripovedovati. Posebno nevaren položaj je nastal nekoč v Monakovem, o priliki s^vnostmega sprevoda julija 1888 Vzrok 'e bil zgolj nesrečen slučaj. Za slavnostni sprevod smo dali na razpolago tudi naše slone, ki so se vedli ves čas popolnoma dostojno, dokler ni prišla mimo figura zmaja, ki je bruhal ogenj med slone. Takrat pa so se sloni splašili in udrli med množico. Gonjači so sicer v polni meri storili svojo dolžnost, toda podivjani sloni se niso dali pomiriti in so dirjali kar naprej pj -itranskih ulicah. Prodrli so kordon ule-dalcev in povzročili strašno paniko. Vse je bežalo med strašnim kričanjem. Celo orožništvo in voiaštvo se je umikalo. Nekaj slonov se je zateklo med stebrovje. Rezidenzthe-atra, kjer so podrli nekaj preplašenih de-želank. Štiri slone je uspelo zajeti s pomočjo kavalerije, za drugimi štirimi pa sem tekal in stikal sam do popolne onemoglosti. Slednjič smo tudi te spravili z združenimi močmi na varno vse nepoškodovane. Toda jaz sam sem potreboval nekaj dni, preden sem se opomogel od te nevarne dogodivščine. C. Hagenbeck. Od jadranja okrog sreta do ^dirkališča. Največja pustolovščina, ki jo je kdaj napravil človek, se mi zdi Magalhaesovo ob-jadranje sveta. Magalhaes je moral biti od sile prevejan in podjeten dečko. Kakor znano, je skušal doseči takozvane otoke začimb (Moluke) po zapadni morski poti, za kar pa je moral najprvo šele odkriti Magalhaesovo cesto. Onkraj te je na svoje neizmerno začudenje našel popolnoma neznano morje: Tihi ocean, za čegar prebrodenje ie potreboval cele tri mesece, ko je snet uzrl kormino; namreč otočje Ladrone. Tod_ je pokazal Ma-gelhaes domačinom peščico žbic in ti so mu pokazalo preko morja proti jugu. Njegovo ladjevje ie dejanski doseglo otočje zičimb m ladja »Viktorija« se je po triletni odsotnosti vrnila na Špansko. Pustolovščine tako velikega kalibra so dandanašnji kajpada nemogoče. Vse eno pa človek na svetu lahko doživi dogodivščine nekoliko manjšega formata. Denimo: v vzhodnem Tibetu na otoku Borneu, v Mongoliji, Južni Ameriki in na cbeh tečajih. V 30 ali največ 50 letih pa bo tudi ta vaba pri kraju. Toda človek, ki je že IX) naravi nagnjen k pustolovščini se ne pu-frti ukaniti. V zraku in na dirkališčih ima priliko, da še vedno lahko doživi marsikaj nenavadnega. B. Kellermann. Pustolovščin jo ve? kot jih pa moremo doživeti. Ali so na svetu še nenavadni doživljaji? Kdo pa dvomi o tem? Po mojem mnenju je Vi?č nenavadnesvobodo«, da bi imeli čas :n smisel za svoje otroke — je samo vzrok drug, posledice pa ostanejo iste. Vedno pa hči občuti to stani® bolj kakor sin, ker navadno vpliva na njegovo vzgojo v praktičnem življenju stoječi oče. ali pa ima sam dovolj prilike spoznati ga tako. da mu življenje samo ne dela nobenih težkoč — razen morda tezkoč gospodarskega značaja, ki zadevajo vse ljudi enako. Tako mu je premagati le ovire, ki so v njem samem. Drugače pa je pri hčerki, katere vzgoja le tudi še danes prepuščena materi, čuvarki vse tradicije. Hčerka se tedaj ne bori le proti težkočam, ki so iz njenega bistva, temveč mora premagati tudi vcepljeno ji naziranje pretekle dobe. Zato Je postal problem današnjega človeka problem današnje žene. Iz tega si moramo razlagati, da se v naši dobi tista zmerom obstoječa razlika med mlado in staro generacijo javlja v poostreni obliki in da presega nasprotje med materjo jn hčerko, ki ie obstojalo le v poedi-nih primerih, problem očeta in sina po važnosti kakor tudi po številu primerov. Dejansko veže svetova matere in hčere v mnogih primerih Ie ozek most zunanje živ-lienske skupnosti ali pa čustva, kakor ljubezen, hvaležnost, smisel za rodbino in podobno. Trden, prisrčen kontakt skoro nikjer »i več mogoč, ne da bi 'Ml kriv tega eden ali drugi del. Stara generacija, ki vidi, sledeča stoletnim tradicijam, ideal žene v čuvarki domačega ognjišča in privzetih običajev, ne more od danes do jutri zanikavati tega, kar je bil njen življenski cilj, mlada generacija pa ji ne more slediti, ker jo vodi razum po drugih potih in v njej ni notranjih vezi na svet, ki jo bii. Mati se lahko zavaruje pred zahtevami sedanjosti za steno načel in življenjske modrosti, ki imajo po njenem mnenju večno vrednost, in ta zid zida vedno višje in višje, čim bolj čuti, da ga izkušajo omajati. Tako dejansko lahko živi kot tujka v tujem svetu, tem bolj, ker jo izza njene stene vežejo vezi le s takimi ljudmi, ki so se prav tako zabarikadirali pred svetom. Hči pa ne živi le za zaščitnimi stenami. V šoli, v poklicu, naveže stike s tistim zunanjim svetom, katerega nazori naravnost nasprotujejo tistim iz njenega domačega in socijalnega okolja. Ker je pa mladina radovedna, celo željna senzacij, se zanima posebno za tisto življenjsko področje, za katero jo hočejo prikratiti. Tako je razumljivo, da je v rodbinah, kjer izkušajo ohraniti hčerke posebno življenjsko tuje, konflikt med starostjo in mladostjo posebno močan. Graja starejše generacije se pričenja z zunanjimi, postranskimi rečmi. Kritizira obleko, preveč prosto vedenje in postavi običaje svoje dobe s tistimi sedanjosti v tako nasprotje, da se vidi sedanjost slaba in pokvarjena. Mlado dekle seveda ob tem ne ostane mirno, ker se je sprva nedolžno veselilo nat. vsem, kar ji nudi življenje: nad novo obleko, nad tovariško. športno ali duhovno skupnostjo z možem. Protivj se temu, da bi vedno poslušala, da je slabo, kar dela, kajti vsak pošten človek se brani poniževanja in blatenja. Prva odtujenost je tu. Hči živi življenje za sebe. To mora storiti iz nagona po samoohranitvi, ker bi ji izpolnjevanje vcepljenih je načel in maksim ne nudilo nobene zaščite pred njenimi težavami, nasprotno, pognalo bi jo v še večje težave in nevarnosti. Glavni vzrok konfliktov med materjo in hčerjo pa tvori njuno različno stališče napram zakonu. Pojmovanje zakona kot pre-skrbovalne institucije in dokaza za privlačnost žene je neizbrisno vcepljeno mišljenju žene od včeraj. Zato je po njenem mnenju omožitev hčerke med njenimi najvažnejšimi dolžnostmi. To pa ne iz čisto razumskih motivov. temveč na podlagi lastnih izkušenj in doživetij, kajti ona sama se v zakonu ni čutila skoro nikoli nesrečna, tudi takrat ne, če se je zato, da bo preskrbljena, odrekla svoji mladostni ljubezni. Bila je prepričana, da je potrebno, da trpi, ker je to neizpre-menljiva usoda vsakega človeka, kajti imela je kakor vsak človek, ki živi v močnih formalnih vezeh, mnogo discipline nad samo seboj, ki ublaži vsako prekipevanie čustev v nesreči in veselju in ne dopušča, da bi čustva zagospodovala nad človekom. Ne glede na zadoščenje, ki ga je čutila v izpolnjevanju svojih dolžnosti, je bil zakon včerajšnje žene tudi zato srečen, ker jo je navadno vezalo na moža globoko, odkritosrčno čuvstvo. Saj je bil mož prvi, s katerim je prišla v intimne stike in lepo, v svoji čistosti skoro ginljivo dejstvo je, da sta pri mladih ljudeh skoro vedno strnjena prva ljubezen in pravo erotično doživetje. Tragika materinstva (Iz predavanja prof. MarcuseJa o nadprodukclj) človeštva) Znani mon&kovski raziskovalec seksualnosti, nevrolog in socijolog profesor Mar-cuse je imel decembra lani v Pragi predavanje o tragiki materinstva kot posledici socijalnega in gospodarskega prevrata, ki se prav posebno izraža v ženskem delu. Po predavanju so poslušalci naslovili nanj več vprašanj o različnih problemih omejitve porodov, nakar je profesor Marcuse izvajal naslednje misli: Tisočletna tradicija se je podedovala od rodu do rodu: »Bodite rodovitni in razmnožujte se!« je najvišji princip religije kakor tudj države. Iz upravičenih samoijub-nih razlogov. Boj za nadmoč poedinca. rodbine in skupne velike rodbine naroda in države. Imeti kar največje število poganjkov, ie bila najvišja zapoved, kajti ne toliko v kakovosti kakor v množini ie zagotovljena moč. V dobi porajajoče se industrije je postala ta še tretji faktor, ki je pozival k stalnemu porastu števila porodov, k izpolnjevanju dolžnosti žene kot matere, ki da izvirajo iz biološke strukture žene. Toda že ob koncu stoletja je bila žena primorana, da opusti svoj prvotni poklic, svojo usodo samo-porodnice, da sodeluje na vseh področjih, ki so bila do tedaj pridržana le možu. Ta primoranost zavzema vedno večje kroge, čim bolj je industrializirana dežela, čim bolj se dvigajo stroški življenjskega vzdrževanja, čim manj upanja ima žena, da se poroči kakor v »dobrih starih časih«. Teh žen ni gnala v poklicno delo samovolja, temveč gospodarska potreba je bila gonilna sila te pregrupacije, ki se je seveda uveljavila tudi v preobrazbi, notranji in zunanji izpremembi moderne žene. Glavni moment, biološka poklicanost žene, da postane mati, se je moral umakniti važnejšemu momentu življenjske ohranitve. Toda razen tega se je pokazalo, da bi sicer lahko milijarde ljudi našle možnost pre-hranitve, da pa možnosti zaposlitve ne ra-sejo v isti meri kakor število moči, ki so na razpolago. Malthus je imel popolnoma prav s svojo bojaznijo pred nadprodukcijo človeštva, kakor jo dokazuje sedanjost. Število brezposelnih je naraslo v strahotni meri in še vedno kaže presežek porodov precej velik odstotek, ki lahko vodi do katastrofalnih posledic. Da je v takem trenutku omejitev človeške produkcije samo po sebi umevna, bi morala biti jasno vsakomur, ki ne polaga tolike važnosti na nadmoč naroda, na pozicijo naroda v celotnem človeštvu kakor na kvalitativno ohranitev človeškega rodu sploh in zagotovitev primerne preživnine. Zato je čas, da se uvede omejitev porodov, ki bi ustrezala razmeram, ki pa ne bi smela trajati večno. Omejitev bi morali uvesti začasno, in sicer s formalno zakonsko naredbo, saj je via facti danes kljub vsem zakonitim grožnjam človeštvo že samo uvedlo omejitev porodov, pa ne iz nagona, temveč iz bede. Za izvedbo tega je pa ▼ prvi vrsti potreben zdravniški pouk najširših plasti naroda, potrebna predvsem od države dovoljena propaganda antikoncepcionalnih sredstev, ki bi preprečila agjvečje zlo — odpravo plodu, česar tudi^fciboli drakonični zakoni niso mogli. Naravo, da ni mogoče povsem točno statistično ugotoviti števila odprav plodu, toda za Nemčijo na primer so ugotovili, da doseže število 800.000 na le- to. Po dosegljivih podatkih se konča 8000 primerov na leto smrtno, da ne govorimo o drugih bolj ali manj velikih poškodbah fizične in psihične narave. Prof. Marcuse se ne zavzema za popolno nekaznivost abortusa, temveč za fakultativne primere, kier je vzrok gospodarsko-političen, socialen ali fizičen. Tu naj bi bila dovoljena zdravniška odprava, kjer je potrebna. S tem bi bilo preprečeno mazaštvo. Žene in kulturni film Mednarodna ženska liga ie imela novembra lani velik izjemni kongres v Rimu. Njene delegatke iz vseh dežel do tja daleč iz Japonske, Kitajske, Amerike so se posvetovale o mnogoterih problemih tako zvanega kulturnega filma. Ta liga zastopa nekako 40 milijonov žen v 43 državah. Lahko bi torej izvajala ogromen vpliv na razvoj kulturnega filma in radia. Predvsem streme že- | ne za večjo nravno zaščito otrok, ki je gotovo potrebna proti nevarnostim h slabemu zavajajočih filmov. Pri tem ni tako važna negorljivost filmskega traku, ki ga predvajajo v šoiah, kakor pa odločilno vprašanje,. ali bi otroci sploh smeli posečati predstave za odrasle. Baš v deželi, kjer so delegatke bivale v gosteh, v Italiji, so imele priliko opazovati, da privedejo k vsem predstavam za odrasle popoldne in zvečer najmlajše otroke, celo dojenčke. Na ta način neverjetno obtežujejo razdražljivo fantazijo otrok, včasih do bolestnega stanja, ki ima svoj vzrok, kakor je dokazano, le prepogosto v predzgodnjem posečanju kinematografa. Jasno je torej, da otroci ne bi smeli obiskovati predstav za odrasle. Zato bo ženska liga usmerila svoj vpliv na to, da doseže enotno zakonodajo na tem področju za vse države. Predvsem se bo zanimala za kulturne filme — tu bi bilo umestno, da bi preprečila strašno dolgočasje aktualnih zvočnih tednikov s paradami in športnimi prikazi brez konca in kraja. Mnogo še lahko napravijo za kulturni film. Istočasno zanimiv in poučen kulturni film bi moral spremljati vsako predstavo. Čudeži narave in znanstvenih raziskovanj so bolj neizčrpni kakor čudeži parad in športne vzgoje. Zato je tudi Društvo narodov, da dokaže vso važnost kulturnega in poučnega filma, ustanovilo mednarodni zavod za kulturni film. Sedež je v Rimu, kjer je imela ženska liga svoja posvetovanja. Prva njegova naloga je, da skrbi za svetovni razvoj poučnega in kulturnega filma. Pod strogim nadzorstvom mednarodnega upravnega sveta ne more in ne sme biti govora o drugi kakor o čisto kulturni propagandi. Naloge zavoda za kulturni film so razvidne iz mesečnika, izhajajočega v petih jezikih, za popis vseh nalog primanjkuje prostora. Ena najvažnejših nalog je izdelava kataloga vseh na svetu ustvarjenih in v načrtu se nahajajočih filmov. Katalog, ki bi se vedno izpopolnjeval, naj bi omogočal lažjo izmenjavo filmov v vseh deželah. Nadaljnji cil prav za prav glavno delo zavoda, pa bi morala biti izpopolnitev vseh filmskih izobraževalnih sredstev in spozna-valnih možnosti, kajti taki filmi so postali na šolah in univerzah, na vseh področjih čiste znanosti, industrije, kmetijstva, skoro neizogibno potrebna sredstva za pouk in učenje. Že v kratkem času svojega obstoja je ^avod usmeril svoje delo na vsa ta področja. Toda tak zavod DN ne sme biti le najvišja svetovna centrala za vzpodbudo in kritiko, moral bi tudi. morda v sodelovanju z zasebnimi podjetji, izgotavliaH vzgledne primere, kak nai bo dober kulturen in poučni film. če naj bo res zanimiv. Ustanovitev osrednjega zavoda za take in enake filme je bila torej potrebna naloga našega časa. Vsi milijoni mater, ki so združene v mednarodnih ženskih zvezah in delujejo sedaj skupno z mednarodnim zavodom za kulturni in poučni film, se morajo zavedati, kako odlična sta lahko za otroka njegov prvi vtis in predstava o življenju. Tem odličnejša, čim enotneie, živahneie in učinkoviteje vplivata po filmu na otrokovo fantazijo. Angležinja Miss Luca Watkins. ki se preživlja kot postrežnica, je pred kratkim objavila z velikim uspehom knjigo Desmi pod naslovom »Unholv Music«. Knjiga vsebuje 3000 pesmi, nastalih od 1. 1914 naprej. Enajst ameriških žen se z izpiti pripravlja na diplomski poklic. Dosedaj imajo Zedinjene države štiri ženske podkonzule: v Santiagu de Cuba, v Beirutu v Siriji, r Milanu in v Ženevi. Evangeiina Booth v Nemčiji. Letošnja skupščina Armade spasa v Berlinu je bila posebno dobro obiskana, ker je šef-koman-derka Armade spasa iz Zedinienih držav Evangeiina Booth govorila prvič v Berlinu po zmagi o svojem umrlem bratu, generalu NVilliamu Boothu. Njena snov ie bila: »Bistvo in čudeži Armade spasa«. Opisovala je postanek Armade snasa v proletarskem okraju Londona in je podala živo sliko tega gibanja. Tudi v Ameriki mora armada ublažiti mnogo gorja. Zadnje leto je prehramia dnevno 300.000 ljudi, tem tem 50.000 v New-yorku, 40.000 v Chicagu, 30.000 v FiladelČ-ji. Armada spasa zavzema, kakor meni Miss Booth, po Rdečem križu drugo mesto na svetu. V nekem drugem mestu Nemčije je r javni objavi orisala zgodovino ustanovitve Salvation Armv, ki ie zrasla iz okolja neke londonske cestne svetilike v svetovno organizacijo. Moč kake dežele ni v njenem bro-dovju, armadi, denarju ali celo v njeni politiki, temveč v njenem nravstvenem vplivr, v prosvetljencm nauku ljubezni do bližnjega. Na Westfa!skem v Gelsenkircimn Je otvo-rila ženska zveza šolo za matere. Udeležba pri tečajih iz najrazličnejših slojev prebivalstva je presegla vsako pričakovanje. Do-lovni načrt vsebuje vso množino nalog, ki jih zahteva življenje od gospodinje in matere. Vršijo se istočasno različni tečaji o negi v bolezni in zdravju, o negi dojenčka, o gospodinjstvu, šivanju in ročnem delu. S tem praktičnim poukom so zvezani razgovori o življenjskih vprašanjih ženstva in materinstva. Razen tega razgovori o vprašanjih javnega življenja. Naposled ie v načrtu še poseben tečaj o vzgojnih vprasa?-njih. Lepite na pisma znamke protituberkulozne lige ! MALI OGLASI Službo dobi Vsaka beseda 50 par; za dajanje naslona »h za šifro pa 3 Din. CD Prodajalko aa trafik« 9 kavcij« sprejmem, takoj. Ni»Ia oglasni od-deJek »Jutra«. 9S7-2 Dekle ■»niča kuhanja in vseh hišnih opravil, prizma in rošbana, vešča nemščine, išče službe. Naslov v ogl. oddfitku »Jutra«. 993-2 Pouk Beseda 1 Din; za dajanje naslova ali z« šifro 5 Din. Dijaki, ki tace jo instrukc-ije. plačajo vsako besedo 30 par; za šifro ali za dajanje naslova 3 Din. (41 Prodam Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro S Din. — Ogla« socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Din. (8) Pisalna miza miza s 4 stoli, omara t predali, divan, starinski kleti! nik, naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 960-6 Kamgarm angleški, češki in nemški po zel« nizkih cenah v trgovini O. Slibar, Ljubljana, Stara trg 21. 67-6 V najem Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aH ia Šifro pa 5 Din. (171 Gostilno r »esfca ali bližnji periferiji Ljubljane vzamem v naj«n. Ponudbe pod »Go- st-itna« na oglasni oddelek »Jutra«. 1002-17 Pekarno dobro idočo, na prometni točki vzame takoj v najem soliden samostojen gospod. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 113347 Lokali Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali xa šifro pa 5 Din. (19) Camernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajsk, e. Si (Jogo Auto) telefon 2236. Prva oblastveno koncesijo *ir«.na. Prospekt U tastonj — pUlts poojl 85! Nemško govoriti (teorijo in prakso) e« hitro ■v« nauče po moji najnovejši metodi. Pojasnila od 12. do 4. daje ga. Ljutova, Kolodvorska ulica št. 34/1 182-4 Lokal dva stanovanja, sobo. kuhinjo in druge pritikliue oddani. Naslov t ogla*, oddelku »Jutra«. 1005-19 Stanovanje Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aH za šifro pa 5 Din. (31) Dvosob. stanovanje oddam n« Staremu trgu 19. 1080-211 Stanovanje solrtSao, treh sob, kopalnice rn pritiklin oddam s 1. februarjem. — Selitev mogoča tudi poprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 96-1-21 Stanovanje in kuhinj« oddaja. Zg. SSk* 161, V«daikow» cesta._871-81 Dvosob. stanov, .a oddam takoj ali t i. februarjem v Rožni dolini, oesta Vllim. 11124-21 Sobo odda Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslov* ali za šifro 3 Din. (23) Separirano sobo oddam v eenfcrn boljšemu gospodu. Nafiiov t oglas, od-delku »Jutra«. 9S5-2S Lepo sofco oprnmljeno, s posebnim vhodom, oddam takoj. — Božič, Streliška 24/1. 979-23 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1027-33 Opremljeno sobo z elektriko in prostim vhodom oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra'!. 1031-23 Opremljeno sobo odda dr. P., Pieteršnikova št. 24/1. 1065-23 Opremljeno sobo s poseb. vhodom ln eilek-trično razsvetljavo oddam v Tdrijski nliei 8. 1071-23 Kabinet opremljen ali prazen takoj oddam. Naslov v ogl. oddel. »Jutra«. 1107-23 Potoamaterska dela kakor tudi vsa strokovna dela naredi do sedaj najbolj« ln najceneje fotograf JoSko S m o c, VVolfova 12 is Specialna foto-trgovina A. Srone, Marijin trg it. 8 vogal Wolfov9 ulice St. 1. 304-30 Telefon 2059 % PREMOG suha drva Sobo v vili s prostim vbodom, elektriko in vodovodom oddam oni aH dvema osebama. Na 7.■}!-.:« z oskrbo. — Na Kodeljevo št. 13 (nasproti Leomšču). 1104-23 Obrt Jutra« Adoif Ribnikar, Za Narodno tiskarno