'







vc-.:‘






MM



ss*;


: /.



^ •
a '• • ■

.

; -V:.-« f v<o\. ^ ■■

;.V/::- ■ ’■■■ '?*?■%: ■ . ■ ■ '




. ■ ..;A f ,  v-.-'. '


. V ,V»f»

Slovensko zadružništvo

in sodelovanje učiteljstva pri
istem.

Predaval na XIX. skupščini Zaveze jugoslovanskih
učiteljskih društev v Radovljici dne 25. avg. 1907.

Vlad. Pušenjak.

Ponatis iz »Zadruge«.

Izdala in založila »Zadružna Zveza v Celju«.

O O

CELJE, 1907.
O

Tisk društvene zvezne tiskarne v Celju.

44917

h

Slavna skupščina!

Cenjene dame! cenjeni gospodje!

Izvanredno vesel pojav je, da se v novejšem
času širi zanimanje za zadružništvo po vsem
Slovenskem in da inteligenca, osobito učitelji in
duhovniki, ki živijo med ljudstvom, ki poznajo
njega potrebe in težnje, tako pozornost obračajo
zadružništvu. Že lansko leto na skupščini v
Šoštanju se je v debati, ki je sledila krasnemu
poročilu o delovanju učiteljstva izven šole, opo¬
zarjalo na sodelovanje.;'učiteljstva pri zadrugah
in letos je odbor zaveze v/prepričanju, da je za¬
družništvo za nas Slovence, kot narod, ki obstoji
večinoma iz majhnih in srednjih posestnikov,
majhnih in srednjih obrtnikov, največjega pomena,
postavil poročilo »slovensko zadružništvo in so¬
delovanje učiteljstva pri istem« na dnevni red.
Čast mi je pred tako odličnimi zastopniki jugo-
slov. učiteljstva, pred zastopniki stanu, kateri ne
le neumorno deluje za povzdigo izobrazbe slov.

1

4

naroda v šoli in izven šole, ampak tudi v naj¬
večji meri vrši drobno narodno in drobno go¬
spodarsko delo, o tem predmetu poročati.

Govoril bom o narodno-gospodarskem,
nravno-vzgojevalnem in socijalnem (družabnem)
pomenu zadružništva, o namenu posojilnic, kme¬
tijskih, mlekarskih, vinarskih in sadjarskih
zadrug kot glavnih vrst zadrug, ki pridejo za
nas v poštev, o zadružnih zvezah ter o sodelo¬
vanju učiteljstva pri zadružništvu.

Narodno-gospodarskl pomen zadružništva.

V prvi vrsti pride narodno-gospodarski
pomen zadružništva v poštev. Zadružništvo omo-
gočuje srednjemu stanu, majhnim in srednjim
kmetom in obrtnikom, ki so kot posamezniki
gospodarsko slabi in ne morejo z veleposestniki,
veleobrtniki in velikimi podjetji konkurirati, da
združeni dosežejo ugodnosti velikih podjetij in
morejo z istimi uspešno tekmovati.

Zadruge delujejo uspešno proti kapita¬
lističnim velikim podjetjem in združenjem, kakor
ringom, kartelom itd., kateri izkoriščajo svojo
denarno premoč in trgovsko znanje napram
kmetu in obrtniku proizvajalcu in odjemalcu.

Velika obrtna in trgovska podjetja, kakor
tovarne za umetna gnojila, stroje, veletržci itd. se
združujejo v takozvane kartele in ringe, katerih
namen je, svojo moč napram razcepljenemu
konsumu izkoriščati, s čemur nastane nevarnost,
da se pri določevanju cen, pri pogojih prodaje in

5

oddaje ne upoštevajo dovolj koristi konsumentov
oz. producentov kmetov oz. obrtnikov. Kmetijske
zadruge tvorijo protitežje proti kartelom itd. in
ščitijo prebivalstvo na deželi.

Važno je delovanje zadrug radi tega, ker
iste izključujejo predrago in mnogokrat nepošteno
delujoče prekupce, mešetarje in barantače, ki iz¬
rabljajo nepoznanje tržnih razmer, lahkovernost
in mnogokrat gospodarsko odvisnost kmetov v
svojo korist in v škodo kmetov.

V zadrugah združeni kmetovalci dobijo
upliv na svetovni trg in tržne cene ter vplivajo
potom svojih zastopnikov na zakonodajstvo in •
dosežejo ugodnejše postave za kmetijstvo.

S tem, da se potom zadrug okrepi srednji
stan, se krepijo tudi drugi stanovi, ker kmečki
stan je najtrdnejša podlaga vsem stanovom.

Nravno-vzgojevalen pomen zadružništva.

»Vsi za jednega, jeden za vse!« je zadružno
geslo, ki jasno pravi, da odgajajo zadruge ljud¬
stvo k skupnosti, k složnemu, skupnemu delu v
lastno dobrobit.

Ljubezen do bližnjega je gonilna moč v
zadružništvu, za dobičkaželjnost in koristolovje
v zadružništvu ni prostora.

»Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!«
je zadružno načelo. Zadrugarji iščejo v samo¬
pomoči rešitve, začnejo se zavedati, koliko lahko
sami z lastno močjo dosežejo, z zaupanjem v
lastno moč raste pridnost, podjetnost in samo-

1 *

6

zavest, katere lastnosti spremlja poštenost, vest¬
nost in zdrav gospodarski čut.

Samo-uprava in lastna odgovornost sta te¬
melja, na katerih slonijo zadruge; zadružniki sami
upravljajo zadruge z lastno odgovornostjo, kar
vpliva odgojevalno na nje.

Gospodarski uspehi zadrug vplivajo odgo¬
jevalno na ljudstvo; iz kmečkih vrst izginja ne¬
voščljivost, nezadovoljnost, nevernost, lahkomi-
šeljnost, prepirljivost, nekrščanska škodoželjnost,
ošabnost in obup ter stopa na njih mesto sreča,
zadovoljnost, veselje do dela in čut dolžnosti.
Zadruge odvajajo zadružnike od razkošnosti in
zapravljivosti ter jih navajajo k varčevanju, skrb¬
nemu gospodarstvu, redu, točnosti in zmernosti.

Nravno vzgojevalno delujejo osobito s tem,
da vrši]o drobno gospodarsko delo: prirejajo pre¬
davanja o vseh zadružnih in gospodarskih
strokah, občne zbore posameznih zadrug in za
družnih zvez, zadružne shode, gospodarske in
zadružne okrajne shode, gospodarske pogovore
po vaseh, razstave, poučne tečaje, poučne izlete
itd., razširjajo zadružne in druge gospodarske
časopise, knjige in brošure ter širijo zanimanje
za gospodarsko delo. Potom tega dela napreduje
izobrazba, ljudstvo se začne zavedati, kako ve¬
lika moč leži v složnem, skupnem nastopanju,
dobi umevanje za skupne težnje ter nastopa od¬
ločno za ugodno rešitev vseh gospodarskih
vprašanj.

7


Zadruge se bojujejo za prevlado poštenih
in pravičnih trgovskih načel, ublažujejo skrajno
oster gospodarski boj in zahtevajo, da se v se¬
bičnem gospodarskem življenju upoštevajo tudi
nravna načela.

Najlepše osvetljuje nravno-vzgojevalno delo
zadružništva izrek slavnega agrarnega politika
Buchenbergerja, ki pravi: »Novodobno za¬

družništvo ne vpliva ugodno samo na
gospodarsko življenje, ampak tudi
na duševno in nravno življenje svojih
članov in sicer ne le radi tega, ker je
potreben predpogoj za napredek v
duševnem in nravnem oziru povzdiga
gospodarskega blagostanja, ampak
tudi, ker je članstvo v zadrugi, delo
v nji in za njo šola samo-odgoje, po¬
žrtvovalnosti in skupnosti in, ker
vpliva zadružno skupno delo na z a-
drugarje in je vspodbuja k podjet¬
nosti in delavnosti. Upanje potorh
združenja doseči gospodarske ugod¬
nosti, katerim bi se posameznik v
svoji osamelosti moral odreči, po¬
vzdiguje samozavest in zaupanje v
lastno moč.«

Družaben (socijalen) pomen zadružništva.

Neprecenljive vrednosti je tudi socijalen
pomen zadružništva. V zadrugah delujejo skupno
vsi sloji prebivalstva na deželi brez ozira na sta-

8

novske in premoženjske razlike, razlike izobrazbe,
veroizpovedanja ali političnega prepričanja; pri
skupnem delu drug drugega spoznavajo, ubla-
žujejo se nasprotstva, izvirajoča iz različnih go¬
spodarskih odnošajev ali političnih naziranj, drug
drugega začnejo ceniti in se zbliževati in počasi
izginja prepad, ki zija med gospodarsko moč¬
nejšimi in gospodarsko slabejšimi, med izobra¬
ženci in priprostim ljudstvom. Vse to pa je po¬
polno naravna posledica dela, s katerim so
mnogokrat gospodarsko trdni ali izobraženi sloji
gospodarsko dvignili cele občine, oz. župnije.

Za povzdigo revnih slojev, osobito delavcev
in dninarjev so veliko storile zadruge s tem, da
so jim omogočile si pridobiti majhno posestvo
oz. lastni dom. S tem so ne le dale dotičnim
ugodnejše življenske pogoje, ampak tudi, kar
moramo dandanes v dobi velikega pomanjkanja
delavskih močij posebej povdarjati, dotičnike ne¬
kako priklenile k grudi in odvrnile od bega iz
dežele oziroma izseljevanja.

Zadruge skušajo odpravljati razna socijalna
zla s tem, da skrbijo za povzdigo telesnega, du¬
ševnega in nravnega blagra potom dobrodelnosti.
Zadruge so upeljale celo vrsto uredb za pospeše¬
vanje dobrodelnosti na deželi kakor bolnišnic,
podpornih zavodov za uboge, ljudskih kopelji,
blagajn za slučaj smrti, zavarovalnic, uredb za
prvo pomoč pri bolezni, otroških vrtcev, nadalje¬
valnih in gospodinjskih šol, uredb za pospeše¬
vanje izobraževalnih društev, ljudskih knjižnic itd.

9

Posojilnice.

V kratkih potezah sem začrtal važen pomen
zadružništva, kateremu je pripisovati veselo dej¬
stvo, da zadružništvo od dne do dne napreduje
in je dandanes, čeravno je staro še le polstoletja,
razširjeno po celem svetu. Najstarejše zadruge
so kreditne zadruge in sicer po sistemu Schulze-
Delitzsch, še le pozneje so se razvile posojilnice
Rajfajznovega ustroja. Obupno stanje rokodelcev
in kmetov v 1. 1846 in v naslednjih letih povzro¬
čeno po konkurenci velikih obrtnikov in po
slabi letini je privedlo oba človekoljuba do tega,
da sta skušala rokodelcem in kmetom pomagati
potom samopomoči. Posojilnice Schulze-Delitzsche-
vega ustroja so starejše, Rajfajzen je svoj ustroj
še le po dolgoletnih izkušnjah ustvaril. Schulze-
Delitzscheve posojilnice so bolj primerne za
meščane, osobito trgovce in obrtnike, med tem
ko se Rajfajznovke ozirajo na razmere kmečkega
prebivalstva. Glavni znaki Rajfajznovk so:

1. Neomejena zaveza t. j. vsak zadružnik
jamči z vsem svojim premoženjem za obveznosti
zadruge. Zadružnik mora biti vsak posojilo¬
jemalec.

2. Omejen delokrog t. j. delokrog zadruge
naj obsega večjo občino ali nekaj župnij, nikakor
pa ni priporočati da bi celi sodnijski okraji spadali
v delokrog Rajfajznovke. To načelo je velepo¬
membno radi tega, ker nudi posojilnica v občini
lahko in ugodno priliko za vlaganje hranilnih
vlog ter lahko in ugodno priliko za dobavo

10

posojil. Če je posojilnica v občini, se prihrani
mnogo stroškov, potov in zamude časa, katera
nastane ljudstvu, če je isto prisiljeno posluževati
se posojilnice v oddaljenem trgu ali mestu. V
občini ljudje drug drugega poznajo, načelstvu
so znane ne le vse premoženjske razmere prebi¬
valcev, ampak vzlasti njih osebne razmere,
njih značaj itd. in se ni bati, da bi dajalo
posojila ljudem, ki niso zanesljivi glede kredita
in ne kredita vredni in bi s tem spravljalo
zavod oz. poroke v nevarnost.

3. Skrb za velike rezerve. Ves čisti dobiček
se steka vsako leto v rezervni zaklad in, ko je
isti dosegel primerno visokost, se še le obresti
istega in čisti dobiček prih. let uporablja v
dobrodelne namene. Vse posojilnice morajo stre-
miti za tem, da so kolikor mogoče neodvisne od
tujega kapitala in da ne pridejo v slučaju de¬
narnih kriz v neprilike, kajti ravno v časih, ko
vlada občna draginja na denarnem trgu, bo go¬
tovo tudi največ ljudij iskalo pomoči pri posojil¬
nicah in, če iste nimajo dovolj lastnih sredstev,
bodo mnogokrat le težko oz. pod zelo neugod¬
nimi pogoji ljudstvu pomagale. Skrb za obstoj
in napredek zavoda samega in za možnost vzlasti
v slabih časih nuditi ljudstvu hitro in ceno
pomoč naj navaja k temu, da se skrbi za izdatne
rezerve.

4. Posojuje se na osebni kredit proti po¬
roštvu, menice so popolnoma izključene. Pri
Rajfajznovkah se naj iščejo posojila za krajšo

11

dobo, naš zakon z dne 1. jun. 1889. dovoljuje
dobo 4 let — v svrho nakupa živine, umetnih
gnojil, semenja, izvršitev kakih popravil itd. Za
realni kredit na daljšo dobo so najbolj pripravne
hranilnice oz. hipotečne banke, ker je neobhodno
potrebno, da se realni kredit, kredit na podlagi
imovine posestva, hiš itd., dovoli na daljšo dobo,
da je neodpovedljiv in se leto za letom amorti-
zuje t. j. vničuje.

5. Razloček med obrestno mero za hranilne
vloge in posojila naj bo kolikor mogoče nizek
Naš že zgoraj imenovani zakon z dne 1. junija
1889. zahteva, da ne sme ta razloček z vsemi
drugimi pristojbinami vred znašati več kakor
1 1 / 2  °!o ■ Posojilnica pa poleg tega lahko uspeva,
ker opravljajo vsi funkcijonarji zadruge, izvzemši
blagajnika ali računarja, svoj posel kot častni
posel brezplačno. Blagajnik ali računar dobi le
za svoje delo in zamudo časa primerno nagrado.

6. Deleži so mali, ne smejo presezati
50 K in se navadno ne obrestujejo; če se pa že
obrestujejo, potem ne sme obrestna mera biti
višja kakor obrestna mera za hranilne vloge. To
načelo je zelo važno, ker se s tem pobija ko-
ristolovstvo.

7. Posojilnice skrbe ne le za denarni,
ampak tudi za blagovni promet t. j. skupen
nakup vseh kmetijskih potrebščin (umetnih
gnojil, močnih krmil, semenja, galice itd.) ter
skupno prodajo vseh kmetijskih pridelkov. To

12

načelo je našlo mnogo nasprotnikov, a tekom
časa so uvideli, da je vse nasprotovanje zastonj.
Kateri razlogi so privedli Rajfajzna do tega, da
je spojil v Rajfajznovkah denarni in blagovni
promet? Zakaj imajo to uredbo danes vse Rajf-
ajznovke na svetu? Predvsem merodajno je dej¬
stvo, da je na deželi težko dobiti dovolj spo¬
sobnih 1 judij, ki bi vodili posojilnico in še posebej
kmetijsko zadrugo za skupen nakup vseh kme¬
tijskih potrebščin in skupno prodajo vseh kme¬
tijskih pridelkov. Ako obstojita dve zadrugi, so
dvojni upravni stroški na škodo obeh zadrug.
Da je mogoče pokrivati četudi majhne upravne
stroške in še doseči nekaj dobička za rezervni
zaklad, je velike važnosti, da se napravi pri de¬
narnem in blagovnem prometu nekaj čistega do¬
bička. Nekateri zadrugarji na Slovenskem se boje
blagovnega prometa češ, da je blagovni promet
nevaren za posojilnice; temu se mora odločno
oporekati. Naročuje se le ono blago in v oni
množini, katero in v koliki množini so zadruž¬
niki isto naročili, prodajajo se le oni pridelki, za
katere ima zadruga dobre odjemalce. Ugodna je
pa zveza blagovnega prometa z denarnim pro¬
metom posebno radi tega, ker si lahko zadružnik,
kateri v določeni dobi — navadno mesec dni j,
— ne more poravnati računa za umetna gnojila
itd., vzame za dotični znesek posojilo, medtem
ko mu kmetijska (nakupovalna in prodajalna)
zadruga zbog pomanjkanja sredstev ne more
kreditirati. Vsi ti navedeni razlogi so posebno

13

za nas Slovence merodajni, da vršimo v Rajf-
ajznovkah denarni in blagovni promet.

Posojilnice Rajfajznovke so po vsem svojem
ustroju ustvarjene za kmečko prebivalstvo. Njih
velik pomen so uvideli tudi merodajni krogi in
so z zakonom z dne 1. jun. 1889. podelili Rajf-
ajznovkam, ki so ustanovljene na podlagi prej
označenih načel sledeče ugodnosti:

1. so davka proste,

2. smejo uporabljati menični kolek po lest¬
vici I, ki je dokaj nižji kakor kolek po lestvici
II, seveda le pri zadolžnicah na osebni kredit,
nikakor pa ne pri zadolžnicah za posojila, katera
so se vknjižila. Koliko si prihranijo posojilo¬
jemalci s tem, da se rabi kolek po lestvici I,
naj predočuje par primerov:

tu je treba še pristaviti, da morajo kolekovati
posojilnice, ki niso Rajfajznovke, dolžna pisma
s poroštvom z dvakratnim zneskom koleka po
lestvici II., toraj:

za posojilo 200 K znaša kolek K 1 '28

» » 500 » » » » 376

» » 1000  » » » » 10 ’ —

14

3. njihova korespondenca je v občevanju z
javnimi oblastmi in uradi, izvzemši sodnijsko po¬
stopanje, vseh pristojbin prosta.

Radi teh velikih ugodnosti moramo stremiti
za tem, da se na Slovenskem v vsaki občini oz.
v okrožju več občin, ki štejejo okrog 1500 duš
in se nahaja vsaj par za vodstvo posojilnice
zmožnih mož, ustanovijo Rajfajznovke, katere
bodo gotovo dobro uspevale. Posojilnice za
majhen okoliš so še tudi važne radi tega, da ostane
denar na deželi in pridejo vse ugodnosti, katere
nudi posojilnica, prebivalcem v okolišu zadruge
v korist.

Posojilnice Schulze-Delitzchevega ustroja se
razlikujejo od Rajfajznovk v tem, da so ustanov¬
ljene za prostran okoliš, da dajejo v veliki meri
kredit na menice, da izplačujejo lahko načelstvu
visoke nagrade, da so upravni stroški navadno
dragi in da se plačujejo visoke obresti za deleže.

Na Slovenskem nimamo posojilnic čisto
Schulze-Delitzschevega ustroja, ampak je večina
posojilnic, ki so se ustanovile do leta 1895.,
ustanovljenih na podlagi Vošnjakovega ali meša¬
nega ustroja, ki vsebuje načela Rajfajznova in
Schulze-Delitzscheva. Ti slovenski zavodi kori¬
stijo skoro izključno kmečkemu prebivalstvu, pre¬
težna večina zadružnikov pripada kmečkemu
stanu; nekateri zavodi pa imajo nekatere nedo-
statke, kakor n. pr. previsoko obrestovanje de¬
ležev in predrago upravo. Sicer pa moramo

15 -

s ponosom povdarjati, da smo bili
Slovenci v Avstriji med prvimi, ki
smo začeli delovati na zadružnem
polju v dobrobit kmečkega prebival¬
stva. Medtem, ko je večina narodov v
Avstriji začela še le okrog letal 890.
delovati na zadružnem polju, delu¬
jemo Slovenci že od leta 1872.  naprej
in smo že 1. 1883.  ustanovili prvo

kmečko zadružno Zvezo v Avstriji
»Zvezo slov. posojilnic« imenovano,
katera se je 1. 1905.  prelevila v s e-
dajno »Zadružno Zvezo v Celju«.
Uspehi niso izostali; slovensko
kmečko ljudstvo je neodvisno od na¬
sprotnikov, dobiva cen kredit, na
tisoče in tisoče kmetij se je rešilo
propada. Stotisoči in stotisoči so se
obrnili v dobrodelne namene in se je
ustanovilo, vzdrževalo, oziroma pod¬
piralo nebroj gospodarskih, kultur¬
nih in narodnih naprav. In ko ni u se
imamo zahvaliti za te krasne uspehe?
Nevenljive zasluge si je pridobil oče
slovenskih posojilnic g. Mih. Vošnjak,
ki že okrog 30 let neumorno na tem
polju deluje. Želeti je, da ta odličen
slovenski zadrug ar, ki praznuje
letos 18. septembra svojo sedemdeset¬
letnico, še dolgo vrsto let deluie v
prid slovenskega zadružništva.

16

Namen posojilnic, vzlasti Rajfajznovk.

Posojilnice so podlaga vsem drugim za¬
drugam in najuspešnejše delujejo proti oderuštvu
in za gospodarsko neodvisnost prebivalstva na
deželi. Namen istih je:

1. Sprejemanje hranilnih vlog. S tem delo¬
vanjem potegnejo hranilne vloge iz celega oko¬
liša na se, razun tega pa vsled ugodne prilike
za varčevanje pridobijo marsikatere ljudi za var¬
čevanje, ki prej zbog komodnosti ali oddalje¬
nosti od denarnega zavoda niso štedili. Posebno
pomembno pa je, da posojilnice z raznimi ured¬
bami, kakor hišnimi nabiralniki, hranilnimi
znamkami ali kartami, ki se v krajih, kjer pre¬
bivajo večinoma delavci, v soboto zvečer, v
krajih s kmečkim prebivalstvom, v nedeljo po¬
poldan prodajajo po hišah, z šolskimi hranilni¬
cami itd. navajajo mladino, posle, dninarje in
delavce k varčnosti. Za vse mogoče namene
ustanavljajo posebne oddelke, kakor n. pr. bir¬
manske hranilnice, hranilnice za nakup umetnih
gnojil, kurjave itd. Izvrstna naredba je tudi pri-
hranjevalna knjižica, neka vrsta zavarovanja za
življenje. Imejiteli take knjižice se zaveže, da bo
redno vsak teden ali mesec za gotovo število let
plačeval določeno vsoto. Če mora plačevanje
ustaviti, dobi imejitelj take knjižice ne le vpla¬
čano vsoto, ampak tudi obresti nazaj, medtem ko
dobi od zavarovalnic za življenje le vplačano vsoto.

Hranilne vloge se kolikor mogoče ugodno
obrestujejo.

17

2. Dajanje posojil. Pri dajanju posojil se
mora upoštevati kreditna zmožnost in kreditna
vrednost prosilca, navesti se mora namen, za
katerega se posojilo rabi in se kontrolira posojilo¬
jemalec, da posojilo tudi v ta namen porabi.
Posojilnice navajajo svoje dolžnike k rednemu
letnemu odplačevanju gotovega zneska posojila
in tako povzročijo, da ljudje lahko posojila v
majhnih zneskih polagoma vrnejo. Daje se kredit
proti poroštvu na dobo 4 let, za hipotekarni
kredit so ugodnejše starejše in večje posojilnice,
hranilnice in hipotečne banke.

N 4?yOtvorjenje tekočega računa. Tekoči račun
kot oblika modernega denarnega prometa se še
pri nas premalo upošteva, akoravno je potom
tekočega računa mogoče vsak hip dobiti potreben
denar in vsak hip vložiti odvišne novce.

4. Opravljanje raznih bančnih poslov. Poso¬
jilnice na deželi bodo le tedaj odgovarjale svo¬
jemu namenu, če bodo dobile značaj vaške ali
občinske banke. Kakor se vsak boljši trgovec in
obrtnik v večjem mestu poslužuje kake banke,
tako naj bi služila prebivalstvu na deželi posojil¬
nica kot banka za opravljanje vseh denarnih poslov.

Posojilnice, oz. zadružne zveze bi naj vpe¬
ljale za vse svoje članice čekovni promet, potom
posojilnice kot vaške banke naj bi bilo omogo¬
čeno plačevati davke, zavarovalnine itd. Koliko
nepotrebnih potov, stroškov in skrbij bi se pri¬
hranilo kmečkemu prebivalstvu, ki mnogokrat,
ko pride rok za plačilo davkov, zavarovalnine,

2

18

obrestij za vknjižene dolgove itd. leta od soseda
do soseda, da si preskrbi potrebno vsoto;
mnogokrat se brezuspešno peha za dobavo de¬
narja in je rubežen, spojena z raznimi stroški,
posledica teh razmer.

Kmetijske (nakupovalne in prodajalne)
zadruge.

Priporoča se, da Rajfajznovke vršijo skupen
nakup kmetijskih potrebščin, kakor umetnih
gnojil, krmil, semenja, živinske soli, galice,
žvepla, premoga, strojev, orodja, sadnih dreves,
trt, kolov za vinograde, raznih drugih potrebščin
za sadjarje in vinogradnike itd., ter skupno pro¬
dajo kmetijskih pridelkov. Od nakupa mora pa
biti popolnoma izključeno blago, katero proda¬
jajo špecerijski, manufakturni in drugi trgovci.
Ker se mnoga konsumna društva imenujejo kme¬
tijske zadruge, katero ime pa ni popolnoma
pravilno, se mi zdi umestno spregovoriti o tej
priliki par besedij o konsumnih drštvih, o kate¬
rih se je že toliko govorilo in pisalo. Povdarjati
moram, da motrim konsumna društva in njih
delo- anje ne iz političnega, ampak iz strogo go¬
spodarskega stališča. Ne morem tajiti, da imajo
konsumna društva lepo nalogo, ščititi prebival¬
stvo pred izkoriščevanjem trgovcev, omeniti
moram, da ista krasno uspevajo ne le v mestih
v Nemčiji in na Angleškem, ampak tudi na de¬
želi na Danskem in v Švici, ne smem pa tudi
zamolčati, da so za uspešen razvoj

19

konsumnih društev potrebni gotovi
predpogoji. Posebno je neobhodno
potrebno, da j e lj ud st voz zadružnim
duhom prepojeno in da je dovolj za
vodstvo teh, mirno lahko rečemo, naj¬
težavnejših zadrug, spsobnih ljudij. Če
pa upoštevamo, daje pri nas še malo
smisla za zadružništvo in da nam pri¬
manjkuje gospodarsko izobraženih
in za vodstvo takih zadrug sposobnih
mož, uvidimo, da ni pri nas za take
vrste zadrug sedaj ugodnih tal, ker
primanjkujejo potrebni predpogoji.

Kjer pa obstoje starejše posojilnice meša¬
nega ustroja, oz. ni umestno ustanoviti kake
Rajfajznovke, se snujejo kmetijske (nakupovalne
in prodajalne) zadruge. Iste

1. preskrbujejo blago kolikor mogoče naj¬
boljše kakovosti za kolikor mogoče nizko ceno.
Pri nakupu v veliki množini naravnost od velikih
proizvajalcev (tovarn, veletržcev) se izključujejo
prekupci, prihrani na voznini, dobi zajamčeno
pristno blago, ki vsebuje zajamčeno množino
hranilnih snovij, oz. zajamčene lastnosti, ker se
isto da od kemičnih preskuševališč preiskati in
se primanjkljaj hranilnih snovij mora doplačati.

2. Poučujejo ljudstvo o sestavi in uporabi
umetnih gnojil, močnih krmil, strojev itd., o
trgovskih običajih, vplivajo na izboljšanje trgov¬
skih običajev ter odpravo nepravilnostij, pona¬
rejanj in goljufij v trgovini,

2 *

20

3. dobivajo upliv na trg in tržne cene,

4. opozarjajo kmete na važnost umetnih
gnojil, močnih krmil ter dela z stroji ter nava¬
jajo iste k umnemu kmetijstvu,

5. koristi skupnega nakupa pospešujejo
smisel za zadružništvo, ker kažejo moč združenja,

6. dosežejo boljše cene za kmet. pridelke,
ker stopajo z izključenjem drago delujočih pre-
kupcev, z velikimi množinami jednotnega blaga
naravnost v zvezo s konsumenti. Cene pridelkov
se za konsumenta ne zvišajo, ker odpade lep
dobiček prekupcev in istega dosežejo kmetovalci-
producenti. Zadruge oz. njih centrale pa tudi
poznajo tržne razmere, pošiljajo svoje blago tje,
kjer se isto rabi in dobro plačuje, skrbe pa tudi
za ' to, da se trg naenkrat ne preplavi z kmet.
pridelki, kar neugodno vpliva na cene, ampak
da se razdeli na posamezne dobe,

7. delujejo na to, da se prideljujejo pridelki
najboljše kakovosti, kolikor mogoče malo, a za
dotične krajevne in podnebne razmere ugodnih
vrst ter opozarjajo na pogreške pri produkciji,

8. ljudstvu nudijo priliko za ugodno ceno
in hitro vnovčiti svoje pridelke ter mu pripomo¬
rejo do boljših in sigurnejših dohodkov.

Mlekarske zadruge.

Dandanašnji se goji mnogo gospodarskih strok,
ki ne prinašajo dovolj dobička, oz. pri katerih
dohodki iz dotične gospodarske stroke ne odgo¬
varjajo stroškom pridelovanja. Ravnotako je več

21

gospodarskih strok, katere se premalo upoštevajo,
vzlasti mlekarstvo. Ni se čuditi, da se pri nas
mlekarstvo, ki v nekaterih državah, kakor na
Danskem, v Švici in Nemčiji in v nekaterih av¬
strijskih deželah, kakor na Tirolskem in Pred-
arlskem donaša mnogo dohodkov, zanemarja; saj
ni mogoče našim kmetom, izvzemši one, ki sta¬
nujejo blizu mest in industrijskih središč, vnovčiti
mleka. To, kar posameznik ne more, namreč po¬
šiljanje svežega mleka v večja mesta in indu¬
strijska središča ali izdelovanje mlečnih izdelkov,
vrše v mlekarskih zadrugah združeni kmetovalci.
Mlekarske zadruge so se posebno razširile od
1. 1878. naprej; v tem letu se je izumil stroi-po-
snemalnik, kateri v kratkem času in zelo natanko
posname mleko, — pri navadnem posnemanju v
latvicah ostane v mleku do 07% tolščobe, pri
posnemanju s posnemalnikom pa le okrog 0'2%,
kar je gotovo velik dobiček, če pomislimo, da
mleko splošno vsebuje okrog 33%. tolščobe —,
je neodvisen od vplivov vremena in drugih zu¬
nanjih vplivov, povzroči, daje smetana in posneto
mleko sladko in slednjič, kar je v sedanji dobi,
ko se deluje na to, da se mesta preskrbujejo z
mlekom, ki odgovarja vsem zdravstvenim za¬
htevam, posebno velikega pomena, očisti mleko vse
nesnage in vseh bakterij, ki povzročajo razne
bolezni.

Poleg že omenjene ugodnosti, da mlekarne
omogočujejo v od prometa oddaljenih krajih vnov-
čenje mleka, še nudijo iste sledeče ugodnosti:

22

1. prihrani se mnogo dela, stroškov in de¬
lavskih močij. Navada na deželi je, da se iz
mleka, katero se sproti ne uporabi, izdeluje do¬
mači sir oz. surovo maslo in se ti izdelki nosijo
na trg v bližnje mesto. Vse to povzroča obilico
dela, surovo maslo ni izborne kakovosti, ima
nizko ceno tako, da se liter mleka zelo slabo plača.
Ako se pa mleko oddaje v mlekarno, odpade vse
delo, stroški, ki so spojeni s tem, da se izdelki
postavijo na trg in delavske moči se lahko upo¬
rabijo drugod, kar je dandanes, ko vlada veliko
pomanjkanje delavskih močij in je iste težko za
drag denar dobiti, neprecenljive vrednosti.

2. mleko se dosti boljše izkorišča, naredi
se več izdelkov in boljše kakovosti, kar je pri¬
pisovati temu, da se rabijo stroji in da v mle¬
karnah deluje osobje, ki si je pridobilo tekom
časa najboljše izkušnje.

3. dosežejo boljše vnovčenje pridelkov vsled
tega, ker nudijo občinstvu izvrstne izdelke v večji
množini in se jim ni treba posluževati raznih
majhnih trgovcev pri prodaji izdelkov, ki jim
navadno ne plačajo istih v denarju, ampak jim
obesijo za iste razno, mnogokrat popolnoma ne¬
potrebno blago.

4. stalen reden dohodek vsak mesec za mleko
omogočuje kmetu, da začne bolj skrbeti za zbolj¬
šanje živine, travnikov, hlevov in v obče vpliva
na povzdigo celega gospodarstva.

Na Slovenskem še je veliko ugodnih krajev
za ustanovitev mlekarn, treba se je le poprijeti dela.

23

Sadjarske in vinarske zadruge.

Dohodki, katere dobivajo vinogradniki in
sadjarji pri nas so zelo neznatni, isti daleč za¬
ostajajo za dohodki vinogradnikov in sadjarjev
drugih dežel in držav, v katerih ne obstoje tako
ugodni pogoji za ti dve gospodarski panogi, do¬
hodki pa tudi nikakor ne odgovarjajo stroškom
in delu, katero je dandanes potrebno. V odpravo
teh nedostatkov so se nasvetovala razna sredstva,
kot najuspešnejše sredstvo se pa mora smatrati
skupno, jednotno postopanje sadjarjev in vino¬
gradnikov v sadjarskih in vinarskih zadrugah.
(Natančneje o delovanju sadjarskih in vinarskih
zadrug se vsi udeleženci lahko pouče iz brošure,
katero je založila «Zadružna Zveza v Celju» in
katera je tukaj brezplačno na razpolago.)

Te zadruge delujejo na to, da produkcijo
glede množine in glede kakovosti povzdignejo
ter kolikor mogoče ceno pridelovanje dosežejo.
Svojo pozornost obračajo na to, da se zboljša
vinarstvo, sadjarstvo, kletarstvo, izkoriščan je sadja
in grozdja ter zlasti, da se doseže ugodna pro¬
daja pridelkov sadjarstva in vinarstva. Saj ravno
glede prodaje vladajo obupne razmere; vinograd¬
nik in sadjar moreta navadno težko in po dolgem
času za cen denar vnovčiti svoje pridelke, dočim
zadruga z velikimi množinami jednotnega blaga
najboljše kakovosti lažje dobi dobro plačujoče
večje odjemalce. Zadruge pospešujejo umno sad¬
jarstvo in vinarstvo, potoni sejmov, razstav itd.

24

seznanjajo občinstvo s svojimi izdelki ter prido¬
bivajo isto za uživanje teh izdelkov.

Razne zadruge.

V kratkem sem orisal namen glavnih vrst
kmetijskih zadrug, za katere so najugodnejša tla
na Slovenskem. Zelo velikega pomena so še ži¬
vinorejske zadruge, ki skrbijo za upeljavo dobrih,
za posamezne krajevne in podnebne razmere pri¬
mernih pasem živine, melijoracijske (izboljševalne
zadruge), kojih namen je izsuševanje močvirnatih,
namakanje suhih zemljišč, spreminjanje peščenega
nerodovitnega, z grmičjem obraščenega sveta v
rodovitno zemljo, zaokroževanje (zlaganje) pose¬
stev itd.; velika pomoč za revnejše sloje bi bile
v krajih, kjer v velikih množinah rastejo borov¬
nice in prusnice, zadruge za izkoriščanje tega
sadja, po katerem se zelo povprašuje; v krajih,
ki so ugodni za vrborejo, naj bi se ista povzdig¬
nila, ustanovil pletarski tečaj in pletarska zadruga
za razpečavanje pletarskih izdelkov; strojne za¬
druge naj nabavljajo stroje, kakor parne mlatil¬
nice, žitne čistilnice, travniške brane, razne vrste
pljugov, tehtnice za živino itd. ter iste posojujejo
svojim zadružnikom; perutninarske in jajčarske
zadruge naj v krajih, kjer kmetijske (nakupovalne in
prodajalne zadruge) in mlekarne ne vrše pro¬
daje jajc in perutnine, opravljajo ta posel. V Istri
in Dalmaciji se priporočajo oljarske in ribiške za¬
druge. Poleg omenjenih zadrug, ki so zgolj za kmete,
obstoje zadruge za druge stanove, delavce, obrtnike,

25

trgovce, uradnike itd., kakor tiskarske, stavbene,
surovinske zadruge, zadružna skladišča itd.

Zadružne Zveze.

Ako bi zadruge vsaka za se skušale doseči
svoj cilj, bi težko kaj izdatnega dosegle. Zato se
zadruge združujejo v zadružne zveze, katere po¬
spešujejo zadružno delo in vse zadeve svojih čla¬
nic s tem, da zastopajo njih interese napram jav¬
nosti in zakonodajstvu, s tem, da izpopolnjujejo
vse uredbe in poslovanje, s tem, da skrbe za
ustanovitev novih zadrug, posebno pa s tem, da
izvršujejo revizije in služijo svojim članicam kot
denarne in blagovne centrale. Zanimanje za za¬
družništvo širijo zadružne zveze potom svojih
glasil in brošur, potom predavanj, poučnih te¬
čajev itd. V smislu zakona od 10. junija 1903. se
morajo vse zadruge podvreči vsako drugo leto
postavni reviziji, katero izvršujejo zadružne zveze
pri svojih članicah. Zadružne zveze so denarne
centrale in vršijo kot take denarno sporavnavo,
to se pravi: one sprejemajo hranilne vloge od
onih članic, katere imajo več denarja, kakor ga
same potrebujejo in dajejo posojila onim članicam,
ki same ne razpolagajo z zadostnimi denarnimi
sredstvi. Kot blagovne centrale vrše zadružne
zveze skupen nakup vseh kmet. potrebščin in
skupno prodajo vseh kmet. pridelkov za vse
svoje članice.

Kakor v marsičem, tako tudi na zadružnem
polju vlada na Slovenskem velika razcepljenost;

26

na slovenskem ozemlju obstoje nič manj nego
štiri zadružne zveze, na slovensko ozemlje pa še
posegati tudi nemški zadružni zvezi v Gradcu in
Celovcu. Za Istro obstoji posebna zadružna zveza
v Pulju, za Dalmacijo pa ravnokar ustanovljena
zadružna zveza v Splitu; sicer pa spadate Istra
in Dalmacija v delokrog celjske in ljubljanske
zadružne zveze.

Najstarejša zadružna zveza na Slovenskem
je «Zadružna Zveza v Celju», prej «Zveza slov. po-
sojilnic» imenovana. Ista ima sedaj približno 200
članic, večinoma posojilnic in mlekarn; v novejšem
času je tudi obrnila svojo pozornost vsem drugim
kmet. zadrugam. Tej 1. 1883. za vso jugoslovansko
ozemlje ustanovljeni zadružni zvezi gre zasluga,
da se je zadružništvo na Slovenskem tako raz¬
vilo. Zadružna zveza izdaja redno vsako leto svoj
letopis, ki nam podaja jasno sliko delovanja vseh
članic, svoje glasilo «Zadruga», ki je po sodbi
kmetijskih in zadružnih strokovnjakov jeden naj¬
boljših zadružnih listov v Avstriji, nadalje izdaja
brošure, prireja predavanja, okrajne gospodarske
shode in poučne tečaje. Na gospodarskem, kul¬
turnem in narodnem polju so «Zadružna Zveza»
v Celju in njene članice veliko dobrega za slo¬
venski narod storile. Da so članice dobro fundi-
rane, priča letopis za l. 1906, v katerem izkazuje
vseh takrat včlanjenih 170 zadrug okrog 237 mili¬
jonov kron denarnega prometa 508.000 K čistega
dobička, rezervnih zakladov nad 3,600.000 kron
in vseh aktiv nad 100,000 000 kron. Zadružna

- 27 -

Zveza sama je v 1. 1906., v katerem je prvo leto
poslovala kot zadruga in centrala, imela nad
14 milijonov K prometa.

Zadružna zveza v Ljubljani, ustanovljena
koncem l. 1899., šteje okrog 380 zadrug, nad temi
mnogo Rajfajznovk ter precej konsumnih društev
in raznih kmet. zadrug. Zadružna zveza izdaja list
«Narodni gospodar«, zadnji letopis je izdala za
l. 1902/3.

Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev
obstoji še le par let in ima včlanjenih okrog
30 Rajfajznovk; Zadružna zveza v Trstu je že
ustanovljena, a še ni pričela delovati.

Precej Rajfajznovk in kmet. zadrug na Sp.
Stajarskem pripada nemški zadružni zvezi v
Gradcu, nekaj posojilnic na slov. Koroškem pa
nemški zadružni zvezi v Celovcu.

Vse zadružno delo trpi vsled velikanske
konkurence, katero dela jedna zadružna zveza
drugi, propaganda, ki mnogokrat ni baš umestna,
požre mnogo denarja in uporabi mnogo močij in
želeti je, da se razmere v kratkem izpremene,
ker zadružno delo more le tedaj uspevati, če v
zadrugah in zadružnih zvezah delujejo zastopniki
vseh stanov, vseh veroizpovedanj in političnih
nazirani složno skupaj, o čemur priča zadružništvo
v Nemčiji, na Danskem, in v vseh avstrijskih
deželah, izvzemši jugoslovanske dežele. Kako
blagodejno vpliva skupno gospodarsko delo v
gospodarskih zavodih nam jasno priča kmetijska
družba kranjska, ki je najboljše delujoča kmetijska

- 28 -

družba v Avstriji. V drugih deželah, kjer bivata
po dve ali več narodnosti skupaj, so ločene za¬
družne zveze za posamezne narodnosti, le mi
Slovenci smo v tem oziru na slabem!

Vse zadružne zveze, dandanes 22, so združene
v «Splošni zvezi kmetijskih zadrug na Dunaju«,
ki šteje nad 5000 zadrug kot članic. Vse narod¬
nosti v Avstriji, izvzemši Poljake in moravske
Čehe, so združene v tej zvezi. Vesel pojav je in
nam obeta boljšo bodočnost, da na za¬
družnem poljit vse avstrijske narodnosti in stranke
skupaj delujejo in temu je pripisovati ugoden
razvoj avstrijskega zadružništva. Splošna zveza
vrši iste naloge, izvzemši denarno sporavnavo,
napram posameznim zadružnim zvezam, katere
vršijo zadružne zveze napram svojim članicam.

Sodelovanje učiteljstva pri zadružništvu.

V teh izvajanjih sem le v kratkih potezah
začrtal pomen zadružništva in nalogo posameznih
vrst zadrug in zadružnih zvez ter prehajam k
poslednji točki, točki, ki bo slavno skupščino naj¬
bolj zanimala, glede sodelovanja učiteljstva pri
zadružništvu.

Da se učiteljstvo zelo zanima za zadružništvo,
dokazuje dejstvo, da se je na dnevni red skupščine
jugoslov. učiteljskih društev postavila točka o
zadružništvu, dokazuje pa tudi sodelovanje pre¬
cejšnjega števila učiteljstva pri zadružnem delu.
Vendar se s tem ne smemo zadovoljiti, ampak
vplivati na to, da se večina učiteljstva posveti

29

zadružnemu delu. Učitelj na deželi, sam navadno
sin kmečkih starišev oz. rojen na deželi, razun
duhovnika j edin inteligent, ki živi med ljudstvom
in pozna njegove razmere in težnje, ima vse
zmožnosti za gospodarsko delo. Poleg gospodarske
izobrazbe, katero si pridobi na učiteljišču in spo-
polni z lastnim delom, razume korespondenco, se
hitro navadi knjigovodstva in drugih potrebnih
stvarij ter tako usposobi za vodstvo zadrug.

Spoznati cilje in ustroj zadružništva, dan¬
danes ni težko, ko izhaja več zadružnih in drugih
strokovnih listov, izmed katerih se priporočajo list:
«Narod. gosp.» v Ljubljani, «Zadruga» v Celju, «Hr-
vatski udrugar» v Zagrebu in nemški «Oesterr.
landw. Genossenschaftspresse» na Dunaju; razvija
se počasi zadružna književnost, mnogo gradiva je
nabranega v vseh letnikih Letopisov «Zadružne
Zveze» v Celju, o delovanju posojilnic razpravlja
obširno ravnokar izšla knjiga starega posojilni-
čarja in učitelja g. J. Lapajne «Slovenski poso-
jilničar», o delovanju in načelih posameznih za¬
družnih vrst izdaja «Zadružna Zveza v Celju»
brošure, pri neštevilnih predavanjih o vseh za¬
družnih strokah, ki se vrše sleherno nedeljo in
praznik, se tudi nudi prilika proučiti zadružništvo.

Glavna naloga, ki čaka učiteljstvo, je vspod-
bujati in poučevati ljudstvo o zadružništvu. Za to
se že nudi prilika v šoli, kjer se mladina opo¬
zarja na važnost varčevanja, na velik pomen
složnega, skupnega dela v zadrugah; zadružno
misel lahko širi učiteljstvo med ljudstvom s tem,

30

da razpravlja o tem predmetu v zasebnem raz¬
govoru, v izobraževalnih, kmetijskih in drugih
društvih. Največ pa lahko učiteljstvo stori za na¬
predek kmetijstva in zadružništva s tem, da več¬
krat prireja poučna predavanja, nekako nadalje¬
valno šolo, za šoli odraslo mladino, s čemur
učitelj ne le izobraževalno upliva, ampak osobito
ohrani stike z svojimi bivšimi učenci. Potrebni bi
bili gospodinjski tečaji za žensko šoli odraslo
mladino, kateri so upeljani v drugih državah in,
katere z velikimi uspehi vodijo učiteljice. Da se
veliko naših kmetov ne briga za zadružništvo,
ampak isto le nezaupno od strani opazuje, je
nemala krivda našega kmečkega ženstva, ki je
večinoma protivno vsemu združevanju in odvrača
tudi svoje može od tega. V gospodinjskih tečajih
bi se vzlasti morala ženska mladina navajati k
snagi, redu in točnosti v gospodinjstvu, k boljšemu
upoštevanju nekaterih gospodarskih strok, kakor
mlekarstva in perutninarstva itd. in k boljšemu
razumevanju skupnosti.

Učitelj naj deluje organizatorično, naj pri¬
pravlja tla in vse predpogoje za razne zadruge
in pospešuje njih ustanovitev. Temeljite predpri¬
prave so najtrdnejši temelj vsaki zadrugi.

Če se ustanovi kaka zadruga, je spet so¬
delovanje učiteljstva neprecenljive vrednosti; saj
s tem pomaga kmetom, kateri nimajo dostikrat ne
sposobnosti in mnogokrat tudi ne časa za oprav¬
ljanje služb tajnikov, knjigovodij ali poslovodij
pri posojilnicah in kmetijskih zadrugah, razven

31

tega pa tudi pridobi spoštovanje svojih soobčanov
in raste njegov ugled.

V začetku se bodo tu in tam delovanju
učiteljev stavile razne ovire, a to ne sme nikogar
oplašiti, ampak vspodbuditi k temu, da bode s
tem večjo vnemo delal za dosego cilja. Bodrilo
k delu pa naj bode zavest, da je potom zadružne
samopomoči storil nekaj dobrega, zaslužnega, da
je pomagal svojim občanom, da je poučil nevedne,
ojačil gospodarsko slabe, s kratka, da je zboljšal
gospodarsko stanje v občini, v kateri je živel in
deloval. In če se tudi sadovi tega delovanja ne
bodo takoj poznali, četudi ne bode učitelj takoj
dosegel zasluženega priznanja, gotovo pa je, da
bode tekom časa njegovo delo obrodilo obilo sadu.

Važen pomen zadružništva za gospodarsko
ojačenje in dosego gospodarske neodvisnosti slo¬
venskega naroda naj vspodbuja slovensko učitelj¬
stvo k vztrajnemu sodelovanju pri zadružništvu.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000441987

/