GLEDALIŠKI LIST
Narodnega gledališča v Ljubljani
1938-39
UREDNIK: M. BRAVNIČAR
JAKOV GOTOVAC:
ERO Z ONEGA SVETA
KOMIČNA OPERA V TREH DEJANJIH
Din 2-50
Izhaja za vsako premijero
Priporoča se Vam
..SLAVIJA"
Jugoslovanska zavarovalna banka d. d. v Ljubljani za zavarovanje
proti oškodovanju vsled požara, eksplozije, kraje, toče, nesreč i. t. d. — na zgradbah, opremi, tvornicah, avtomobilih kot tudi na lastnem telesu in življenju
Podružnice: Beograd, Sarajevo, Zagreb, Osijek, Novi Sad, Split Glavni sedež: Ljubljana, Gosposka ul. 12
Telefon Stev. 217« ln 227S
Ljudska posojilnica v Ljubljani
reglstr. zadr. z neom. Jamstvom
Ljubljana, Miklošičeva c. št. 6, v lastni palači obrestuje hranilne vloge najugodneje.
Nove in stare vloge, ki so v celoti vsak čas razpoložljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi do 3%
Tovarna kranjskega lanenega olja In flrneža
HROVAT & Komp.
LJUBLJANA
GLEDALIŠKI LIST
NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI
1933/39 ^ ŠTEV. 5	OPERA	urednik: m.bravniCar
JAKOV GOTOVAC:
ERO Z ONEGA SVETA
PREMIERA 4. MARCA 1937
Najvidnejši predstavnik narodne smeri v hrvaški glasbi je Jakov Gotovac, ki nam je znan po svoji ljudski operi »Morana«, uprizorjeni na našem odru 5. februarja 1933. Njegov glasbeno dramatski prvenec je bil pastoral »Dubravka« na tekst Gjiva Frana Gundu-liča. Za »Morano« mu je napisal libreto mladi bosanski dramatik Ahmed Muradbegovič za svoje tretje odrsko delo »Ero z onega sveta«, pa je pridobil kot libretista hrvaškega dramatika Milana begovica, ki je znan odrski tehnik. Gotovac je že v nekaterih svojih prejšnjih delih dokazal, da ima mnogo smisla za narodni humor (vaški muzikant Gojen v »Morani«, zborovska skladba »Jadovanka za teletom«). Dolgo se je ukvarjal z mislijo, da bi zložil komično opero in v njej izoblikoval tip narodnega humorista in ljudskega šaljivca, ki bi postal hrvaški Figaro ali Eulenspiegel. Pri proučevanju narodnih pripovedb je spoznal legendarnega humorističnega junaka, ki ga je rodila ljudska domišljija. Ta narodni šaljivec, hrvaški Pavliha, se imenuje Ero.
Ime »Ero« ali »Hero« je ljudska okrajšava imena Hercegovac ali Ercegovac. Znano je, da so Hercegovci zelo bistroumni in premeteni ljudje, ki se znajdejo v vsakem položaju in se spretno izmotajo iz vsake prilike in neprilike; prav posebno dobro pa znajo
25
vleči svoje nasprotnike za nos. Narod je v svojih pripovedkah ustvaril iz Era svojega junaka, ki se je v prejšnjih dobah moral boriti s svojim tlačiteljem Turkom, a se je s svojo pretkanostjo rešil iz vsakega položaja, če se ni mogel z orožjem in silo. Tako je nastal okrog Era tudi narodni pregovor: »Što ti meni šilom, ja ču tebi hilom (z zvijačo).«
O	pretkanem in navihanem Eru je med narodom mnogo pripovedk. Med najbolj zanimivimi in najbolj duhovitimi je hrvaška pripovedka iz Hercegovine »Ero z onega sveta«, ki ima korenike v vseh podobnih pripovedkah indo-evropskih narodov, kajti njen motiv je najti pri mnogih evropskih narodih, posebno slovanskih. Od vseh pripovedk o Eru je ta, po kateri je bil napravljen libreto, najobširnejša in za komično-dramatski konflikt najprikladnejša.
Avtorja opere, libretist Milan Begovič in skladatelj Jakov Gotovac, sta na podlagi duhovite pripovedke ustvarila glasbeno komedijo z osrednjo postavo kmečkega fanta Mice, ki se izdaja za prebrisanca Era, da si osvoji dekle, ki jo ljubi, a jo hoče prej preizkusiti. Lažni Ero, Mica premaga s svojo prebrisanostjo vse zapreke, da na koncu kot poštenjak izbojuje zmago in osvoji svojo drago. Ljudstvo ga vzljubi in slavi kot narodnega junaka.
Dejanje opere je preneseno v dinarske kraje, kjer je ta tip najbolj poznan in kjer je hrvaški narod etnografsko in folkloristično ostal najbolj čist.
Jakov Gotovac je zložil svojo opero na melodiki in ritmiki hrvaške narodne glasbe in glasbene deklamacije, ki izvira iz adekvatno govorjene narodne besede. Melodična linija mu teče deloma iz lastne inspiracije, deloma pa mu jo je navdahnila folklora južnih dinarskih pokrajin, dalmatinske Zagore, Hercegovine ali Črne Gore. Za glasbeno ilustracijo glavnega junaka Era se je skladateli poslužii poljudnega narodnega motiva »bečarca«, ki je po značaju in slogu zelo prikladen scenskemu okolišu in dejanju. Kompozitorska tehnika, harmonsko in ritmično tkivo je zgrajeno tako, da nikjer ne preide v megleno problematiko, ker bi bila tuja duhu narodne glasbene umetnosti. Gotovčeva glasba v tem novem delu se bistveno ne razlikuje od njegovih prejšnjih stvari. Preprosta je, poljudna in neposredna. Težišče Gotovčevega rafinmaja je v pestri sočni in-
26
štrumentaciji. V njej se še najbolj izrazito izživlja sodobna skladateljska tehnika, medtem, ko je v harmonskem in oblikovnem svetu ostal na črti ljudskega izraza. Gotovčev tonski svet je izraz njegovega umetniškega nazora; v njem se izživlja zavedno, zato je iskren in prepričevalen.	M.	Br.
Skladatelj Jankov Gotovac je bil rojen u. oktobra 1895. v Splitu. Glasbo je študiral najprej doma v Splitu pri Dobroniču in Hatzeju, nato v Zagrebu pri Ružiču in na dunajskem konservatorija pri prof. J. Marxu. Leta 1923. je postal dirigent zagrebške opere in zborovodja akademskega pevskega društva »Mladost«.
Sedaj živi v Zagrebu, kjer je dirigent opere, med mlajšimi skladatelji pa najbolj vidna osebnost sodobne hrvaške glasbene tvorbe.
Ero z onega sveta
Prinašamo v izvirniku dostaven tekst narodne pripovedke iz Hercegovine, po kateri .je Milan Begovič napisal libreto opere.
Kopao Turčin s Turkinjom kukuruze, pa na podne otide Turčin da prepne i napoji konja, a Turkinja ostane odmarajuči se u hladu. U to udari odnekud Ero: »Pomozi Bog, kado!« — »Bog ti pomogao, kmete! — A odakle si ti, kmete?« — «Ja sam kado, s onoga svijeta.« — »Je li, Boga ti, a nijesi li ti video tamo moga Muju, ko ji je umro prije nekoliko mjeseci?« — »O, kako ga nebih video; od je moj prvi komšija (sosed)!« — »Pa kako je, Boga ti, kako živi?« — »Hvala Bogu, zdravo je, ali se bogme dosta muči bez ašluka (novac za tro-šak); nema za što da kupi duvana, niti ima čim da plati kavu u društvu.« — »A hočeš li ti opet natrag? Ne bi li mu mogao poni-jet:i, da mu pošljem malu ašluka?« — »Bih, zašto nebih, ja idem sad upravo tamo.« — Onda Turkinja otrči tamo de joj se muž bio ski-nuo od vručine, te ir/.me kesu (denarnico) s novcima, i što god bude novaca u njoj da Eri da ponese Muji. Ero dokopa novce, pa metne u njedra, pa bježi uz potok! Tek što Ero zamakne uz potok, al’ eto ti Turčina de vodi konja da napoji, a Turkinja te predanjga: »Da
27
vidiš, moj čocče, tuda sad prode jedan kmet s onoga svijeta, pa kaže za našega Muju da se muči bez ašluka: nema za što da kupi duvana, niti ima čim da plati kavu u društvu, te sam mu dala ono novaca što je bilo u tvojoj kesi da mu ponese.« A Turčin: »Pa kud ode?« A kad mu žena kaže da je otišao uz potok, onda on brže bolje skoči na gola konja, pa počeraj, uz potok! Kad se obazre Ero i vidi Turčina de trči za njim, a on onda bježi! Kad dode pod brdom u jednu vodcnicu (mlin), a on utrči unutra, pa poviče vo-deničaru: Bježi, jadna ti majka! Eto Turčina da te posiječe; več daj meni tvoju kapu, a na tebi moju, pa bježi uz brdo tuda oko vodenice!« Vodeničar, videči Turčina de trči na konju, poplaši se, i ne imajuči kad pitati zašto, de i krošto (s čim) da ga posiječe, da Eri svoju kapu a Erinu baci na glavu, pa iznad vodenice bježi uz brdo! Ero metne vodeničarevu kapu na glavu, pa još uzme malo brašna te se pospe, i načini se pravi vodeničar. U tom i Turčin do-trči pred vodenicu, pa sjaše s konja i uleti u vodenicu: »Kamo, more, taki i taki čoek, što je sad tu ušao u vodenicu?« — A Ero mu kaže: »Evo ga vidiš, de uteče uz brdo.« Onda Turčin: »Drži mi, more, konja!« — Ero uzme konja, a Turčin uz brdo za vode-ničarom, ovamo, onamo, po bukviku (bukov gozd). Kad ga več stignc
i	uhvati, a on: »Kamo, kujo, novci što si prevario moju Ženu te uzeo da poneseš Muji na oni svijet?« Vodeničar se stane krstiti (križati) i snebivati: »Bog s tobom, gospodaru! Ja niti sam video tvoje žene, ni Muje, ni novaca.« I tako im prode čitavo po sata dok sc osvijeste i vide šta je. Onda Turčin potrči na vrat na nos k vodenici, kad tamo, ali kočiš! Ero uzjao konja, pa otišao bez traga, a Turčin savije šiške (šila in kopita), pa pješice k ženi. Kad ga žena opazi bez konja, a ona poviče: »Kamo, čoeče, šta uradi?« — Veli: »Idi davlu! Ti si Muji poslala novaca da kupi kave i duvana, a ja sam mu poslao i konja, da ne ide pješice.«
(Ponatis iss »Gledališkega lista« št. 13, leto 1936-37.)
Lastnik in izdajatelj: Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: Matija Bravničar. Za upravo:	Karel Mahkota.
Tiskarna Makso Hrovatin. Vsi v Ljubljani.
2	8
Titi sfe že pofzusifi 6on6one,
čokolado in kekse od tvrdke
Ce še niste, oglasite se na
Miklošičevi c. 30. Tel. 44-42
in ostali boste naš stalni odjemalec.
NAUMANN
JdefoH št. 22-68
7JteMe*Ce.
tftad&e U. 10
Ero
Komična opera v treh dejanjih, po narodni pripovedki
Dirigent: M. POLIČ.
Marko, bogat kmet .	.	.
Doma, njegova žena v drugefl Djula, Markova hčerka iz pr'1* Mica (Ero) .
Sima, mlinar Pastirček Hlapec .	.
onga sveta
Šest mladenk, osem Solo pleše S.
Mladenke, žene, fantje, pastirji, { !
Dejanje se godi v malem kraju v ravnini po^‘ pogorjem v zgodnji jeseni dandanes.
Običaji is ^ sto leti.
Dekoracije po osnutkih ing. F. Franza, izdi^ka slikama pod vodstvom V. Skružnyja.
Blagajna se odpre ob pol 20.
Begovic, prevedla R. L. Petelinova, uglasbil J. Gotovac.
Režiser: ing. P. GOLOVIN.
J Betetto k. g.
M Kogejeva V. Heybalova I. Franci V. Janko L. Rupnikova J. Rus
Prodajalke in trgovci.
P. Golovin. iadja, trgovci in ljudstvo.
Za^ 20.
Konec ob pol 23.
Z naffepšimi modefi in naj6ofjšim defom I
se priporoča
DAMSKA KONFEKCIJA
A. PAULIN
LJUBLJANA
Šelenburgova ulica št. 1
Knjigarna Kleinmayr & Bamberg
najstarejša v Jugoslaviji, priporoča svojo bogato zalogo strokovnih in zabavnih knjig v vseh jezikih *
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 16