------   31    -----
Novičar iz raznih krajev.
Iz Dunaja. Presvitli Cesar so prejšnemu lastniku Wetzdorfa, gospod Pargfriederju podelili komanderski križ Franc-Jožefovega reda in avstrijansko vitežtvo.
—   Gosp. Pargirieder je poklonil tako imenovan „Ho-mec junakov" v VVetzdorfu z vsemi spomeniki**) kot domo-rodno dariJo presvitlemu Cesarju, in presvitli Cesar so to darilo premilostivo prevzeli.
—   „Austria" je  razglasila   pregled  cene  nekterih ži-vežev,   potem   kurjave  in  dnine   (plačila  delovcov za dan) v raznih krajih cesarstva v začetku mesca septembra 1857. Goveje meso je   bilo  najceneje  v Somboru  in Tarnopolu v Galicii,   namreč po 4 kr. funt;  najdražje v Terstu,   po 12 do 18 kr.;   teletnja  se je prodajala po razni ceni od 6 kr. v Somboru in Tarnopolu do   18 do 23 kr.  v Novem mestu dunajskem;  svinjina je bila najceneja  v Somboru po 4 kr., najdražja   na Dunaji,   20 do 30 kr.;   ovčje   meso je bilo v Sučavi in Tarnopolu po 4 kr ,   na Dunaji po 6 do 16 kr.; ma>lo (goveje} je bilo najceneje vTešnu, po 14 do 16 kr., najdražje   v  Veliko - Varadinu   po   1  fl.  do   1   A.   6 kr.   — Terde,   36 pavcov  dolge derva  so veljale v Beiovaru 4 fl. 28 kr., v Tridentu 20 fl. 36 kr.    Premog je bil v Petcer-kvah na Ogerskem po 15   do 20 kr. cent,   v Novih Bečah pa 1 fl. 48 kr.   Navadnim delovcom se je plačevalo na dan najmenj v Ržežovu 20 do 30 kr., največ v Terstu  1 fl. do 1 fl. 20 kr.
—  Dunajski časniki donašajo zopet iz raznih krajev mo-ravskih, slezkih, ogerskih in galiskih, da je bil 15. t. m. bolj ali menj hud potres.
Iz Benetk 9. jan. Pretečeni torek je bil v Kiodžii poseben vrernensk prigodek. O hudem mrazu, gostem snegu in ojstri burji je bilo zjutraj ob sedmih naenkrat strašno gromenje slišati in ob enem se je posvetilo kakor o blisku. Kake dve uri pozneje se je začel dim valiti in spoznali so ljudje, da je blisek svinčeno streho cerkve raztopil, da je kapljajoči svinec ostrešje unel in da je nazadnje začel zvonik goreti, iz kterega so zvonovi na tla popadali. Ura v zvoniku se pa ni vstavila.
**) Med drugimi junaki, ki so se leta 1848 in 1849 na Italjian-skem in O ge rs kini hrabro obnašali, sta tudi dva Krajnca v Wetzdorfu z dopersnimi kipi poslavljena, namreč feldvebelj Janez Denkel Lsedaj nadlajtnant) iz italianske. in feldvebelj K uši a n iz ogerske vojske.                                 Vred.
Iz Milana. Radecki je apisai svoj testament sam leta 1855. 26. decembra je bil še kratek pristavek pripisan. kterega je maršal sam podpisal. Občni ded je edini sin Bogdan Radecki; edina hči, z baronom Wenkheim omožena, dobi dve silno dragocene maršalske palici, vse rede, s kterimi je bil Radecki postavljen, kterih je 7 z briljanti olepšanih, potem sabljo tudi z briljanti okinčano, dalje sre-bernih nožev, vilic, žljic i. t. d. za 60 ljudi in tudi nekaj gotovega premoženja. Hišniku, kteri je vedno pri njem bil, je volil Radecki 5000 fl., pervima dvema strežetoma po 2500 fl., kuharju 2500 fl. in vse hišno orodje, ostalim stre-žetom po 1500 fl. Preoblečeni strežeti obderže obleko in dobe plačilo za celo leto. V usnjati mošnji je bilo 500 fl.; 200 fl. je volil za sv. maše, 300 fl. pa za milanske uboge. Iz Krakova. 21. t. m. predpoldan se je obnebje naenkrat potamnilo in o najhujem sneževanji se je enkrat kratko z močnim gromom zabliskalo. Koj potem se je popolnoma zvedrilo.
Iz Serbije. G. Neuadovič, bivši vrednik „Šumadinkeu je zdaj v Cerni gori, kjer bo, kakor je slišati, deržavno tiskarnico z urednim časnikom utemelil.
Iz Rusije. Iz Petrograda dohajajo maršiktere povesti, iz kterih se da posneti, da se je nadjati, da bo oprosto-vanje kmetov sčasoma ročno spod rok šlo. Tako je nedavno napravilo petrogradsko plemstvo carski rodbini ples, ob kterem je car svojo dovoljnost razodel, da so plemenitniki tako voljni, čaru zatran oprostenja kmetov pripomožni biti in da ostalemu rusovskemu plemstvu tako dober izgled dajajo. — Na Rusovskem se zdaj tudi mark za pisma poslužujejo.
Iz Poljskega. 17. t. m. so slovesno obhajali začetje poljske kmetijske družbe v Varšavi.
Iz Italije. V papeževi deželi živi 3 milijone, 126 tavžent in 263 ljudi.
—' Slednji dan se zvejo grozovitneje nesreče po po-slednjih potresih na Napolitanskem. Brati je, da je zgubilo blizo 30,000 ljudi svoje življenje. Ljudje pravijo, da še noben potres ni toliko nesreče prinesel kakor ta, razun unega v letu 1783, kteri je blizo 100 mest in vasi poderl in 130 tavžent ljudi pod razvalinami pokopal.
Iz Francozkega.   Da je naklep zoper življenje francozkega   cesarja   14.   t. m.   po   previdnosti   božji   spodletel, zbujuje   povsod   enoglasno   veselje   in  hvaležnost   do   Boga, in ga tudi ni časnika, kteri bi ne spoznal strašnih nasledkov za mir,   ne   samo   francozkega   cesarstva, ampak   tudi cele ttvrope,   če   bi   bili kervoločniki   svoj   peklenski namen dosegli.    Da   so   hudobneži ta   naklep   na Angležkem skovali, je po preiskavah se očitno pokazalo   in upati je,   da  je bil ta napad poslednji,   ki je prišel od ondi.    Francozka vlada in ž njo   tudi   vlade   druzih   deržav   bodo   gotovo   angležki oči   odperle,   da   zna   kriva   raba   gostoljubnosti   danes   ali jutri tudi njo še   v serce  zadeti.    Kot  glava   te   poskušnje, Napoleona 111. iz poti spraviti, je neki Orsini, Italian,   kteri je bil, sam ranjen, s še tremi drugimi, še tisto noč v luknjo vtaknjen.   Pierri-ta,   kterega smo v poslednjem „Xovičarju" kot   vodja   zarotnikov   imenovali,    je   policija   še   pred   nesrečnim napadom   na   cesarja   spoznala   in prijela,   pa prepozno   je   bilo,   ker   so   njegovi tovarši kmalo potem storili, kar so se namenili. Ranjenih je veliko in umerlo je že več njih.   Cesarja je zadela špriklja v nos, tudi cesarica je bila v oko zadeta, pa rane niso bile nevarne.   Drugi dan po napadu je sprejel cesar  postavodajni zbor,   v kterem je,   za-hvalivši   se   za  tako   zvestobo   in vdanost,   rekel,   da ima terden sklep,   vedno   se   tega   deržuti,   česar   bo   treba   za vterjenje mirti in   blagostanja francozkega cesarstva,   in da ne bo nikdar  odstopil   od   terdnosti in zmernosti,   ktere ste ga doslej vodile. — Iz preiskave se bo pokazalo, kako dalječ so segale niti tega osnutka in da bo francozka vlada ostala mož beseda v vsem, kar bo spoznala za mir dežele ugodno, nam pričuje ogovor,   s kterim je   cesar  18. t. m. deržavni
zbor odperl, in to, da je minister notranjih zadev že koj drugi dan dva časnika zaterl, ktera sta bolj ali menj očitno za prekucijo pod enim mernikom mlatila. Do konca mesca aprila bi porotna sodnija utegnila hudobneže obsoditi, ktere ima v oblasti in kterih se Orsini sicer kaj neukretnega dela, drugi pa so menj ali bolj že svojo hudobijo spoznali. Da pa ta naklep ni bil samo Parizu namenjen, se prevdari iz tega, da so po deželi 14. govorili, da je cesar umeri, dalje, da so tiste dni tudi v drugih deželah se nekake sumljive znamenja kazale. Tako so v Madridu jih več po-lovili; v Genovi in Ankoni se je enaka godila. V Parizu so jih doslej čez 160 zaperli.
—   Kdaj se bo začel v Parizu zbor ali kongres zastran uravnanja moldo-valahijskih zadev, se še nič gotovega ne ve, nekteri časniki terdijo, da se bo začel proti koncn februarja, drugi pa pišejo, da se dotične vlade še niso po-razumile zastran tega.
Iz Angležkega. Francozki poslanec Persignv je že 18. t. m. angležki vladi noto (pismo) zastran begunov na Angležkem bivajočih podal. Sploh je siloviti napad na fran-cozkega cesarja med Angleži enako nevoljo zbudil , kakor drugod, in iz angležkih časnikov se da posneti, da bo vlada morda še sedanjemu deržavnemu zboru nasvetovala, postavo zastran unanjih begunov preko vati. Tako piše ,.Chronicleu : Da so šli ta pot hudodelniki iz Anglije na Francozko, to ni bistveno. Naše narodne šege ne dopušajo našim gospo-skam paziti, kdaj tujci dohajajo ali odhajajo, če niso očitni hudodelniki. In ,,Times" pišejo: da angležka vlada ne bo tujcov iztirala, če so pri policii zatoženi; nasproti pa dopuša angležka postava, ojstro kaznovati zarote zoper tuje oblastnike, če so bile sodno dokazane. Enako je odgovoril tudi minister Lord Clarendon na spredej omenjeno noto francozkega poslanca, da ima angležka vlada prav dobro voljo, v tej zadevi francozki vladi vstreči, al deželne postave ji vežejo roke.
Iz Španije. V Madridu obhajajo, kar je šla kraljica pervi pot po porodu v cerkev, veselico za veselico: narodni plesi na javnih prostorih se verste z boji z biki in ti z gledišči, v kterih ni treba nič plačati. Kraljica je razun tega, da je vsim političnim hudodelnikom milost skazala, še mnogo dobrot naklonila. Tako dobe vsi otroci, kteri so bili s kraljičem enega dne rojeni, in če so otroci nižjih urednikov, rokodelcov in delavcov, po 1500 realov, in vsi otroci, kteri so bili v dnevu kraljičevega keršenja rojeni, po 750 realov. Mesto Madrid se skuša s kraljico v podeljevanji dobrot. Plačevalo bo dve leti dojnice tistih 40 otrok, ki so bili en mesec pred porodom kraljice pa do dne rojeni, ko je šla kraljica v cerkev, in so jim matere umerle. Dvanajst fantkov, ki so očete zgubili, vzame mesto v posebno šolo. Žene, ktere so en mesec vdove, dobe po 500 realov in vsak njih otrok po 250 realov i. t. d.
—  Deržavni zbor se je začel v Madridu 10. t. m.
Iz Moldove in Valahije. Francozka vlada se je popolnoma odpovedala zedinjenju knežij, ker ji je več na tem ležeče, da se ohranijo pravice Turčije in prijatelstvo z Avstrio, kakor pa na zahtevanji, kaj doseči, kar se nikakor ne da doseči.
Iz Turškega. Turški vladi ni dopadlo ravnanje z zarotniki zoper življenje kneza serbskega. Zavoljo tega je poslala Etem pašeta v Serbijo z naročilom, jetnike Gurgu-sovaške zdajci v belogradsko terdnjavo prepeljati, kjer bodo, v turškem varstvu, slišali, v čem se bo serbska vlada zoper nje pritožila, pa tudi povedali, v čem se je njim pritožiti zoper njo. Ako se bo pokazalo, da so res krivi, jih bo po deželni ustavi sultan sodil. Potem bo Etem paša presodil zapreke, zavoljo kterih seže toliko let pisano gledajo Serbi in Turki.
------    32   ------
—  Vstajnikom v Ercegovini je že toliko odleglo, da bo začeli svoje kopita poberati in se domii vračati; tako tudi Černogorcom. Pa nekaj jih je vendar še ostalo na straži, ker se boje, da bi Turki čez-nje planili,
—  Rusovski izposlanci razširjajo med Slovani turških dežel natise rusovskega ukaza, kteri oznanuje, da so začeli na Rusovskem kmete oprostovati. Ker je začelo zavoljo tega med turškimi kristjani nekako vreti, je poslala turška vlada oddelek armade na Donovo, kteri je Ahmet paša poveljnik. Ta armada šteje 22 bataljonov pešcov, 10 baterij in 18 švadronov konjikov. Konjikom je poveljnik Masar paša, sin Rešid pašeta.
—  Fuad paša je spisal življenjopis Rešidov, in Gevged Effendi piše zgodovino tuiškega cesarstva.
Iz Azije. Rusovski časniki oznanujejo vesele novice zastran keršanske vere v izhodni Sibirii. Temu nasproti pa se francozki ne morejo dosti pritožiti, kako ljuto preganjajo Kitajci kristjane. Res je misliti, da bo zabavljanje v teh krajih tako dolgo terpelo, da bo zedinjenih evropejskih moči treba, to nevkretnost, bodi si kakor kolj, zatreti in omiki pot nadelati, ktere steber zamore samo keršanstvo biti.