353 Letnik 47 (2024), št. 2 na področju varovanja in ohranjanja slovenske digitalne arhivske dediščine oziroma posredovanje le-te javnosti«; • dr . Mat eja Jer aj »za izjemen prispevek k ohranjanju arhivske dediščine«; • mag. M ilica T r ebše Št olf a »za življenjsko delo «. Za Ašk er če v o priznanje sta bili pr edlag ani tudi: • mag. Nina Gost enčnik »za odmevne prispevke k uveljavljanju in razvoju slovenske arhivistike ter za prispevek k popularizaciji arhivov in arhivske dejavnosti«; • dr . Bar bar a Žabota za »znanstveno-kritično izdajo Matična knjig a prv e lju - bljansk e pr ot estantsk e občine iz zadnje četrtine 16. st oletja (Thesaurus memoriae; Fontes 16. Ljubljana: Založba ZRC, 2022, 228 strani)«. P odelit e v Ašk er če v e nagr ade in Ašk er če vih priznanj za obdobje 2022– 2024, ki jih ADS bienalno podeljuje za posebne dosežk e na podr očju ar hi vistik e in popularizacije ar hi v sk e deja vnosti, je bila tr adicionalno v V eliki sejni d v or ani ljubljansk e Mestne hiše, in sicer v sr edo, 23. okt obr a 2024. Zbr ane sta nago v o - rili v odja oddelk a za k ultur o na Mestni občini Ljubljana mag. Mat eja Demšič in pr edsednic a ADS Mojca Horv at , sla vnostna go v ornic a je bila dir ekt orica P o - kr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici dr . T anja Mart elanc. Nagr ado in priznanji sta podelila pr eds ednik k omisi je dr . Andr ej Nar ed in pr ed sednica društv a Mojca Horv at . Prir ed it e v so popestrili učenci Glasbene šole Matije T omca pri Za v odu s v . Stanisla v a, moderir al jo je Matija T er g la v . Andr ej Nar ed 32. ARHIVSKI RAZISKOVALNI T ABOR 2024 ART Melinci, 26.–29. junij 2024 P okr ajinski ar hi v Maribor je let os prir edil že 32. ar hi v ski r azisk o v alni ta - bor . Let os so se g a udeležile štiri dijakinje Gimnazije Mursk a Sobota, k at erih delo sta na taboru spr emljali tudi pr of esorici Melita F r ank o in Mat eja Sajo vic. Let ošnji tabor je sk or ajda so vpadel z odprtjem Enot e P AM za Pr ekmurje v Murski Soboti, zat o smo na začetk u tabor a ur adno pr e vzeli prv e osebne f onde, ki jih je P AM podarila gospa Elizabeta Zadr a v ec iz Beltince v . Pri njej smo v okviru tabor a r azi - sk o v ali pr ejšnja leta in bili na v dušeni nad gr adi v om, ki g a je zbr ala. No v a enota je tak o bog at ejša za gr adi v o učit eljsk e družine Ost er c, K omune Beltinci, Mlinopek a, gr adbeneg a podjetja Gr adit elj in Društv a prijat elje v mladine Beltinci. Delo na taboru je pot ek alo po ustaljenem dne vnem r ed u. Sprv a smo obi - sk ali star o v ašk o »v ago« ozir oma t ehtnico, kjer so v pr et eklosti t ehtali žit o, pr e - mog, kr ompir ipd. Danes je v hiški ur ejen tudi če v ljarsk i muzej. Za vili smo še k župnik u Borisu K učk u v župnijsk o cer k e v s v . Ladisla v a v Beltincih. Madžarsk eg a s v etnik a s v . Ladisla v a in inf ormati vno tablo pr ed cer kvijo, k at er e posta vit e v je financir ala tudi Madžarsk a, nek at eri izr abljajo za vzbujanje nestrpnosti med tuk aj ži v ečimi Slo v enci in Madžari. P odali smo se tudi v sosednjo občino, v Od - r ance, kjer smo si v Centru k ulturne dediščine Odr anci og ledali pot očni mlin na pot ok u Črnec t er muzej k o v aštv a, žg anjarne in kmečk eg a or odja. R azisk o v anje smo popestrili tudi z obisk om no v e enot e v Murski Sobo - ti. Dijakinje so si og ledale no v e pr ost or e in spoznale r azlične vrst e ar hi v sk eg a gr adi v a: f ot ogr afije, plak at e, knjige, dok ument e. Pr eizk usile so se tudi v r azisk o - v anju. V obrtnih knjig ah nek danjeg a okr aja Dolnja Lenda v a so isk ale obrtnik e, ki so v pr et ekl osti delo v ali v Melincih. Nek at er e knjige so bile pisane v madžar - sk em jezik u, zat o so posk ušale r azv ozlati tudi madžarsk a imena naselij, osebna imena in poimeno v anja posamezne obrti. 354 O delu Arhivskega društva in arhivov Slovenije || Activities of the Archival Society and Archives of Slovenia Melinci so k ar v elik a v as, imajo približno 200 hiš in št ejejo okr og 700 pr e - bi v alce v . In obhoditi tak o v elik o v as ni bilo pr epr ost o. V r eme za r azisk o v anje na t er enu nam je bilo v eč k ot naklonjeno! Bilo je še pr e v eč vr oče, zat o je bilo tr eba zbr ati k ar v elik o v olje in spr etnosti, da so nam domačini zaupali, nas po v abili v s v oje domo v e, nam pripo v edo v ali o sebi in o pr et ekl osti t er da so nam celo posodili gr adi v o za r azsta v o. Dijakinje so zelo hitr o os v ojile v se v eščine, ki so bile potr ebne za zaupanje v aščano v . Bile so prijazne, tu di pr ekmurski jezik je odpr l št e vilna vr ata, v v elik o pomoč nam je bilo tudi Jur et o v o obože v anje morja in v seg a, k ar je s t em po v e - zano. Nalet eli smo namr eč na gospoda V alerijana, ki je bil v pr et eklosti pomor - ščak. V eč let je delal na med oceanski ladji, s k at er o je v ečkr at obplul v es s v et . Z Jur et om sta hitr o našla sk upen jezik, mi pa v elik o gr adi v a za našo r azsta v o. Dok umenti so bili r azno vrst ni in za mlade r azisk o v alk e zelo zanimi vi. Pri njem smo našli tak o star a spriče v ala k ot najr azličnejše f ot ogr afije, obrtne list e … K er je bil njego v oče sodar , se je v elik o gr adi v a nanašalo pr a v na sodarstv o. Lepo nas je spr ejela tudi gospa Ana Eršt e in nam posod ila v elik o f ot ogr a - fij; v elik o jih je uprizarjalo prv o mašo k ak šneg a duho vnik a. T o ni bilo nobeno naključje. Izv edeli smo namr eč, da se Melinci ponašajo s k ar trinajstimi duho v - niki in k ar nek aj častnimi sestr ami. T udi br at gospe Ane je duho vnik. V v elik o pomoč nam je bila tudi gospa Nada, ki se je v Melince priselila iz sosednje Pr lek ije. P opeljala nas je do gospoda Ner ada in P etk a, ki v sak na s v oj način negujeta pr et eklost Melince v . Gospod P et ek pr ed v sem tr adicijo izdelo v a - nja opek e ozir oma ciglov, po k at erih so bili Melinci znani blizu in daleč. Izdelo - v anje opek e se je ohr anilo do 70. let 20. st oletja zar adi primerne g line, delo vne sile v obliki medsebojne pomoči in domačih mojstr o v . Na dan so nar edili tudi do 4.00 0 k oso v sur o v e opek e, ki so jo tudi pr odajali po celem Pr ekmurju in tudi na H rv ašk em v Medžimurju . Blatar je pripr a v ljal in mešal ilo vico, foringaš jo je v ozil v samok olnici, ciglar je opek o oblik o v al v modelu, met em k o je odnašarca odnašala opek o in jo obr ačala na za t o pripr a v ljenem pr ost oru. Dandanes je v (Foto: Jure Maček) 355 Letnik 47 (2024), št. 2 v asi samo gospod P et ek tisti, ki bi znal izdelati opek o. Gospod Ner ad nam je po - sodil nek aj do k ument o v , od k at erih je bil najzanimi v ejši pr ekmurski s v at o v ski go v or na por oki. Naša uspešnost se lahk o meri s k ončno r azsta v o, na k at eri smo pr edsta vili zbr ano gr adi v o. Alja, Tiar a, Aneja in T ajda so opr a vile izvrstno delo, saj so v se zbr ano gr adi v o lično zložile v panoje in vitrine. Zbr ano gr adi v o se je pr edsta vilo po sklopih: družinsk o ži v ljenje, šolstv o, v ojaštv o, obrtništv o. Na otv oritvi žal ni bilo nobeneg a posameznik a, ki nam je gr adi v o posodil, zat o smo bili k ar malo r azočar ani. V endar je bila r azs ta v a na og led še v se do začetk a sept embr a. In k o smo vr ačali gr adi v o, so nam št e vilni dejali, da so si jo og ledali k asneje in da so med gr adi v om našli tudi s v oje. Izv edba tabor a spet potrjuje, da je ta izjemno pomemben za r azv oj r az - isk o v alnih v eš čin in spozna v anje bog at e zgodo vine naše r egije. Udeleženci ne pridobijo samo dr agocenih izk ušenj pri delu z ar hi v skim gr adi v om, t em v eč tudi spoznajo pomen ohr anjanja in r azisk o v anja k ulturne dediščine. Ob v sem t em se že v eselimo naslednjeg a tabor a, ki se bo od vijal na no vi lok aciji, kjer bomo lahk o še napr ej spodbujali r azisk o v alni duh. Kje t očno bomo r azisk o v ali, naj za enkr at ostane še skri vnost … Gor dana Šö v egeš Lipo v šek