SAMOPRISPEVEK
NEKAJ
PODATKOV
O
SAMOPRISPEVKU
I.
V letu 1971 smo se na referendumu prvič odločali za samoprispevek za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovar-sjvenih zavodov. S sredstvi, branimi v času od 1.1.1972 do 31.12.1976 v skupnem znesku 626,152.000 din, bo grajenih 50 objektov, in sicer:
16 osnovnih šol s telovad-nicami in zaklonišči,
3	osnovne šole brez telovadnic,
4	telovadnice pri obstoječih osnovnih šolah,
1 vzgojna posvetovalnica, 1 vzgojni zavod (posebna osnovna šola) in 25 VVZ — (vrtcev).
Gradbena izvajanja za navedene objekte so začela te-leta 1972 in bi naj bila Sključena 1978. leta. Ta pro-9ram je bil uzakonjen z Od-°kom, ki so ga sprejele okupščine ljubljanskih občin er Skupščina mesta Ljublja-6 decembra 1971. leta.
Go meseca septembra le-°s je bilo od načrtovanih 50 “Jektov iz sredstev samo-Pnspevka zgrajenih:
, 15 osnovnih šol (od načr-tovanih 25),
13 vzgojnovarstvenih zavo-0v (od načrtovanih 25). v gradnji so:
4 osnovne šole,
4 VVZ ustanove.
^ oddaji sta:
^ vrtca in 1 šola.
^ Pripravi je:
a|.5 osnovnih šol in 6 vrtcev
I ~~ od načrtovanih 50 ob-ktov je zgrajenih ali v grad-tjJ' 37 objektov, po letošnjem bančnem načrtu se bo za-, 0 graditi še 6 objektov, Sp Preostalih 7 objektov pa ni Predvideva, da bi z grad-J° Pričeti spomladi 1977. le-^ 'h zaključili v letu 1978.
D dokončanje celotnega grama bo potrebnih še zbi 125,000.000 din. Ker pa pj. ranie samoprispevka letos za®^ehala, bodo ta sredstva V°fevile samoupravne inte-
resne skupnosti otroškega varstva ter družbenopolitične skupnosti Ljubljane. Po dosedanjem programu bo celotna vrednost programa znašala ca. 751,152.000 din; s samo-
prispevkom bo zbranih 46°/o, iz ostalih virov pa še preostalih 54% sredstev.
Zaradi zagotovitve trajnega neposrednega družbenega nadzora glede namenske in
racionalne uporabe finančnih sredstev pri gradnji objektov, ki se gradijo iz samoprispevka, je bil s posebnim Odlokom skupščine mesta Ljub-(Nadalj. na 2. strani)
Kaj smo storili
Družbeno politična naloga sindikatov na vseh ravneh organiziranosti je, da posegajo v vsa gospodarska, družbena in politična dogajanja v družbeni skupnosti ter da tvorno sodelujejo pri razreševanju odprtih vprašanj. Žal pa se marsikje sindikati, zlasti na nižjih ravneh (npr. v DSSS Avtotehna) bolj
formalno (ali pa sploh ne) vključujejo v gospodarsko in družbeno politično življenje.
Nedvomno ni moč zahtevati od sindikalne organizacije, da bi o vseh vprašanjih izoblikovala svoja stališča in rešitve, ker npr. strokovna usposobljenost sindikalnih organov ni dovolj poglobljena.
Dokaz temu je, da se bolj ukvarjamo z manj pomembnimi nalogami, ali pa dovoljujemo postavljanje veta v danih situacijah. Res pa je tudi, da sindikat lahko tvorno deluje na mnogih področjih, kjer strokovno poznavanje ni tako potrebno. Nikjer ne piše, da mora sindikalna organizacija v OZD, TOZD ali DSSS izdelati lastno analizo (npr. o položaju delovne organizacije), lahko pa na podlagi podatkov drugih služb izoblikuje svoje stališče. Mogoče niti ne o vzrokih kot so npr. razmere na trgu, cene itd. temveč predvsem o tistih vzrokih, ki tičijo v nas delavcih samih. Drugače povedano: če je poslovni uspeh slab ali stagnira, da so za to tudi krivi — naša malomarnost, slaba organizacija, nespodbudno nagrajevanje, slabi strokovnjaki, slaba del. disciplina, nezdravi odnosi, pomanjkanje čuta sodelovanja in odkritosti itd. Vse to navadno ostane skrito za številkami bilanc in raznih objavljenih in neobjavljenih poročil.
Lahko rečemo, da so nam v tem pogledu sindikalne organizacije v Avtotehni ostale marsikaj dolžne.
Ah, kaj jih padlo je v gramozni jami! najboljšega nam prinesite vina:	j
spodobi se poštena jim sedmina:	*
naj čutijo, da niso čisto sami.	i
Tih zvenk je naših kup: mehko nas mami	J
tiha zavest, da ena smo družina.	*
O. Župančič, 1943	*
★
>****#>*+****>*+****+****+****+**********************+*-*+*+*■*
KOMERCIALISTI - PRODAJALCI - SKLADIŠČNIKI
Osnutek republiškega zakona o blagovnem prometu
»V Sloveniji se kot na delu enotnega jugoslovanskega trga pod enakimi pogoji zagotavljajo vsem organizacijam združenega dela in njihovim združenjem ter delovnim ljudem enakopravni pogoji za opravljanje gospodarske dejavnosti pri menjavi blaga in storitev ter svobodno nastopanje na trgu in svobodno združevanje dela in sredstev ter družbeno dogovarjanje in sporazumevanje.«
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ijane in vseh petih ljubljanskih občin ustanovljen pri Temeljni izobraževalni skupnosti poseben SKLAD ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstve-nih ustanov. Poleg Sklada je bil ustanovljen še 60-članski Odbor za družbeni nadzor, ki so ga na predlog krajevnih skupnosti in mestne konference SZDL izvolile občinske in mestna skupščina Ljubljane.
ZAKAJ
SAMOPRISPEVEK
M.
Osnova za razpis referenduma za uvedbo samoprispevka II so predlogi in sklepi občanov in delovnih ljudi v krajevnih skupnostih, v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti in stališča družbenopolitičnih organizacij, sprejetih v okviru Socialistične zveze.
Že z uvedbo referenduma oziroma samoprispevka I. se je Ljubljana predstavila z enim največjih uresničenih objektov na področju družbenega standarda. Vendar se ob tem dosežku ne gre ustaviti.
Novi samoprispevek, za katerega se bomo Ljubliančani opredelili 21. novembra, obsega poleg vzgojnovarstvenih zavodov in osnovnih šol še zdravstvene objekte za starejše občane.
Občani mesta Ljubljane bi z novim samoprispevkom združevali sredstva v višini 1,5% od čistega osebnega dohodka. Tako bi v petih letih zbrali 879 milijonov dinarjev, kar pomeni dve tretjini skupnega programa. Preostali del pa bi združile samoupravne interesne skupnosti, in sicer:
Skupna investicijska vrednost objektov znaša torej
1.283,967.000	din. Samoprispevek II bo uveden za obdobje petih let, in sicer od 1.1. 1977 do 31. 12. 1981, plačevali pa bi ga vsi delovni
ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju mesta Ljubljane, v višini 1,5% od čistega osebnega dohodka.
S tako zbranimi sredstvi bi v naslednjih petih letih zgradili 48 prepotrebnih objektov, in sicer:
11 samostojnih osnovnih šol s telovadnicami, kuhinjami in zaklonišči,
8 prizidkov osnovnih šol,
17 novih VVZ z zaklonišči,
3 prizidke VVZ,
3	nove zdravstvene domove,
2 prizidka k že obstoječim zdravstvenim domovom in
4	objekte za ostarele občane.
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnine, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu ter od osebnih dohodkov, nižjih od 2.000 din mesečno.
Samoprispevka bodo na zahtevek oproščeni tudi delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke iz razmerja združenega dela oziroma nadomestila ter od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega 900 din mesečno.
Od samoprispevka se po 151. členu zakona o davkih občanov ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov.
KAKŠNA
BO TOREJ NAŠA ODLOČITEV?
Glasovali bomo »ZA« in to 21. novembra 1976, vsak v svoji krajevni skupnosti, točno pet let po tem, ko smo izglasovali prvi samoprispevek!
Na podlagi dosedanjih
uspehov smo prepričani, da bo ta naša odločitev najprimernejša, najbolj samoupravna, ekonomsko socialno upravičena, solidarnostna ter v duhu nove ustave ...
JANEZ STANA
Tako govori eden izmed uvodnih členov osnutka novega republiškega Zakona o blagovnem prometu. Rekli smo novega, ker takega zakona, kot celote, republika še nima. Seveda je osnutek in bo tudi dokončni republiški zakon izdelan na osnovi in v povezavi z zveznim zakonom o blagovnem prometu.
Ni naš namen s tem prispevkom iskati razlike med enim in drugim, iskati republiške novitete in jih primerjati z zveznimi. Ni iz enostav-
Za storitve v blagovnem prometu se štejejo po tem zakonu:
agencijske, posredniške in zastopniške storive ter komisijska prodaja blaga, skladiščenje blaga in od-premljanje blaga, kontrola kakovosti in količine blaga, prirejanje sejmov in gospodarskih razstav, storitve veletržnic ter organiziranje blagovnih borz.
nega razloga, ker zvezni zakon določa celotno Jugoslavijo kot enotno tržišče. Zdi pa se nam, da ni odveč napisati, o čem zakon (oziroma osnutek) govori, da se spomnijo predvsem tisti, katerih poklic to zahteva. Takih pa v naši DO niti ni malo.
Zakon šteje za promet blaga: (dobavljanje, prevzemanje, nabavljanje in prodajo blaga. Dalje kupovanje blaga za prodajo in njegovo prodajo, kupovanje blaga za predelavo oziroma izdelavo novih proizvodov itd. (člen 2).
O vrstah in načinu opravljanja blagovnega prometa odločajo DO same in ga opravljajo v skladu z dobrimi poslovnimi običaji in v skladu z načeli poslovne morale in lojalne konkurence (nekateri so mnenja, da bi bilo potrebno dodati — In s posebnimi uzancami).
Za opravljanje blagovnega prometa pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. Na primer tehnični, zdravstveni in pogoji strokovne izobrazbe. Delavci oziroma osebe, ki opravljajo blagovni promet, pa morajo imeti predpisano strokovno izobrazbo.
Organizacije združenega dela lahko opravljajo promet blaga »na debelo« in »na drobno«, kakor tudi v »tranzitu«. S prometom blaga »na drobno« je mišljena prodaja v prodajalnah , v samopostrežbah, blagovnih hišah itd.
V poglavju »dolžnosti pro-daialca blaga na drobno in zaščita potrošnika« je iz osnutka zakona razvidno, kako se prodala blago, da mora biti isto razstavlieno na razumljiv način za kupca itd. ter da je treba zagotoviti kuocu potrebne nadomestne dele za prodane proizvode.
Dalje je v tem poglavju govora o obveznem seznanjanju kupca z navodili za uporabo kupljenega blaga, o organiziranju razprodaj itd.
Ko osnutek zakona o blagovnem prometu prehaja v
Organizacija združenega dela opravlja blagovni oromet v svojem imenu in na svoj račun ter v svojem imenu in na tuj račun, če v samoupravnem sporazumu, s katerim organizacile združenega dela združujeio delo in sredstva po 2. členu zakona, ni kaj drugega določeno.
področje »notranja kontrola« in »vodenje evidence blaga v prometu na drobno in veliko« nas seznani z dolžnostmi:
— DO mora zagotoviti nadzor nad pravilnim poslovanjem, katerega opravljajo organi samoupravne delavske kontrole (čl. 22). Isti organi rešujejo tudi pritožbe kupcev.
Osnutek zakona o blagovnem prometu točno določa tudi možnosti, kdaj in kako občan opravlja prodajo na drobno, da DO lahko prepusti prodajo občanu itd.
Nekoliko bolj zanimivo za nas pa je poglavje: »opravljanje storitev v blagovnem prometu«, kjer je določeno, kdaj DO lahko opravlja storitve v blagovnem prometu, da je dolžna (DO namreč) na vidnem mestu označiti cene storitev, da lahko opravlja komisijsko prodajo sicer ločeno od ostalih svojih dejavnosti in da:
— organizacija združenega dela lahko opravlja storitve v blagovnem prometu v imenu in na račun druge organizacije združenega dela, da takšne storitve lahko obsegajo tudi servisne storitve in druga tehnična opravila.
Če ima proizvod, ki ga je organizacija združenega dela prodala na drobno, pomanjkljivosti, ga mora na kupčevo zahtevo zamenjati z brezhibnim proizvodom, vrniti kupnino ali pa s kupčevo orivolitvijo napako odpraviti. Kupec nima teh pravic, če je pomanjkljivost nastala po njegovi krivdi. Kupec mora za blago, ki se prodaja z garancijskim listom, uveljavljati pravice najprej iz tega dokumenta.
Zakon o blagovnem prometu predvideva tudi »upravne ukrepe«, s katerimi regulira npr. nepravilno prodajo, zadrževanje blaga itd. V enem izmed členov tega poglavja med drugim pravi: Pristojni organ tržne inšpekcije lahko z ustno odločbo, ki jo mora v treh dneh nadomestiti s pismeno, začasno zapre poslovalnico, če je to potrebno npr. zaradi kaznivega dejanja, gospodarskega prestopka itd.
Dalje so v zakonu tudi določene denarne kazni tako za DO kot za odgovorno osebo v organizaciji združenega dela.
Tako je za organizacijo združenega dela najnižja kazen 1.000 din najvišja pa
200.000	'din pač z ozirom na prekršek. Za odgovorno osebo v organizaciji združenega dela pa je razpon kazni od 200 din do 20.000 din.
Če ta prispevek o osnutku zakona o blagovnem prometu zaključimo, lahko rečemo ali bolje spomnimo (iz mnogih splošnih uzanc o blagovnem prometu) na najvažnejšo, ih
Organizacija združenega	
dela, ki opravlja	zastop-
niške storitve, lahko bla-	
go komitenta, ki	ga za-
stopa, vskladišči	tudi v
konsignacijskem	skladi-
šču.	
sicer vestno in pošteno po' slovanje, kar se seveda na( naša na vse udeležence, k' opravljajo posle prometa blaga.
Drugič pa o zunanjetrgovinskem zakonu.
UR'
—	samoprispevek — 1,5% od OD	879,000.000 din
—	prispevek reg. zdrav, skupnosti	103,357.000 din
—	invest. prispevek stanov, skupnosti občin 226,610.000 din
—	prispevek SIS otroškega varstva	75,000.000 din
SKUPAJ:	1.283,967.000 din
21. novembra glasujemo
Po skupščinskih počitnicah so delegati spet zastavili delo. Na delovnih mizah se je začelo nabirati gradivo za septembrsko In kasneje za oktobrsko sejo. Dnevni redi so bili polni samih pomembnih točk.
Na dnevnem redu oktobrske seje delegacije bo med drugim tudi informacija o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju ljubljanskih občin. Sa-hioprispevek 2, kakor tudi pravimo, bi veljal za obdobje od 1. 1. 1977 do 31. 12. 1981 in bi bil nadaljevanje prvega samoprispevka. Prispevna stopnja bi bila za Polovico procenta višja in bi znažala 1,5 % neto OD.
Kakšna je struktura virov sredstev, bomo videli kasneje, najprej pa si poglejmo, Kaj je bilo narejenega iz sredstev prvega samoprispevka, ki se izteka konec lega leta. Pripomniti morarn Kar takoj, da bodo zadnji objekti iz teh sredstev dokončani leta 1978.
Do 15. junija letos je bilo od 25 načrtovanih VVZ zgrajenih 12 objektov, v gradnji jih je 5, za 8 objektov pa se pripravlja dokumentacija.
Od 24 načrtovanih osnovnih šol je zgrajenih 10, v gradnji jih je 6, tik pred Pričetkom gradnje 3, za 5 Pa se pripravlja dokumenta-cija. Zgrajen je že tudi vzgojni zavod.
Od 50 predvidenih objektov je do danes zgrajenih ali v gradnji 37 objektov. Ostalih 13 objektov bo dokončanih v naslednjih dveh letih.
Vseh (zbranih) sredstev se bo do konca leta zbralo din
626.152.000	in bodo v celoti porabljena. Zaradi nepredvidenih podražitev med gradnjo 'omenjenih objektov je bilo potrebno zagotoviti del sredstev še iz drugih virov.
Samoprispevek 2 pa bi pokrival investiranje še nekaterih drugih objektov. Tako bi z njim financirali poleg izgradnje nekaterih novih šol in VVZ še izgradnjo zdravstvenih domov in domov za starejše občane. Vrednost vseh predvidenih objektov bi znašala 1,283,967.000 din in se ta znesek nanaša na objekte v vseh petih ljubljanskih občinah. V posameznih občinah pa bi bil ta denar porabljen takole:
SOB Ljubljana-Center SOB Ljubljana-šiška SOB Ljubljana-Bežigrad SOB Ljubljana-Moste-Polje SOB Ljubljana-Vič-Rudnik
S samoprispevkom bi zbrali 879,000.000 din, prispevek zdravstvene regionalne skupnosti bi znašal 103,357.000 dinarjev, investicijski prispevek stanovanjske skupnosti
226.610.000	din in prispevek za otroško varstvo 75,000.000 dinarjev. Sredstva bi tako
bila zagotovljena seveda z veliko pomočjo našega »da« na dan glasovanja. Zavedati se moramo, da so potrebe po šolah in VVZ še vedno velike. Potrebe po domovih za starejše občane so upravičene.
Njihove kapacitete so zdaleč premajhne in če bi številko obstoječih potrojili, še vedno ne bi zadostili trenutnim potrebam. Zdravstveni domovi pa so vse prej kot sodobni centri medicine splošne prakse.
Pravijo, da je čas najboljši zdravnik, da čas zaceli vse rane. Morda je v tem kaj resnice, toda do danes še nisem uspel srečati človeka, da bi ozdravel, ko je v ambulanti čakal dolge ure v vrsti na zdravnika. Pozdravil ga je zdravnik z zdravili, vedno pa tudi ne. Da pa teh dolgih ur ne bo več, je potrebno nekaj storiti.
21. november, dan ko bo-
154,000.000 din
329.360.000	din
245.054.000	din
261.009.000	din
294.544.000	din
mo glasovali, se bliža. Do takrat imamo še dovolj časa, da razmislimo o pomembnosti uvedbe referenduma. Dokler je človek sam, nekako gre. Ko prijoka na svet malček, je prva težava tu: varstvo. Nato šola. Če še zdravje ni najboljše, je
težava še večja. Najhuje pa je takrat, ko je človek že v poznih letih in morda celo sam.
Smo o tem kaj razmišljali?
O tem razmišljajo tudi delegati.	F. P.
SARAJEVO
RADI0-TEIEVIZIJA
MUR RADIJA - SEKTOR TEJBtIKE SnnklP.Z.	K'it.	„ ’
M. oi/J-Gn/CM _ lllltuj, l -	jo . .1076.
- 6. X. 1976
AHTILLERIVEJ 126 23oo KOIEmiAGEH B DŽ37MAKK
/mliVfil	»m mt vafieu UrBoit cflinlvu vi Vrt»t
iPsiotf Aopina od 3°»07*1976. i »a ovaj način želimo da izraaimo jrifcnnn^oi pohvalu ca dolvro. obavl^cno poslovo ko ji ou iarruoni rvl podečavanju i puota^ju u rad nače radio tolofonoko mrežo, Tokodjo oo cahvaljujemo vaSio atručnjaoima l ntručejncima AVTOTEICfE koji au radili na puntanju naSeg elste-\v n rnd»
latorroneno kociotimo priliku da van obavje-da jo alotom za ovaj protokli mjesoo dana, od puŠtanja u ••'d .turno jednn gročlcu, a to jo puakfc na VlaSiču koji nije radio •«0«* Orapu Gretta on otfeloniU rtruSnjoei AVTOTEHtrs iz IJublJon« »ndojao da nj,- ubudučo noče doči do prokidn u radu Blatoma lino bi blo potvrdjan rcnoino vičib ivoedjaja,
3 oaobitim poCfcovonjoml

}§iSI
‘•TI’	•),
itt Oarajcvo • :\TRU Sarnjavo, L,Htr bv, 43.
M-tOO, M : 1 N!-; «1» •«

DIREKTORA RADIJA
' £ iV, Obr o d OTl d , dlpi. ing,)
klavno delo je opravil potres, dokončal pa ga bo stroj.
Po potresu 6. maja letos so prebivalci Posočja Pridno zastavili delo. S pomočjo, ko jim je druž-Pa v raznih oblikah priskočila na pomoč, so hi-’eli z obnovo, da bi do zime popravili in zgradili *ar največ. Nekaterim manj prizadetim je objekte skorajda uspelo popraviti, ostalim, katerim je po-’res prizadejal hujšo škodo, pa je ostalo še pre-Cei dela. Zanemarjali so polja in travnike ter se P°svetili obnovi. Tudi zemlja se je v teh nekaj me-secih že skoraj umirila in novih potresnih sunkov P' bilo pričakovati. Toda ...
15. septembra v zgodnjih jutranjih urah, ko Smo vsi še spali, so se tla ponovno zatresla. Po-res, z epicentrom v severovzhodni Italiji, je tega Pne ob četrti uri in petnajst minut spet rušil. Lju-P'’ katerim je turobni strah že nekoliko splahnel, 6 je prav ta strah spet polastil. Brezumni so »!eKli na prosto, da v prvi vrsti rešijo sebe, nato ,vir>o in morda še kaj.
l . Na stavbah so spet zazijale razpoke. Kar je
1,0	Po majskem potresu obnovljeno, je bilo spet ^'čeno. Bolj, ko se je delal dan, tembolj žalost-,0 Podobo so kazali ti kraji. Na kraj nesreče so 'Palu začele prihajati nove ekipe.
Nekaj minut po deseti uri dopoldne so se tla pPet zatresla. Tedaj bolj kot kdajkoli poprej v ®P krajih. Močni potresni sunki so se nato vrstili 65 dan in še naslednji dan. Ljudje so vedno bolj
izgubljali upanje, da se bo zemlja sploh še kdaj umirila. Neznosen strah v prsih je slehernemu dajal slutnjo po novem potresu. Pod nogami se jim je venomer treslo, vrtelo in spet treslo.
Nekaj dni po tem nesrečnem dnevu sem bil slučajno v teh krajih. Človek, ki ni vajen videti kaj takega, kratkomalo izgubi razsodnost. Rad bi pomagal enemu, drugemu. Vsem bi rad nudil pomoč. 'Kako in s čim naj pomagaš, se sprašuješ? V takšnem momentu postaneš skrajno neodločen. In ko se znajdeš med nesrečnimi ljudmi, sočustvuješ z njimi, z njimi poskušaš deliti usodo.
Za vedno ti ostane pred očmi slika nesrečnih krajanov. Žalosten je pogled na mater z otrokom ob sebi ali v naročju, ki stoji pred svojo hišo, vanjo pa si ne upa, ali na starčka, ki gleda skozi okno brez kril napol podrte hiše tja preko hriba, kjer so se sproščale tiste velikanske sile.
Vendar ljudje niso izgubili prisebnosti. Ljubezen do svojega kraja jih žene, da popravijo, zgradijo in uredijo vse tisto, kar so v nekaj momentih izgubili. Vedo, kaj morajo storiti. Vedeti pa moramo tudi ml in se zavedati, da so Breginjcl, Ko-
ZAPISNIK
izredne seje ZSMS AVTOTEHNA, z dne 21.9.1976
PRISOTNI: Okretič Danilo, Dordevič Miša, Lobe Mojca, Gaspari Drago, Rebek Milan, Alič Helena in Masten Brane.
DNEVNI RED:
1.	Pomoč prizadetim v Posočju.
2.	Razno.
Ad 1:
Z ozirom na poziv Občinske konference ZSMS Ljubljana-Center glede denarne pomoči prizadetim prebivalcem Posočja je bil sprejet naslednji
SKLEP:
na žiro račun št. 50100-842-025-56554 — Za pomoč Posočju — se iz žiro računa ZSMS Avtotehne prenakaže znesek 5.000 dinarjev.
Ljubljana, 22. 9.1976
Predsednik ZSMS Avtotehne: DANILO OKRETIČ
Potresni sunki, ki so razmajali še tako močno stavbo, kot je pošta v Tolminu.
baridčani, Bovčani in vsi drugi, ki jih je prizadejal potres, del nas vseh in da so potrebni ponovne pomoči. Prva pomoč s prikolicami in šotori je bila še kako dobrodošla, vendar zima je tu in v njih se ne da večno živeti.
In če se za konec vprašamo, kaj je človek v tej veliki masi raznofikih zakonitosti, ki jim mora biti podrejen? Je nekaj občega in posameznega in tako v občem in posameznem actkriva posamezne zakonitosti narave. Jih odkriva in spoznava ter s spoznanji poskuša nastopiti proti takšnim in podobnim nesrečam. Teh zakonitosti je nebroj in prav do tedaj, dokler ne odkrije vseh, ki so za človeštvo nesreča, bo v tej Jepi in tudi kruti naravi nemočen.
Morda jih bo nekoč pa le odkril!? Morda?
F. PETKOVŠEK
Neinformiranost ali
V 7. številki »Glasila« je neznanec, skrit za šifro »2S«, objavil članek »Nepravilnosti — rezultat neinformiranosti«. Članek nas pouči, da delamo nepravilnosti, ker nismo pravilno informirani. Pisec pa takoj pove, da neinformiranosti »ne gre zameriti npr. samouprav-Ijalcem, ki vodijo ta ali oni samoupravni organ, odbor ali komisijo, kar je povsem logično, kajti vseh predpisov ne morejo stresati iz rokava«. Obsodbe vredna In javne razglasitve potrebna pa je neinformiranost mehanika Silvestra Drobniča, ki ne pozna predpisov, zlasti ne 62. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih.
Poglejmo, kako nas učitelj pravilne informiranosti — ki nas ni informiral o svojem imenu — informira o »primeru tov. Silvestra Drobniča«.
Pove nam, da je bil ta »primer« zadnje leto skoraj brez dela. Ne pove pa, kdo mu je bil dolžan preskrbeti delo. Naj bralci kar mislijo, da je bil to dolžan storiti sam mehanik.
Informira nas, da »so se prizadeti samoupravni organi dogovorili in odločili imenovanega premestiti« v drugo TOZD. Nič pa ne pove, da »prizadeti« delavca niso nič vprašali, če ni morda tudi on kaj prizadet, vsaj toliko kot miza pri premeščanju v drugo sobo.
Pove nam, da je bila premestitev »povsem pravilna in zakonita«. Dokazov pa ne navaja, saj nas je že v uvodu poučil o svoji informatorski morali: »Če takole trditev daš mirnega srca na papir, si
Kot odgovorni urednik moram povedati, da smo, odkar izhaja naše »Glasilo«, objavili vse prispevke ne glede na to, da tega ni nihče od avtorjev posebej zahteval. Dodam samo to, da so do sedaj vsi avtorji osebno pošiljali svoje prispevke.
Ker je članek napisal S. Drobnič osebno, se mi zdi nekoliko čudno, da ne pozna »šifre ŽS«. No, nič hudega. Mimogrede, v dnevnem časopisju je vsak dan kakšen prispevek podpisan s šifro, da, nekateri so celo brez podpisa. Tudi na TV so prispevki, katerih avtorjev ne poznamo (npr. TV žehtnik). »ŽS« pa je Žigon Savo.
Dalje pisec članka »Neinformiranost ali krojaštvo« zavaja bralca, ko pravi: »Obsodbe vredna in javne razglasitve potrebna pa je neinformiranost mehanika Silvestra Drobniča, ki ne pozna predpisov, zlasti ne 62. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih.«
V članku, objavljenem v Glasilu št. 7/76, nikjer ne piše, da mehanika Silva Drob-
verjetno vanjo prepričan in zato ne potrebuješ navajati dokazov.« Treba je samo, »da gremo vsi prizadeti vase in priznamo, da je tako«. Proletarci vse Avtotehne — priznajmo in verujmo, kar mirnega srca meče na papir »ŽS«!
Informator nam tudi pove, da sta sklep o premestitvi sprejela oba delavska sveta s sodelovanjem 23 članov. V resnici pa je sklep sprejel petčlanski odbor za medsebojna razmerja na 38. seji dne 22.4.1976. Tako je zapisano v zapisniku te seje in v odločbi o premestitvi.
še ena informacija: Drobnič je izjavil, da je zapisnik DS o premestitvi falzificiran, ta izjava pa je »nerazumljiva, da celo zelo nevarna«. Nerazumljiva je res, če jo pisec prišije na sklep DS o premestitvi, ker takega sklepa sploh ni. Nevaren pa je naš informator, ki izjave
niča kdo obsoja, še najmanj pa »neznanec«, ki nastopa, da se razumemo, samo kot poročevalec. Ta naš »neznanec« tudi ni nikjer napisal: »da je bil ta »primer« zadnje leto skoraj brez dela.« Temveč piše: »Tovariš Silvester Drobnič je dolgo časa delal v TOZD II na delovnem mestu avtomehanika in kot je bilo slišati na seji zadnje leto skorajda brez dela.«
Dalje poznani pisec S. Drobnič piše, da »neznanec pod šifro ŽS« ne navaja dokazov o »povsem pravilni in zakoniti« premestitvi, ker nas je »neznanec« namreč že v uvodu poučil o informatorski morali:	»Če	takole trditev
daš mirnega srca na papir, si verjetno vanjo prepričan in zato ne potrebuješ navajati dokazov.« Treba je samo, da gremo vsi prizadeti vase in priznamo, da je tako.
Cenjeni S. Drobnič, prepis je točen. Ni pa citirani tekst z Vaše strani pravilno uporabljen. Vi ste ga uporabili za svoj »primer«, dejansko pa se nanaša na zapažanja »neznanca ŽS«, kot sam pravi:
krojaštvo
sploh ni prebral, pa si vendar upa o njej poročati in jo ocenjevati. Če bi jo prebral, bi videl, da je dana k zapisniku 17. zbora delovne skupnosti dne 22.3.1976, ne pa k sklepu o premestitvi. Iz-gleda, da je naš informator le preveč mirnega srca.
Da se ne bi nikoli več zgodilo nobenemu mehaniku, kar se je zgodilo tov. Drobniču, ki je graje vredno neinformiran o 62. členu samoupravnega sporazuma, je pisec z mastnimi črkami navedel ta člen v svojem članku o pravilnem informiranju. Natisniti ga je dal v navedni-cah, torej dobesedno. Bralec, ki se ne zanese na pisanje iz mirnega srca, pa takoj vidi, da je ta člen v informatorjevi verziji bistveno krajši, kot je zapisan v samoupravnem sporazumu.
No, informatorju ne smemo zameriti, če ni dobro informiran, če ni videl listin, o katerih poroča, in ni pravilno prepisal člena, ki ga navaja. Saj nam pove, da »v tem primeru ne gre za tako imenovano »hitro obveščanje«, temveč za to, da so naši bralci upoznani s problemi, ki nastanejo v glavnem zaradi NEINFORMIRANOSTI bodisi ustne ali napisane«. Upoznajte se torej s problemom, ki je nastal zaradi neinformiranosti mehanika, neinformiranost informatorja pa
»Upam si na glas povedati, da je moje zapažanje pravilno, če rečem, da se marsikdo pri nas, poedinec, odbor, komisija in podobno, odloča in sprejema sklepe brez predhodne povezave z ustrezno službo (pravno, kadrovsko, finančno itd.), z individualnim poslovodnim organom, sindikatom in še s kom morda. Izgovor, da v danem momentu ni časa, da bi se morali odločiti že včeraj, da že sami vemo, kako in kaj, ni pravilen in je ne-osnovan.«
Cenjeni S. Drobnič, mogoče ste navedeni del članka (iz Glasila št. 7/76) nehote izpustili. No, kakorkoli že, ugotavljam pa, da nikjer v vašem članku ni navedbe ali podatka, kaj ste v tem svojem »primeru« storili vi sami v svoji delovni sredini. Nič nas ne informirate, nič nam niste mirnega srca navrgli na papir, ali Vam je kdo pri iskanju pravice zaprl vrata, oziroma nič niste pokazali želje, da bi proletarci Avtotehne zvedeli vse po pravici, če tega niso od »neznanca«. Iz vašega prispevka izzveni, kot da je za vse kriv »neznanec«, kot da želite vse v Avtotehni prepričati, da ni nujno, da je tudi ogenj tam, kjer je dim. Dalje pravite:
»Informator nam tudi pove, da sta sklep o premestitvi sprejela oba delavska sveta s sodelovanjem 23 članov.«
Nikjer v julijskem članku pa nisem zasledil te trditve, nasprotno piše dobesedno:
»Zato so se prizadeti samoupravni organi TOZD lil in TOZD I dogovorili in od-
naj vas ne skrbi, saj on piše mirnega srca.
Kaj pa, če le ne gre samo za piščevo neinformiranost, ampak tudi za njegovo spretnost prikrojitve informacij? Ali nevarni mehanik ni bolj nevaren, če ugovarja sklepu delavskega sveta s 23. člani, kot pa, če dvomi le v pravilnost sklepa petčlanskega odbora? Ali ni trditev, da je o premestitvi sklepal delavski svet, bolj prepričljiva, če pri navedbi 62. člena izpustiš določbo, da je za to pristojen odbor za medsebojna razmerja? In če izpustiš še določilo o pogojih za premestitev delavca v drugo TOZD, lahko mirnega srca daš na papir, da je preme-stitveni sklep povsem pravilen in zakonit. Saj ne bo nihče dvomil, ali je navedba predpisa v članku pravilna. Navodilo je torej preprosto: Iz predpisa izreži, kar ni potrebno, da nastane ustrezen kroj, nato pa po tem kroju prikroji informacijo.
Ne vemo, ali je pisec delal po tem receptu, ali pa se mu je le zapletlo tako. Mirnega srca pa damo na papir kar z njegovimi besedami: Če »ŽS« morda ni prebral 62. člena in listin o premestitvi, to ni samo njegova osebna neinformiranost, ampak in-dolenca do bralcev in prizadetega delavca, če pa je te listine prebral, ne gre za neinformiranost, ampak za in-formatorsko krojaštvo, ki mu pravimo tudi zavajanje.
SILVO DROBNIČ
ločili imenovanega premestiti v TOZD I. Odločitev je bila povsem pravilna in zakonita (seje DS obeh TOZD in pravilni sklepi).« ... »Ker so samoupravni organi postopali povsem pravilno in to ve 23 članov obeh delavskih svetov ...«.
Cenjeni S. Drobnič, če še enkrat prečitate, kar je napisal naš »informator«, boste razumeli to, kar je razumel 'in kar tud) ve naš proletarec Avtotehne, i-n sicer, da sklepe sprejemajo samo odbori za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu, o čemer so informirali svoje delavske svete (»In to ve 23 članov obeh delavskih svetov«).
Na koncu prispevka je vaše ime S. Drobnič, za to me čudi, kje ste brali, da je »informator« vašo izjavo o fal-sificiranju »prišil« na sklep DS. Verjetno »informator« izjave res ni prebral, vendar o njej samo poroča, kot je sicer ves članek v Glasilu 7/76 poročila seje KS Avtotehne. Izgleda pa, da tudi vi S. Drobnič »pišete zelo mirnega srca« izjave, »prikroji-tev izjav«, »nevarni mehanik«, »sklep DS« itd., kar v julijskem članku ni moč prebrati.
Ko sem pobaral »neznanca ŽS«, kaj misli o vašem prispevku, je odgovoril: »Veliko se da pisati o drugih, da pa ni fer nič napisati, kaj je prizadeti sam napravil s tolikimi samoupravljalskimi pravicami, kaj vse je storil, kje vse je bil, preden je prišel do advokata.«
Odgovorni urednik ZVONE OGRINC
Kozerija
Bil je lep jesenski dan, sonce je naravnost vabilo na piano. Tudi Peter je bil eden mnogih, ki se je podal na sprehod. In tako je že pol ure brezskrbno hodil po Tivoliju. Naenkrat zagleda znan obraz: »Ali si ti, Borut?«
»Jaz sem, jaz« mu odgovori prijatelj, ki ga ni videl že nekaj let.
Srečanje sta sklenila proslaviti v restavraciji pri bazenu. Naročila sta pijačo, jo dočakala in pogovor je stekel.
»No, Borut, povej, kod hodiš in kaj delaš, saj veš, da je že dolgo, kar se nisva videla. Poročen si še? Avto imaš? Kako kaj otroci?« Vprašanja so kar vrela iz Petra.
»No, no, saj veš« je poskušal Borut ustaviti plaz vprašanj. Srknil je požirek vinjaka in počasi začel pripovedovati: »Veš, vračam se iz vikenda, ki ga imam blizu Ljubljane; saj veš kako je, nekje se moraš spočiti po truda polnem, delu, no, stanovanje imam, avto tudi, sedaj pa moram preskrbeti še otroke. Veš, imam še kar visoko funkcijo pa upam, skoro vem, dami bodo odobrili posojilo, saj je nekaj članov komisije iz moje TOZD, pa tudi z generalnim sem v dobrih odnosih. Kadar sem pri njem in ko grem, ga potrepljam in pravim: »Naš ata bo to že uredil tako, da bo prav« — vidiš, vse je na moji strani, samo znajti se je treba«.
Peter je samo kimal in molčal. Borut je silil vanj: »Kako pa kaj ti?«
»Oh, saj veš kako! Samo nekaj me grize, ali ste pri vas res rešili že vse ostale stanovanjske probleme? Ali ni več delavcev, ki bi živeli v vlažnih kletnih stanovanjih, ali imajo vsi vsaj nujne prostore za vso družino?«
»To me pa preveč vprašaš, ali misliš, da je moja funkcija takšna, da bi o tem moral kaj vedeti?«
»Tvoje funkcije ne poznam, vidim pa, da je pri vas vse lepo po-	I
skrbljeno, verjetno ima-	*
te lepe plače, stanovanj-	1
ski problemi rešeni, od-	v
nosi so v redu. Vidiš,	>
to mi je všeč!« je Peter odgovoril Borutu in I pogledal na uro.
»Kako hitro gre čas!	n
Pohiteti moram, žena	k
me čaka. Borut, ko se	{<
zopet vidiva, pa ga bo-	e
va zopet srknila in se	p
kaj pogovorila. Nasvi-danje.« »Nasvidenje.« u
Imena in dogodki so	^
izmišljeni, vsaka podobnost je le naključna.
JANEZ STANA
IMa kratko — mimogrede
V današnji številki objavljamo prispevek Silva Drobniča z naslovom »Neinformiranost ali krojaštvo«. Omenjeni prispevek Silva Drobniča sicer nima lastnoročnega podpisa (prispevek namreč, ki je v arhivu), verjetno zato, ker ni potreben, če prispevek Silva Drobniča pošlje na naslov odgovornega urednika odvetnica Lidija Drobnič. Odvetnica Lidija Drobnič je v spremnem dopisu k prispevku Silva Drobniča sporočila, da imenovani (Silvo Drobnič) zahteva, da v skladu s predpisi zakona o javnem obveščanju objavimo odgovor k članku »Nepravilnosti — rezultat neinformiranosti«, ki smo ga objavili v Glasilu št. 7/76.
zr-ir iž
Dva intervjuja
Res, čisto slučajno objavljamo v našem »Glasilu« dva intervjuja istočasno. Dva intervjuja z dvema, ki sta odšla v zaslužen penzion. Je že tako. Lažje je dobiti odgovore na vprašanja pri tistih, ki odhajajo iz podjetja, kot pri tistih, ki so aktivni, ki delajo v podjetju, ki živijo in delajo zanj. Je to tudi slučaj?
Po 23. letih!
1. IX. 1976 je po 23. letih dela v našem podjetju odšla v pokoj tovarišica Marjana FASALEK. Ob tej priliki ji je naš glavni urednik zastavil nekaj vprašanj:
U. Tovarišica Marjana, Ti si ena redkih, ki si bila pri Avtotehni vse od njene ustanovitve pa do Tvojega odhoda v pokoj. Ali si zato dala sliko iz Tvojih in avtotehninih mlajših let?
M. Res je, da sem ena redkih in vztrajnih. Večina članov današnje Avtotehne me pozna staro in sitno, zato naj vsaj na sliki vidi, kakšna sem bila ob prihodu (matična št. 34).
U. Če bi se, kot pravimo, vse še enkrat zavrtelo: ali bi zopet šla v Avtotehno v službo?
M. Seveda bi to storila. Ravnala bi enako kot takrat, namreč vprašala bi, kakšno bo moje delo, ne pa po osebnih dohodkih.
U. Povej nam, prosim, kakšni so bili delovni pogoji pred triindvajsetimi leti!
M. Vsak je moral prijeti za vsako delo. V konsignacijl, kjer sem začela, sem sedela na zaboju, pisalna miza je bil prav tako zaboj. »Gašperček«, ki naj bi me grel, me je pekel v mojo levo, v desno sem pa prezebala. Če sem hotela vsaj malo pisati, sem morala imeti rokavice s prirezanimi konci prstov. Tako sem ušla ozeblinam, kakršne je dobil Roman. Delovni čas brez plačila za nadure je bil neomejen. Ženske same smo morale poleg svojega dela čistiti delovne prostore, pomivati okna, skrbeti za ogrevanje itd. V »novih« prostorih na Celovški 38 smo dolgo pogrešali najnujnejše prostore, zaradi česar nismo hodili h Keršiču na »dečke«, temveč zaradi človeško nujnih opravkov.
U. Pobrskaj po spominu in nam opiši na kratko kak najbolj prijeten ali neprijeten dogodek iz dolgega življenja v Avtotehni!
M. Na srečo človek neprijetnosti hitro pozabi. Med moje najbolj prijetne spomine pa sodijo naši prvi sindikalni izleti v Moščenlce in Crikvenico. Takrat sta nas na to-
vornjaku prevažala Tone, ki še vedno vztraja pri Avtotehni, In Franci, ki si je kmalu poiskal zaposlitev drugod. Naša mala druščina je bila s skromnim zadovoljna, vesela in zabavna. Včasih smo tako prepevali, da smo bili drugi dan vsi hripavi. Od vsega iz teh izletov pa mi je najbolj ostala v spominu stava s Teboj, ko sva plavala preko Ba-karskega zaliva.
U. Kako boš izkoriščala čas, ki ga imaš sedaj več na razpolago?
M. Kot veš, bom še vnaprej iskala napake v prispevku za Glasilo. V pomoč bom lahko pri vzgoji družinskega naraščaja; poskušala bom »revčkom« prihraniti cveke iz tujih jezikov in zamenjala sem pisalni stroj za kuhalnico. In tako mi bo dan marsikdaj prekratek.
•
Tovarišica Marjana, hvala lepa za Tvoje duhovite odgovore in dovoli, da Ti v imenu naših bralcev želim vse dobro.
GL. UREDNIK
Spoštovani tov. Gajič!
V imenu uredniškega odbora vas slednja vprašanja:
U. Če smo dobro informirani, ste letos dopolnili 35 let delovne dobe. Kakšna se vam zdi danes ta dolga pot?
Č. Dopolnil sem 35 let delovne dobe, ki se mi je zdela dolga, ker sem delovno dobo zaključil pri Avtotehni, kjer sem »podedoval« slabo organizirano knjigovodstvo ob kroničnem pomanjkanju kadra, hkrati pa stal pred organizacijo knjigovodstva za pet TOZD, za kar je bila Avtotehna povsem nepripravljena.
Medsebojni odnosi v Avtotehni so me tudi izčrpali, čeprav so se v GRS v zadnjem letu bistveno izboljšali, so pa bili v Avtotehni kot celoti v letu 1976 moralno bedni (ovadbi tov. Nečemarja in TOZD V 7— Notranja trgovina) ter sem tako 'izgubil veliko delovnega časa zaradi raznih revizij.
prosim, da nam odgovorite na na-
Razen vsega sem imel težko zasebno življenje zaradi dolgotrajne in težke bolezni moje preminule žene.
Edino oporo sem imel v prizadevnem kadru GRS, ki se je ob delovnih konicah (periodični obračuni in zaključni račun) nadpovprečno prizadeval ter v osebi generalnega direktorja ing. Zdenka Fuxa, ki je življenjsko tako razgledan, da je imel razumevanje za težave GRS in za moje. V zadnjem času sem bil vesel tudi iskrenega sodelovanja z vodilnimi tovariši Kramžarjem, Košakom in Plevčakom.
U. Tov. čajič, koliko časa ste bili v Avtotehni?
Č. V Avtotehni sem bil 33 mesecev, namen je bil drugačen, ker odhajam v pokoj z nepolno pokojninsko dobo.
U. Kako se počutite, ko po toliko letih ni več obveznega odhajanja v službo?
Č. Zelo dobro, ker sta odpadli odgovornost in skrb.
U. AH nam lahko poveste, s čim se boste ukvarjali kot penzionist, če seveda ni to skrivnost.
Č. Glede na to, da sem že preje mnogo inštruktorsko delal v zvezi z mikroekonomiko, financami in knjigovodstvom, se nameravam še nekaj časa ponovno ukvarjati z in-štruktažo, bodi v obliki predavanj, bodisi v obliki pisanja.
U. Ali bo naše Glasilo dovolj tesna vez med podjetjem in vami in ali boste kdaj kaj prispevali?
Č. Odvisno od tega kaj želite in če bo vaše vprašanje iz področja, ki ga obvladam.
•
Tovariš čajič. Tudi Vam želimo vse dobro, hvala za sodelovanje in nasvidenje.
UREDNIŠTVO
Planiranje likvidnosti
. logično nadaljevanje izva-,ahj v prejšnjih številkah na-j~e9a Glasila glede zavaro-ahja plačil In pomena skle-Pahja pogodb nadaljujemo Problematiko planiranja li-J^dnosti, ki kot sestavni del Niva na pozfiivne poslovne
r<*ultate:
• L z manjšim angažiranjem as,nih finančnih sredstev,
2. z zmanjšanjem nabav-,1,1 stroškov zaradi lastnega ,aPitala brez uporabe tujih ^?r3žjih) sredstev (vpliv na *onomičnost in povečanje p°slovnega rezultata), u 3- povečanje dohodka z sPešnim plasiranjem finanč-sredstev.
s Likvidnost je problem, ki 9a rešuje le s premišlje-1^. in strokovnim delom, "Iti uspešne rešitve imajo le9 posledic za rentabil-
nost in ekonomičnost tudi za
stabilnost poslovanja DO.
Zato mora biti politika likvidnosti sestavni del politike vsake TOZD ter DO. Planiranje likvidnosti ima velik pomen tudi sedaj v okviru novih pogojev zavarovanja plačil, ker neposredno vpliva na kontinuirano nabavo, finančno kreditiranje, na prodajni asortiman in zaloge. Naloga nas vseh je, da se likvidnosil ne žrtvuje ali zamenja z megalomanijo, ki je bila tako prisotna v naši komercialni praksi dve do tri leta nazaj.
V okvriu Mkvidnosti planov lahko govorimo o:
—	kratkoročnem planiranju in
—	dolgoročnem planiranju likvidnosti, ki se mora vključevati v finančne plane z
vsemi posledicami, kajti finančno planiranje ureja ravnotežje med dohodki in izdatki glede na tekočo ali perspektivno poslovno politiko.
Da pa lahko izvajamo poslovno poHtiko v začrtanih mejah, je potrebno ustrezno spremljati poslovne tokove (dolžnosti in obveznosti), da ne bi pršilo do situacij nezmožnosti obvladanja situacije, kar bi retrogradno vplivalo tudi na rezultate in rentabilnost (krediti ali kontinuiteto procesa poslovanja in dejavnosti DO.
Planiranje likvidnosti v naših razmerah je pogojeno z mikro in makro organizacijo podjetja ter pravilnim obtokom dokumentacije. Moramo priznati, da smo v naši de-
lovni organizaciji s planiranjem likvidnosti šele na začetku.
Začeli smo s spremljanjem priliva in odliva denarnih sredstev po TOZD in za DO skupaj, kar vodimo dnevno. Polletno spremljanje nam je že dalo osnovo, da lahko predvidevamo — planiramo prilive in odlive sredstev do konca leta 1976 ter tako pravočasno in z lastnimi sredstvi poravnavamo vse obveznosti in koristimo skonto ali ostale bonitete.
Že iz navedenega si lahko predstavljamo, da je za uspešno izpolnjevanje planiranih ciljev potrebna koordinacija vseh, ki vplivajo na poslovni uspeh ter da se komercialna funkcija logično nadaljuje v finančni funkciji samo s specializiranimi izvajalci.
Velikokrat se sliši o ločitvi operativne funkcije komerciale od finančne, češ da nista združljivi. To so zelo napačna stališča, ki izvirajo več ali manj iz neznanja, kajti predlogi in izvedbe morajo biti usklajene z enotnim ciljem.
Da nismo razvili likvidnostnega planiranja v bolj uporabne oblike, je glavni razlog v pomanjkanju kadra, kar pa ne navajam v opravičilo. Lahko trdim, da je eden od razlogov tudi v tem, da smo likvidni ter da je discipHna plačevanja (zakon) in tudi disciplina izstavljanja predračunov za dinarske stroške (carina, transport) povečana. Pomanjkljivosti se čuti še vedno v tem, da so računi nepopolno opremljeni z naslovi komitentov po
(Nadalj. na 8. strani)
Kakšni bi ne smeli biti!
Končalo se je letovanje v naših kamp prikolicah v Poreču. Nujno je bilo, da se te pripravi na zimovanje. Ob tej priliki je bila izvršena tudi inventura opreme, ki pripada prikolicam. Rezultat ni bil nič kaj spodbuden. V vsaki prikolici je bilo kaj narobe. Poškodovano to ali ono ali pa celo manjka. Dobiš občutek, da nekateri koristniki prikolic nimajo pravega odnosa do družbene lastnine, se pravi do lastnine nas vseh. Ne vem, kako imajo doma, vendar legitimacija je tu.
Pa smo le dočakali . . . I
Ob nakupu prikolic je IO OOS Avtotehne izdelal ».Pravilnik o oddajanju objektov za oddih«. Sprejeli so ga vsi člani AT, ki preživijo letni oddih na morju ali pa v Snežinki. Sprejeli, lepa beseda, če so se ga držali, pa je drugo vprašanje. Naj navedem samo za primer 10. člen tega pravilnika, ki pravi:
»Delavci morajo v času letovanja skrbeti za počitniške objekte s skrbnostjo dobrega gospodarja, delavci morajo zapustiti počitniške objekte skrbno očiščene in nepoškodovane. Ob prihodu v počitniški objekt mora delavec ugotoviti, ali je njegov predhodnik 'uporabljal objekt v skladu s tem pravilnikom. Vsako okvaro, uničenje in izgubo inventarja je delavec dolžan vpisati v knjigo zapisov, ki se nahaja v vsakem počitniškem objektu. Delavec, ki krši hišni red, nima pravice letovanja za dobo 2 let.«
To je samo del pravilnika, vendar izgleda, da nekateri člani Avtotehne nanj sploh ne polagajo pozornosti. Ob prihodu se nekateri sploh ne javijo tamkajšnjemu receptorju, temveč se preko raznih stranskih poti naselijo pri koristniku prikolice, samo da jim ni treba plačati pristojbine. Seveda v takem momentu pride do težav glede inventarja. Vzame se iz drugih prikolic pokrivala, jedilni pribor, blazine itd.
Za vse koristnike prikolic, ki se niso držali pravilnika, vemo kdo so, vendar prvič ne bi hoteli objaviti javno njihovih imen. Istim kršilcem prijateljsko svetujem, da se vsaj dve sezoni ne javijo za počitniške prikolice, ker bodo do takrat imeli čas premisliti o tem, kaj je prav in kaj ne.
Da pa ne bi ravno kritiziral brez dokazil, je razvidno iz knjige gostov v posameznih prikolicah, ki so bile zasedene takole:
TOZD I
prikolica I
od 30.6. do 8.7.1976
prva izmena
od 19. 7. do 30. 7.1976
druga izmena
od 17. 8. do
tretja izmena
od 21.8. do
četrta izmena
prikolica Vil
od 20. 7. do 28. 7. 1976
prva izmena
od 9.8. do 18.8. 1976
druga izmena
od 19. 8. do 27. 8. 1976
tretja izmena
Tu je razvidno, da so termini zasedbe neusklajeni z vplačili pri poverjenikih, saj je bilo vse zasedeno, ni pa vpisov v knjigo gostov, da so ti ljudje tudi v resnici bili na dopustu. Kolikor so pa bili še prosti termini, zakaj se delavcem Avtotehne ne omogoči bivanje v prikolici za dve izmeni skupaj. Knjiga gostov pa naj ne služi za igro otrokom naših uslužbencev.
V bodoče malo več skrbi poverjenikov pri razporeditvi gostov, ker plača 10 OOS Avtotehna za iležarino in postavitev težke milijone, zato glejmo, da bodo le te čim bolj izkoriščene preko leta.
TOZD II
prikolica II
od 20. 6. do 29. 6. 1976 od	30.	6.	do	9.	7.	1976
od	20.	7.	do	29.	7.	1976
od	29.	7.	do	9.	8.	1976
od	9. 8. do	18.	8.	1976
od	12.	9.	do	21.	9.	1976
Nepopolna zasedba v sedmem mesecu!
TOZD III
prikolica III
od 19. 6. do 29. 6. 1976 od 30. 6. do 9. 7. 1976 od 20. 7. do 28. 7. 1976 od 28. 7. do 8. 8. 1976 od 9. 8. do 18. 8. 1976 od 19. 8. do 28. 8. 1976 Samo ena izmena ni vpisana v prikolici!
TOZD IV
prikolica IV
od	20. 6.	do	29.	6.	1976
od	20. 7.	do	30.	7.	1976
od	8. 8.	do
od	9. 8.	do	16.	8.	1976
od	18. 8.	do	28.	8.	1976
Nezadostna zasedba v sezoni v prikolici IV.
SODELUJTE
V
GLASILU S SVOJIMI PRISPEVKI
TOZD V
prikolica V
od 5. 6. do 24. 6. 1976 od 5. 7. do 14. 7. 1976 od 26. 7. do 4. 8. 1976 Vsak komentar o prikolici št. 5 bi bil odveč. Je od vseh prikolic najbolj neurejena, poškodovana, kakšen obraz bodo naredili koristniki te prikolice, ko bodo prečitalito moje zapažanje.
DSSS
prikolica VI
od 2. 7. do 10. 7. 1976 od 11. 7. do 21. 7. 1976 od 1. 8. do 10. 8. 1976 od 11. 8. do 21. 8. 1976 od 22. 8. do 30. 8. 1976 od 1. 9. do 10. 9. 1976
Prikolica št. 6 je ena najbolj urejenih, čistih. Seveda
se pojavijo tudi manjše okvare, vendar ni omembe vredno.
Predno pa končam s temi ugotovitvami, prosim bodoče koristnike prikolic, da ne dovolijo, da se razne nalepke lepijo po 'prikolicah, saj jih tudi doma ne lepijo po pohištvu — ali pa mogoče?
Današnje moje pismo je že sedmo (Vil) po vrsti, namenjeno Glasilu. V zadnj'i številki (9. 9. 1976) je tudi objavljeno moje pismo št. VI s tem, da je izpuščen odlomek vezan na 2 prilogi (pismo fotografija), pa upam, da mi boste priloge ob priliki vrnili, kot sem prosila. Vnaprej hvala!
Hitim z današnjim pismom, ker se želim tovarišici Marjani Fašalek (novi upokojenki) zahvaliti za dolgoletno prijaznost — pozornost in res kolegijalnost — za vsa vprašanja, dileme, oz. ev. probleme — s katerimi sem se obračala za časa moje 18-letne aktivnosti v AVTO-TEHNI (pred. Zagreb). Od srca želim, da naša draga Marjana še dolgo uživa zasluženo penzijo, predvsem v zdravju, tem največjem bogastvu. Prepričana sem, da je njen odhod bil času primerno in z dostojno pozornostjo spremljan in da jii bo ostal lep spomin na prelomnico življenja. Draga Marjana naj tudi oprosti, če smo jo kdaj preveč nadlegovali s telefonskimi vprašanji itd.
Novo sistematizacijo!? Dobiček! se bodo takoj vprašale vse pridobitniške in samoupravno le enosmerno razvite duše. Ne, to dvoje sploh ni tako važno kot pa naš PIKNIK.
Tradicionalni piknik oddelka elektronike, ki je bil letos po dolgih 'in zelo plodnih razpravah pri nas, se namreč v vseh stvareh gremo samoupravljanje, tako tudi pri pikniku In zato se je ta odločitev tako zavlekla — v prostorih znanega gostišča Peč-nikar pri Ljubljani v splošno zadovoljstvo bolj ali manj prisotnega občinstva.
Zlobni jeziki in bolj zagrizeni ljubitelji narave se bodo takoj obregnili ob to, češ le kakšen piknik je lahko v gostilni.
Ja dragi moji, to je pa takole. Pri nas v elektroniki redno beremo časopise in ker je vse več pritožb nad raznimi »kulturnimi« pikniki v čisti naravi, smo se zategadelj odločili za naš prispevek k bolj čistemu okolju (veste, na samoprispevke smo tud’ čist’ nori) in tako je padla odločitev: v gostilno in pika. Poleg tega nas je vodilo k temu tudi, da zgodovina in vse statistike kažejo na to, da so gostilne in prireditve, ki se tam odvijajo, najbolj obiskane kulturne ustanove na Slovenskem in naš Dušan »bistra glava« si je takoj mislil:
»No ja, če ljudje iz naše hiše ne rinejo množično v teater (naša kulturniška zagnanost je bila očigledna ob »masovnem obisku« TOF-ove-ga kabareja v Križankah) pa zagotovimo ljudem kruha in iger na bolj primernem kraju, udeležba bo masovna, sindikat pa bo zopet lahko pobral lovorike o uspešnem angažiranju ljudskih množic.«
Aaa, pa ni bilo čisto tako.
Pišem šele sedaj, ko sem v GLASILU št. 9 prebrala vest o njenem odhodu (privatni naslov mi ni znan). Upam, da bo še prostor za objavo v št. 10 in da moje pismo .rti prepozno.
Pozdravljeni!
Tatjana Kramar
Tako uredniški odbor, kot Jaz osebno (gl. urednik) zastopamo mišljenje, da naj bo korespondenca med našimi dopisniki (vseh vrst) javna, zato tudi sedmo pismo naše »dopisnice« T. Kramar iz Zagreba, objavljamo v Glasilu.
Tov. Kramarjeva hvala lepa v Imenu Fašalek Marjane. Glede izpuščenega odstavka pa ‘tole — zgodi se, izpadlo je iz devete številke in kljub urgenci materiali še niso prišli iz tiskarne. (Upam, da bom slike prejel od 11. do 15. 10.). Takoj, ko Jih prejmem vam vse vrnem. V primeru, da bo v Glasilu št. 10 dovolj prostora se bo vrnitev zavlekla. Pa brez zamere.
GLAVNI UREDNIK
Sicer pa, da ne bi prehitevali dogodkov: lepo po vrsti, kot so hiše v Trsti, so vedno rekli naša mama.
Že začetek piknika sem imel čisto pokvarjen, tu mislim na svojo samoupravljav-sko malenkost. Naš predsednik DS je po mojem zanalašč v ta namen sklical ta dan sestanek. Fikslaudon, pa smo spet šli. Turizem namreč. Še pa še smo premlevali potovanja sem ter tja, gori in doli, ali lahko damo pet pfeningov več ali ne, ja čist t’ko je bMo. Za trenutek sem pomislil, da nisem več v službi pri Avto-tehni ampak pri Avtoturju.
Končno smo le vse probleme rešili, hitro v avto in hajd’ na piknik. Tam pa, o moj Bog, sestanek AFŽ. Zakaj!?
Hja, dragi moji, marsikdo od vas bi se ravno tako prestrašil kot sva se midva z Janezom, ko sva vstopila v sobo, kjer je bil zbran ves ženski kolektiv elektronike. V prvem momentu sem pomislil, da je morda dan žena, ne pa piknik. No, k sreči sva ile odkrila Dušana, ki je edini hrabro in po najboljših močeh zastopal »močnejši« del oddelka. Preden se posvetim čisto prozaičnim stvarem, kot so zrezki, vino in ostala kulturna priloga, bi vam rad pojasnil, da tisti moj Bog ni nikakršen ostanek zakrnelega misticizma, ampak mi je ušel čisto kar tako, pa čeprav vam moram priznati, da pričenjam zadnje čase spet verjeti, da obstajajo razne mistične stvari. Ja, tudi v naši hiši. Kako pravite? Da to ni res?
Jaz vem le to, da tovariši iz oddelka za plan in analize trde, da je ta 'in ta oddelek negativen, ampak oddelek dokazuje ravno nasprotno, oziroma je prepričan, da ustvarja celo dobiček. Vsepovsod se sliši, da smo pod planom, da smo eno figo prodali, dobiček pa smo vseeno delili.
Sicer pa pustimo to. Naša mama so rekli, da se brez ciganke nič ne ve, pri nas v Avtotehni pa brez Janka.
Torej kot že rečeno se je piknik odvijal zelo tekoče, brez večjih zastojev, nakapljale so se tudi moške okrepitve, ki so si izmislile dovolj dobra opravičila pri svojih strogih soprogah, glasba je hreščala, povedali smo si vse stare vice s krajšo al' daljšo brado, vino je teklo, beseda tudi, pritekel pa ni sosed kot prepeva protestnik Marko Brecelj, ampak prestrašena lastnica, ki nas j0 nežno protestniško prosila, da naj bolj nežno delamo svoje plesne figure, sicer bodo ob kevder.
Zaključili smo tudi ta nas piknik. Srečno in veselo, vsaj pri Pečnikarju. Kakšen pa je bil »post festum« doma, pa vam žal ne morem povedati, ker pisec tegale poročila še ni prejel ustreZ' nih podatkov. Zase lahko I0 trdi, da je drugi dan bil prepričan, da lovi v živalskem vrtu velikega tigra.
Lep pozdrav, pa brez zamere.
Vaš večno znagnani pikni-kovec	BOŽO
KB
Že sedmič
TRIM
in rekreacija
Nekaj številk nazaj smo v »Glasilu« lahko prebirali o pomenu športne rekreacije za delovnega človeka, o načinu rekreiranja, o možnostih re-kreiranja in s tem v zvezi tudi o delovanju komisije za športno rekreacijo pri Avto-•ehni, ki v ta namen deluje.
Člani te komisije so sedaj v začetku šolske sezone, ko se zopet odprejo telovadišča in šole, pripravili dokaj širok Program možnosti športnega rekreiranja za vse delavce v AT.
Pri športnem društvu TVD Partizan Trnovo (blizu trnovske cerkve) smo dobili enkrat tedensko v najem uporabo Trim kabineta, velike dvorane in saune.
Na VšTK (visoki šoli za telesno kulturo) pa smo dobili v najem veliko dvorano in zimski bazen dimenzij 15X7 metrov.
Zlasti Trim kabinet je posebno primeren za množično Jedensko rekreacijo, vključujoč tudi ženske, ki se do sedaj niso v zadovoljivi meri udeleževale Trim akoij in podobnih načinov rekreiranja.
Velike dvorane, tako v Tr-bovem kot na VšTK so zlasti Primerne za igre z žogo in bodo med drugim tudi idealni prostor za trening našim ekipam, iki nas bodo zastopale v Trim ligah. To so ekipe košarkašev, rokometašev in po želji odbojkašev. V primeru, da bi prišlo do prezasedenosti dvoran, bo komi-sija za športno rekreacijo sestavila urnik treningov za posamezne ekipe, upoštevajoč,
da bo moral biti vedno prostor v dvorani za rekreativno dejavnost ostalih delavcev v AT, ki ne bodo tekmovali v zgoraj naštetih ekipah. Omenim naj še bazen, ki sicer ni ravno velik, vendar bo ob primerni disciplini dovolj dober za rekreiranje večjega števila članov AT. Tu zopet pozivam vse ženske, zakaj verjetno ste že vse slišale geslo »za vitko postavo je plavanje pravo«.
Na koncu naj še omenim, da morate imeti za uporabo obeh dvoran in Trim kabineta obute športne copate (so-perge), da so povsod urejene garderobe, ločeno za ženske rn moške in da lahko po rekreaciji uporabite tudi tuše, zato prinesite s seboj brisače.
Komisija za šport in rekreacijo RD
šport
rekreacija
URNIK
UPORABE
Trim kabinet, dvorana, sau-na v TVD Partizan Trnovo vsak ponedeljek od 19. do 22. ure.
Dvorana na VŠTK vsak petek od 19. do 20. ure.
Bazen na VšTK vsak petek od 20. do 21. ure.
Udeležba naših ekip na TRIM tekmovanjih
Sredi januarja 1977 se bomo udeležili tekmovanja v košarki v okviru Trtm-tige občine Ljubljana-Center, v začetku novembra letos pa tekmovanja ekip v namiznem tenisu.
Pričakujemo tudi obvestilo TTKS o začetku tekmovanj v rokometu in odbojki. Rokometna ekipa je že sestavljena in nam je do sedaj prinesla celo največ uspeha v Trim tekmovanjih, prepričani pa smo, da se bo tudi za odbojkarsko ekipo našlo dovolj interesentov.
V vseh teh tekmovanjih se nadejamo tudi uspehov, posebno še sedaj, ko imamo na voljo tudi dvorane za trening. In čeprav naj bi to ne bil glavni moto tekmovanj, je vseeno lepo pogledati v vitrino Komisije za šport v četrtem nadstropju zgradbe na Titovi 36, ki je že okrašena z nekaj pokali.
rd
Kot vsako jesen so se tudi letos zopet začela razna tekmovanja v Trim ligah, turnirjih ipd. Seveda se bomo pri Avtotehni potrudili, da se bomo teh tekmovanj udeležili v čim večjem številu, oziroma vsaj z eno ekipo v posameznih zvsrteh športa.
Prijavili smo že sodelovanje na športno rekreacijskih tekmovanjih v občini šiška, ki jih organizira Zveza sindikatov Slovenije, Oš šiška, v počastitev Dneva republike. Tekmovanja bodo v streljanju z zračno puško, turnir v košarki In namiznem tenisu in tekmovanje v kegljanju. Vse ekipe so že prijavljene in upam, da že pridno trenirajo.
Kaj je TRIM kabinet
Strokovnjaki s področja jelesne kulture so razmišlja-L kako bi v zimskem času nadomestili Trim stezo v na-ravi in posebno tistim, ki ne smučajo ali se kako drugače ukvarjajo z zimskimi športi, omogočili varovanje oziroma habiranje telesne kondicije 'udi pozimi. V ta namen so sestavili poseben program Vai na posebnih orodjih, ki Se dajo vsa namestiti v tanjšem prostoru.
Kot smo že rekli, v prodoru so nameščena razna orodja kot so: naprava za '®k na mestu, naprava za ve-?lanje, smučanje in kolesar-,enje, vse seveda na mestu, Ootem razne lestve, blazine, ročice za dvigovanje, vzme-11 za raztegovanje Itd.
izkusi vaj na vsakem orodju v kabinetu.
Opozorim naj še na to, da kdor ni že treniran, ne bo vzdržal do konca, če bo že v začetku »zagrabil« z vso silo. Zato je treba moči primerno porazdeliti, da lahko vzdržite vaje na vseh orodjih.
Kolikor se boste redno udeleževali tedenske rekreacije v Trim kabinetu, boste že po nekaj tednih ugotovili, da lažje vzdržite vse vaje, kar pomeni izboljšanje telesne vzdržljivosti, to pa je tudi namen.
rd
Vse od
Ljudje, kaj pravzaprav počnemo na tem ljubem svetu? Naša okolica je že tako civilizirana, da Imamo povsod asfalt, stolpnice, pa vakuumsko pakirano meso in še marsikaj. Pravzaprav živimo v tako imenovanem razvitem svetu. V vsem tem je ena velika nevarnost, namreč v negibanju. Poglejte: v službi sedimo, doma sedimo, v avtu sedimo in sploh v glavnem sedimo. V čem je rešitev? V naravi vendar! Treba je iti kam, kjer je zrak malo bolj spodoben za dihanje kot tu v Ljubljani.
In zdaj poglejte, kaj se je zgodilo neko soboto v septembru. Planinsko društvo Avtotehne je pripravilo izlet na Veliko planino. Prišla sta
»PIKE«
samo dva človeka, kar je v primerjavi s tem, da je v našem planinskem društvu včlanjenih 150 članov, prava sramota. Nočem posploševati, vendar sem prepričan, da je bilo zelo malo teh ljudi tisti vveekend zunaj, na zraku, recimo v svoji lastni režiji. Žalostno pa je tudi to, da postajamo vsi skupaj vedno bolj individualisti in privatniki. Logično je, da je vsak človek posebnež, vendar je že po svoji naravi družabno bitje. Torej je kar hudo, da vedno bolj izgubljamo smisel za skupnost, za občutek, da pripadamo neki celoti, skratka, da smo del družbe.
PIKA
MEDITACIJA
Zgoraj ni betona, zgoraj ni smoga, kakor tu, v mestu.
Zgoraj ni grdo, tudi laži ni,
kakor tu doli, v mestu.
Zgoraj je samo gora, pa znoj in srce, pa sleč in planika, ki nista za v vazo, ampak za ČLOVEKA.
Zgoraj je lepota, ki pravi: glej sonce, teci za vetrom, poskusi dež, to zmeraj pride prav.
In ko greš gor, vzemi s seboj vest, da ne oskruniš gorskega raja.
PIKA
Vadba v Trim kabinetu pa p°teka takole.
Istočasno lahko vadi toli-.° oseb, kolikor je vrst orod-la v kabinetu. Vsak se po-s,avi k eni vrsti orodja. Na ?r,ak začnejo vsi delati tiste Vaie, za katere je orodje napisno. Na ponoven znak (da nekdo od prisotnih) se stavijo in pomaknejo za eno JVodje naprej in tako nada-luiejo toliko časa, dokler Vsak od udeležencev ne pre-
prišli ►
-4 odšli
PRIŠLI:
7.	9. VIDIC Veronika,
TOZD IV
1. 9. VIRT Sonja — DSSS
8.	9. KANALEC Goran — DSSS
13. 9. SLADIČ Milena — DSSS
10. 9. LESAR Olga—
TOZD V
16. 9. NOVAK Stanislav — TOZD V
15. 9. POŽGAJ Biserka — DSSS
20. 9. MUC Darinka —
DSSS
28. 9. STANKOVIČ Marija — DSSS
1. 9. GOLOBIČ Adrijan — TOZD I
ODŠLI:
15. 9. KOCJAN Roža — DSSS — sporazumno
12. 9. SEKULIČ Ivan — DSSS — sporazumno
15. 9. šKRBINC dipl. ing Drago — TOZD V — sporazumno
30. 9. ČUBELIČ Krešimir — DSSS — sporazumno
30. 9. KREBS Peter— TOZD IV — sporazumno
23.	9. CVETKOVSKA AGNE-ZA — DSSS — sporazumno
30.	9. ČAJIČ Rudolf — DSSS — upokojitev
11. 9. HLADNIK Marjan — TOZD I — sporazumno
20. 7. VRŠČAJ Alojz — TOZD I — JLA
24.	7. PEKLAJ Mirko — TOZD II — JLA
31.	7. PIRJEVEC Alojzija — TOZD I — sporazumno
30. 9. KOSMATIN Bogdan — TOZD III — sporazumno
(Nadaljevanje s 5. strani)
TOZD In se ne nanašajo na oznake v naročilih. Komitenti pa se drže naših navodil glede oznak pri plačilnih dokumentih. Ti osnovni dokumenti, ki so podlaga za knjiženje, imajo direkten vpliv na iiikvidnost. Zavedati se moramo vseh posledic zmanjšanja likvidnosti, ko bi bilo potrebno vse izdatke (odlive) podrejati izplačevanju osebnih dohodkov. Vsa osta-
la izplačila pa bi razvrščali po prioriteti in namembnosti.
Mislim, da sem v zgoščeni obliki orisal pomembnost likvidnosti in obnašanje nas vseh, da gospodarimo s sredstvi racionalno in da se pri poslovnih odločitvah zavedamo posledic, ki imajo vpliv na poslovnost delovne organizacije v okviru kratice n. sol. o.
V. d. direktorja GRS ANTON PLEVČAK
* NA
9 CICERO
VASOVANJE
Drži, da je bilo vasovanje na deželi v preteklosti dosti bolj množično kot je danes. Je pa za to današnje mnogo intenzivnejše. To predvsem zaradi enakopravnosti med spoloma in svobodnejšega gledanja na ljubezen. Zdaj ni več kaj posebnega, če pride Micka z lojtro pod Janezovo okno namesto narobe. Ni več pomembno, koliko krav bo šlo iz hleva Micki za doto, ali kolikšno posestvo bo Janez podedoval. V mestih je vasovanje zaradi visokih blokov in stolpnic in prekratkih loj-ter zmeraj težje. Za to so mladi začeli ustanavljati disko klube, kjer so lojtre čisto odveč.
KOLEDARČEK — NOVEMBER
I.	XI. Dan mrtvih (v Sloveniji prost dan)
7. XI. 1917 V Rusiji se začne oktobrska revolucija
9. XI. 1835 Rojen v Dvo-rjah skladatelj Davorin Jenko
II.	XI. 1918 Konec prve svetovne vojne
13. XI. 1944 Osvobojeno Skopje
16. XI. 1869 Slovesno odprejo Sueški prekop
20. XI. 1910 Umrl Lev N. Tolstoj
22.	XI. 1963 V Dallasu podleže atentatu J. F. Ken-nedy
23.	XI. 1958 Tito izroči prometu cesto Zagreb— Ljubljana
26.	XI. 1942 V Bihaču I. zasedanje AVNOJ
27.	XI. 1943 Pade sekretar SKOJ in heroj Ivo Lola Ribar
29.	XI. Dan republike. 1943 v Jajcu II. zasedanje AVNOJ
30.	XI. 1943 Titu podelijo naziv maršala Jugoslavije.
ZANIMIVOSTI
V 18. stoletju je v Angliji veljal zakon, po katerem ženskam, ki so se poročile, ni bilo treba poplačati dolgov iz časov pred poroko. Zato ni bilo nič redkega, da so se žen; ske poročale v jetnišnici Newgate z obsojenci na smrt.
KAKO BO NOVEMBRA
Vremenski pregovori za mesec november so zelo skopi.
—	»če bo mokro in snežno — bo letina slaba«
—	»če mokro zemljo sneg pokrije — bo malo prida za kmetije«
—	»Novembra zmrzlina, — je februarja ne bo«
—	»Novembra južina februarja mrzlo.«
Glasilo Izdaja Avtotehna Ljubljana. Glavni urednik Savo Žigon. Odgovorni urednik Zvone Ogrinc. Tiska Tiskarna Ljubljana. Glasilo je po sklepu sekretariata za informacije oproščeno prometnega davka.
TV studio. Pravkar snemajo oddajo v živo, in sicer o kuharskih nasvetih. Kuharski mojster vešče pripravlja srnino omako ter gledalcem razlaga pripravo.
Nenadoma kamerman navdušeno vpraša svojega asistenta:
»Fantastično! Mm, kako diši! Ti, kdo je napisal scenarij!?«
Poslovni mož se ustavi pri vratarju neke tovarne. »Oprostite, prosim,« vpraša vratarja, »ali dela pri vas tov. Ogen Evstahij?« Ne, on pa ne dela pri nas,« mu odgovori vratar, »on je pri nas direktor!«
Drago GASPARI

ALBERT
PAPLER
UUBUAN-
SKA
BANKA
VARNOST.
OBVESCEV.
SLUŽBA
IKRATICA)
PRAZNIK DELA
VISOKA
PLANOTA
POLMER
LASNA
SNOV
AMER
PISATELJ
(GEORGE
LES ZA LADJE, ) TIKOVINA
VRSTA
ŽITARICE
LESKOV
GRM
OTON
JANC
MONGOLSKI VLADAR V BAGDADU
KOS
POLJA
EDI
ČEBULI
OLJE ZA MOTORNA VOZILA
PREBIVALEC
TRBOVELI
OTON
TORKAR
RANO-
CELNIK
DELI
VIMENA
MOCVIR.
RASTLINA
DELI
POHIŠTVA
ZNAČILNI
PRED-
STAVNIK
TABORNIK
PRISTAS
ANARHIZMA
GRŠKA
ČRKA
KOŠARKAR
DANEU
VOJAŠKA
STOPNJA
VRAG,
SATAN
MORALA,
NRAVNOST
SKLA-0 tTELJ COPLAND
□PEL
▼
AMER.
IGRALKA
(SHIRLEV
MAC)
MADŽ. M IME
VSEKANJE
NAJVlSJA KARTA PRI TAROKU
GROFIJA V ANGLIJI
IGRALNA
KARTA
ANTON
SOVRE
REDKO ž. IME (MIHELA)
VEZNIK
JELENOV
GLAS,
RIKANJE
VIOLINA
(ZANIČ-
LJIVO)
PERZIJA
DARILO
CAS
BREZ
VOJNE
KESANJE
LJUDSKI
ODBOR
ODBLESK,
REFLEKS
PETER
SVET
STRUPENA
BREZ-
BARVNA
TEKOČINA
DRAGA
KOVINA
(Ptl
MO C,
SILA
MLEČNI
IZDELEK
KURIR