iN MEMORIAM IRENI KERNEL
In memoriam: Irena Kernel Anton Praznik
Irena Kernel se je rodila v kraju Koče pri Postojni 17. 4. 1938. Po končani srednji šoli je študirala na Filozofski fakulteti, A - nemški jezik s književnostjo in B - slovenski jezik s književnostjo. Diplomirala je leta 1963 in se 1. oktobra istega leta tudi zaposlila. Prvo zaposlitev si je našla v Delavski knjižnici. Knjižnica je bila njena prva ljubezen in tudi zadnja, saj se je Irena knjižničarstvu zapisala z vsem svojim bitjem.
Slovenci smo leta 1961 dobili prvi Zakon o knjižničarstvu, s katerim je bila uzakonjena tudi Republiška matična služba v NUK-u, ki je opravljala matično dejavnost tudi za takratne ljudske knjižnice. Za izvajanje nalog matične dejavnosti je bila določena Delavska knjižnica v Ljubljani. Od leta 1971 je bila za vodenje Matične službe Delavske knjižnice zadolžena Irena Kernel, ki je vodila Matično službo večino svoje knjižničarske kariere, tudi po združitvi Delavske, Mestne in Pionirske knjižnice v Knjižnico Otona Zupančiča leta 1981, vse do svoje upokojitve konec leta 1998.
Irena Kernel je skrbno in z veliko strokovno zavzetostjo in rednim sodelovanjem z Republiško matično službo vodila vse aktivnosti Matične službe Delavske knjižnice, ki je bila v tistih letih primer vzorčne, strokovno dobro urejene ljudske knjižnice. Matična služba je kasneje svoje delovanje razširila tudi na področje šolskih knjižnic. Ireni gredo zasluge, da je leta 1968 v krajevni skupnosti Poljane kot del Delavske knjižnice nastalo Izposojevališče Poljane, ki je na začetku delovalo na skromnih 12 kvadratnih metrih in je bilo odprto dvakrat na teden po eno uro. Sredi 90. let 20. stoletja je na isti lokaciji Izposojevališče preraslo v Knjižnico Poljane.
Irena se je zavedala, kako pomembno je usposabljanje knjižničarskih kadrov, zato je organizirala vrsto predavanj za ljubljanske ljudske knjižnice. Na tem področju je ostala aktivna tudi kasneje, ko je bil na Pedagoški akademiji uveden študij knjižničarstva. V tem času so študentje knjižničarstva pod njenim vodstvom opravljali prakso v Delavski knjižnici. Vključevala se je tudi v razprave o organizaciji in preureditvi knjižnice Inštituta za sociologijo. Matična služba se je pri svoji dejavnosti povezovala s Kulturno skupnostjo, z NUK-om, s Skupnostjo SIK-ov in Društvom bibliotekarjev. Irena je sodelovala tudi pri urejanju knjižnice Vzgojne posvetovalnice leta 1971. S strokovnimi nasveti je pomagala reševati organizacijske probleme pionirskih oddelkov knjižnic. Irena je zaslužna, da je pod njenim mentorstvom, ob podpori direktorja Delavske knjižnice, Avgusta Vižintina, v sklopu Delavske knjižnice začela delovati prva potujoča knjižnica v
Ljubljanski regiji, ki je bila vključena v mrežo ljubljanskih splošnih knjižnic. Obiskovala je 40 manjših krajev in zaselkov.
Irena Kernel je tudi avtorica številnih strokovnih člankov, poročil in študij. Njeno delo je bilo vedno podkrepljeno z raziskovanji, članki ali študijami. Iz svojih raziskav in ugotovitev je črpala snov za delovanje v stroki. Bila je pobudnica, pravi spiritus agens, za uvedbo številnih novosti v knjižničarstvu.
Med njenimi objavljenimi teksti izstopajo zlasti naslednje publikacije:
•	Razvoj splošnoizobraževalnega knjižničarstva na ljubljanskem območju (1973)
•	Osnovnošolske knjižnice na območju petih ljubljanskih občin 1971 - 1972 (1975)
•	Poročilo o študijskem ogledu osrednjih javnih knjižnic v Stuttgartu in Munchnu od 28. 9. do 4. 10. 1975 (soavtorica z M. Šircelj)
•	Analiza dela ljubljanskih splošnih knjižnic v obdobju 1973 do 1978 (1979)
•	Analiza stanja in dejavnosti Izposojevališča Poljane 1969 - 1981
•	Podatki in opažanja o ženevskih splošnoizobraževalnih knjižnicah (1976)
•	Na obisku v informacijskih sistemih hamburških in heidelberških javnih knjižnic ter nekatere primerjave z ljubljanskimi splošnimi knjižnicami (1988)
•	Kam z izločenim knjižničnim gradivom? (1999).
Društvo bibliotekarjev Slovenije se je Ireni Kernel zahvalilo na simbolni ravni s podelitvijo Čopove diplome, najvišjega bibliotekarskega priznanja v Sloveniji »za zasluge pri razvoju društva bibliotekarjev Slovenije in pri strokovnem dvigu knjižničarstva na Slovenskem.« Nobenega dvoma ni, da je zasluženo priznanje prišlo v prave roke.
Z Ireno Kernel sem osebno sodeloval od nastanka Knjižnice Otona Zupančiča leta 1981, pa vse do njene upokojitve, do konca leta 1998. Sodelovanje z njo je bilo redno, na kolegijih Knjižnice Otona Zupančiča. Večkrat sem jo vprašal za nasvet glede strokovnih vprašanj. Za vsa leta sodelovanja z Ireno lahko rečem, da je bila strokovna, korektna in žlahtna sodelavka, od katere smo se mlajši sodelavci nenehno učili. Vedno je bila pripravljena razdajati svoje znanje na njej lastni, prijazni način. Nobeno vprašanje sodelavcev ji ni bilo odveč. Vedno je skušala odgovoriti nanj čim bolj strokovno.
Konec leta 1998 se je Irena upokojila. Še danes imam v lepem spominu prisrčno poslovilno srečanje z Ireno v Šestici. Po upokojitvi smo jo bolj poredko videvali, ker ni redno prihajala v Knjižnico, zato smo nekoliko izgubili stik z njo.
Jeseni 2013 pa smo izvedeli presunljivo novico, da je naša sodelavka Irena Kernel umrla. Novica nas je pretresla in v naši zavesti se je odvrtel film o dolgoletnem žlahtnem sodelovanju z Ireno. Njeno strokovno delo in sodelovanje je Knjižnici in slovenskemu

knjižničarstvu pustilo neizbrisni pečat. Izgubili smo odlično sodelavko, ki jo bomo pogrešali, a bomo spomin nanjo trajno ohranili v svojih srcih.
Irena, veliko ti dolgujemo! Hvala ti za vse, kar si storila za razvoj naše knjižnice in slovenskega knjižničarstva!
Anton Praznik
Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova 2, 1000 Ljubljana e-pošta: anton.praznik@mklj.si