----107   ----
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 74. Imam kos razmelinjene senožeti, ki leži na ravnem, zemlja je pa ilovnata in tako pusta, da nobena reč ne raste na njej. Mislim jo prekopati, nekoliko s peščeno zemljo pomešati in pognojiti ter prvo leto saditi krompir, drugo leto pa oves in vmes sejati travno seme. Ali storim prav tako ? (J. R. v Š.)
Odgovor : Prav naredite tako, ob enem pa Vas opozatjimo, da gnojite z gnojem, ki zemljo rahlja, na primer s slamnatim gnojem. Krompir pridno okopavajte
in osipajte, ker se s tem zemlja dobro rahlja.  Ne bode
nič škodilo,   ako  ovsu   zopet pognojite.
Vprašanje 75. Rad bi premenjal ječmenovo seme# Iz katerega kraja bi ga moral dobiti, da bi v naši težki in bolj osojni zemlji dobro uspeval? (J. R. v Š. na Goriškem.)
Odgovor: Ječmen sploh rad uspeva na težki, t. j. bolj ilovnati zemlji, da le ni premokra. Ne glejte torej toliko na zemljo, ampak na dobro vrsto. Priporočamo Vam na pr. izbrani hanaški ječmen (Hanna-Pedigree-Gerste), katerega prodaja 100 % za 12 gld. tovarna za sladkor v Kvasicah na Moravskem.
Vprašanje 76. Velike važnosti bi bilo mnogokrat, ako bi kmet natanko vedel, ali je krava breja ali ne. Ali je kako znamenje, po katerem je to zanesljivo spoznati? (A. R   v Š. na Goriškem.)
Odgovor: Spoznati, če je krava breja ali ne, je v pričetku zelo težko. Za znamenje brejosti imajo, če se krava štiri tedne potem, ko je bila pri biku, nič več ne poja, a to znamenje ni vselej zanesljivo. Prav zanesljivo spoznati, če je krava breja, pa je šele od petega meseca. Ob tem času pa itako vsak količkaj izkušen kmet spozna kravo, če je breja. Morda ve kedo izmed čitateljev našega lista za kako sredstvo, kako spoznati brejost takoj ob pričetku.
Vprašanje 77. Ali je dobiti pri kmetijski družbi krompirja „Richterjev Imperator" ali pa „Onejidau? Ako ne, kje se dobi? (M. F. v K.)
Odgovor: Kmetijska družba je pač sadila lansko leto za poskušnjo krompir »Imperator*, a ga bo vže letos opustila, ker je gniloben.  Izmed mnogih vrst, ka-
tere je družba preskusila, obnesel se je odločno najbolje „onejidovec". Tudi letos ima družba te vrste krompirja na prodaj, in sicer novo s Češkega došlo seme.
Vprašanje 78. Vže dvakrat sem povprašal pri C. Rambouseku v Zborovu, ali dobim zborovske menjalne rži, a brezuspešno. Ali dobim te rži kje drugje ali pa morda kake druge dobre  jare rži ? (F. Š. v S.)
Odgovor: Zborovske menjalne rži, kolikor je nam znano, ni drugod dobiti, nego pri Rambouseku. Kje bi bilo dobiti kako dobro semensko iž, nam tudi ni znano dasi smo pregledali naznanila v celi vrsti kmetijskih listov.
Vprašanje 79. Zakaj ne dado pri nas mladim žreb-cem daril, dasi imamo lepo vzrejena. (J. R. v Br. na Gorenjskem.)
Odgovor: Zato ne, ker ministerska naredba tega ne pripušča. Premovanje konj je namreč urejeno z na-redbo kmetijskega ministerstva z dne 8. decembra leta 1888., št. 17.092.
Vprašanje 80. Imam 10 % */ dolg in 7 % "f širok hlev, katerega mislim obokati, in sicer na tri železne traverze. Koljko močni bi morali biti te traverzi in kakšna je   njih cena? (M. D. v J.)
Odgovor: Za toliko dolg in širok obok morajo biti traverze po 26 % visoke. Take traverze stoje okoli 62 gld., ter Vam jih priskrbi A. Druškovič v Ljubljani.
Vprašanje 81. Na vrtu, ki je poleg hiše in precej dobro ograjen, oglodal mi je zajec 182 požlahtnjencev. Kaj mi je narediti s poškodovanim drevjem, in ali je najemnik lova dolžan povrniti škodo? (Ž. pri Savi.)
Odgovor: Ako je drevo krog in okrog oglodano, ni nobene pomoči. Ako je pa drevo le na eni strani oglodano, izrežite in osnažite rano ter jo zamažite. Drevo bode sicer raslo, povemo Vam pa uže zdaj, da veselja ne boste imeli ž njim. Rajši odstranite vsa drevesa, razen onih, ki niso posebno poškodovana. Ako zahtevate povračila, naznanite to v teku 14 dni od časa, ko ste škodo zapazili, okrajnemu glavarstvu. Kedaj se# ta škoda povrne, to je brati v odgovoru na vprašanje 6. in 59.