Leto XIII - št. 25 - CENA 5 din Kranj, petek, 30. marca 1990 stran 4: JUTRI OB 17. URIVDAVCI Množični tek Duplje, 30. marca - Jutri, 31. marca, ob pol štirih se bo pred osnovno šolo v Dupljah začel množični tek po poteh Kokr-škega odreda, nadomestilo smučarskega teka, ki je pozimi zaradi pomanjkanja snega odpadel. Prijave bodo sprejemali uro pred startom, startnina pa je za odrasle 20, za otroke pa 10 dinarjev. Organiziran bo tu-, di pohod od Dupelj proti Stra-hinju in nazaj. Kategorij bo 29, od mlajših cicibanov do vseh pionirskih, mladinskih, članskih in veteranskih kategorij. Tekli bodo tudi vojaki, miličniki in teritorialci. Proge bodo dolge od 600 metrov do 12 kilometrov. J. K. Letalska bomba med starim železom Jesenice, 28. marca - Tudi druga vest prihaja iz jeseniške Železarne. Na t.i. skladišču za pripravo vložka oziroma odpadu starega železa v talilnici, obrat Jeklarna, so med sortiranjem odpadnega železa naleteli na letalsko bombo. Bombo so dvignili s kupa z žerjavom, jo odvlekli proč in zavarovali. Strokovnjaki so ugotovili, da gre za neaktivirano probojno letalsko bombo, dolgo približno en meter. Na podobna "najdišča" med starim železom, ki ga uvažajo z vseh koncev sveta, v Železarni večkrat naletijo. H. J. Kongres neodvisnih sindikatov Ljubljana, 30. marca - Za danes popoldne je zveza neodvisnih sindikatov napovedala svoj prvi kongres. To so sklenili prejšnji teden na razširjeni seji koordinacijskega odbora, ki jo je vodil France Tomšič. Tedaj so se pogovarjali o tem, kako bodo delovali, o vlogi neodvisnega sindikata, ki bo ščitil poleg delavcev tudi upokojence in nezaposlene, o ureditvi lastninskih razmerjih, da si bodo tudi neodvisni sindikati čimprej na jasnem o svojem partnerju v kolektivni pogodbi. Opozorili so, da je organizacija nadstrankar-ska. Tik pred kongresom, ki je za teden dni prehitel kongres uradnega sindikat, imenovanega Svobodni sindikati Slovenije, so se pogovarjali tudi o statutu in programu Neodvisnih sindikatov Slovenije. D. Ž. Velikonočni prazniki so letos prvič zaživeli tudi v izložbah. Takole je uredil Elitine izložbe v Kranju aranžer Janez K osni k. Foto: F. Perdan Pobuda jeseniških kmetov Moratorij za nepremičnine Radovljica, 27. marca - Zbor združenega dela jeseniške občinske skupščine je na nedavni seji podprl pobudo delegacije združenih kmetov, naj bi do uveljavitve novega zakona o zadrugah in do nove organiziranosti kmetov na Jesenicah veljal moratorij za vse nepremičnine, ki so v lasti oz. v upravljanju poslovne skupnosti KŽT - Temeljne organizacije kooperantov (TOK) Radovljica. Kmetje iz jeseniške občine, ki se že pripravljajo na ustanovitev svoje zadruge, kar je njihova zakonska možnost in dolgoletna želja, se namreč bojijo, da bi jim TOK Radovljica še pred "razvezo" odtujil nepremičnine. Gre za nekaj zemljišč, za zadružne domove in zbiralnice mleka. Direktor TOK-a Marjan Poga-čar zagotavlja, da je strah odveč in da že doslej ni bilo skorajda nobenega prometa z nepremičninami; kar pa ga je bilo, je bilo v soglasju z jeseniško občino in s kmeti. Na torkovi seji radovljiškega izvršnega sveta so se strinjali s pobudo jeseniških kmetov in so jo podprli, sicer pa so dejali, naj do sprejema novega zakona o gozdovih velja moratorij za sekanje lesa tudi na zemljiščih nekdanjih agrarnih skupnosti. C. Z. Tudi bog zna biti trmast Letošnja zima za turistične delavce in žični-čarje pomeni novo naravno katastrofo. Žal ne le zato, ker sneg vsako zimo bolj skopari, ampak tudi zato, ker se še vedno ne znamo upreti dejstvu, da "nam bog diktira sezone", je na torkovem posvetu ugotavljal Miro Pretnar iz Splošnega združenja za gostinstvo in turizem. Spoznanje turističnih delavcev, da se je tej diktaturi končno treba upreti, bo morda zbližalo tiste, ki naj bi skrbeli, da gorenjski zimski turizem le ne bo prisiljen zapreti vrat. Morda pa zato, ker so šele tri katastrofalne zime prisilile hotelirje in žičničarje, da začnejo vsaj razmišljati, kaj lahko skupaj naredijo za lastno preživetje. Žičnice so pač še vedno pogoj, da se zimski turizem v nekem kraju izplača. Letošnje izkušnje prevažanja turistov na tuja smučišča to le še potrjujejo. Prvič prevozi niso poceni, drugič trpi iz-venpenzionska ponudba, tretjič (kar pa je tudi pomembno) pa turisti, ki so se letos vozili v Avstrijo pravijo, da bodo drugo zimo raje tudi "stanovali" kar tam. Če tokrat ne omenjamo kvalitete naših ži-čničarskih in drugih storitev, pa je nujno, da začnemo s celovito akcijo zasneževanja naših smučišč. Nedopustno je namreč, da nikakršno vreme ne more preprečiti ureditve proge za smučarska tekmovanja ali skakalnice, nemogoče pa je na-primer v Kranjski gori zasnežiti vsaj 800 kvadratnih metrov smučarskih prog za turiste. Teh namreč ne zanima, zakaj se v Avstriji lahko dogovorijo (in načrte tudi uresničujejo) za zasneževa-nje smučišč, pomembno je le, da lahko smučajo. Tudi jih ne briga ali naše turistične organizacije dobijo ugodne kredite, ali so naša podjetja uspešne družbe ali zgubaške delovne organizacije, ali smo sposobni zagotoviti denar za topove in zasneževanja... Če se vrnemo spet k diktaturi, potem je pač treba ugotoviti, da smo z nekaterimi vrstami diktature pri nas opravili Pri snežni diktaturi z neba se bo težje dogovarjati, kajti menda tudi bog zna biti trmast. Se posebej s tistimi, ki brez truda čakajo na njegovo usmiljenje. V. Stanovnik V Iskri Kibernetiki Stečaj razvojnega centra Kranj, 30. marca -Kranjska SDK je sodišču predlagala stečajni postopek za Razvojno-tehnološki center (RTC) Iskre Kiber-netike. Kot pa vedo povedati predstavniki občinskega sindikata in novega vodstva Kibernetike, RTC obstaja tako rekoč le še formalnopravno, saj so se nekdanji tozdi pred časom formirali kot podjetja, le registrirali jih še niso. Tedaj so po drugih oddelkih tovarne razporedili precejšnje število od 180 tam zaposlenih delavcev. Formalni tozd RTC, ki ima račun le 60 dni blokiran, In ki mu, kljub formalnemu statusu, grozi stečaj, al edini v Kibernetiki, ki mu gre slabo. Novi direktor Kibernetike Milan Mežek je povedal, da sta na »hierarhični lestvici« v najslabšem položaju Še oddelka Vzdrževanje in Sestavni deli. Kritično je tudi v Orodjarni In Stikalih. Stanovanjska posojila Novo merilo Radovljica, 27. marca - Na osnovi javnega razpisa, ki bo v objavljen v kratkem, bodo v radovljiški občini razdelili za gradnjo in prenovo zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš 2,2 milijona dinarjev. Kot smo slišali na torkovi seji radovljiškega izvršnega sveta, pa bo v primeru, če bo zadosti denarja, jeseni še en razpis. Pogoji za pridobitev posojila so podobni kot prejšnja leta (stalno bivališče v občini, veljavna gradbena dokumentacija, objekt zgrajen najmanj do tretje gradbene fa- Čiščenje v Kamni gorici Kamna gorica - Veliko očiščevalno akcijo pripravljajo jutri (sobota) v krajevni skupnosti Kamna gorica v radovljiški občini. Krajevna skupnost, ki bo imenovala tudi posebno komisijo, da bo spremljala celo leto urejenost kraja (in ob koncu leta podelila priznanja), bo poskrbela, da bodo 11. uri vse, kar bodo krajani "nabrali" po podstrešjih... odpeljali tovornjaki iz Plamena iz Krope. Akcija pa se bo začela ob 9. uri. V akcijo bodo sodelovali tudi učenci šole iz Lipnice in gojenci iz Zavoda Matevža Langusa. A. Ž. ze, kreditna sposobnost), obrestna mera pa je 10-odstotna. Pravilnik določa, da se posojila ne revalorizirajo, temveč pospešeno odplačujejo in sicer tako, da se na vsake pol leta skladno s porastom plač v Sloveniji poveča obrok. Med merili, ki vplivajo na višino posojila, je letos nov kriterij: prosilcu, ki živi v družbenem stanovanju in sklene pogodbo, da bo to stanovanje izpraznil do določenega roka, se lahko dodeli najvišje možno posojilo in sicer neodvisno od ostalih meril (višina osebnega dohodka, stanovanjske razmere, namen posojila...). C. Z. Po poti spominov Radovljica, 30. marca - Občinska konferenca Socialistične zveze pripravlja danes (petek) opoldne v knjižnici A. T. Linharta v Radovljici predstavitev občinskega zbornika o spomenikih, spominskih obeležjih in padlih borcih NOV ter aktivistih OF v občini. Po predstavitvi knjige Po poti spominov pa bo tudi pogovor z akademikom Cirilom Zlobcem, kandidatom Socialistične zveze Slovenije za člana predsedstva Republike Slovenije. A. Z. V naši prodajalni na Jesenicah vam nudimo ženska oblačila za pomladne dni zelo ugodnih cenah. vine od 1. aprila dalje: od 16. do 19. ure, razen ob sob GLAS 2. STRAN NOVICE Df DOGODKI Petek, 30. marca 1990 STRANKARSKE NOVICE Predvolilni zbori radovljiške ZKS-SDP Radovljica, 28. marca - Občinski komite ZKS-Stranke demokratične prenove Radovljica prireja predvolilne javne zbore z uveljavljenimi kandidati za nove skupščinske funkcije. Na zboru, ki bo jutri, v soboto, ob 19. uri v sindikalnem domu v Kropu, bo gost Janez Kocjančič, član CK ZKS-Stranke demokratične prenove, tema pogovora pa bo Perspektive gospodarstva in Markovićev program. Gost predvolilnega zbora, ki bo v torek, 3. aprila, ob 19. uri v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, bo Aleksander Ravnikar, podpredsednik republiške skupščine, govorili pa bodo o Jugoslovanski ljudski armadi in politiki. Tretji javni zbor bo v Radovljici in sicer 5. aprila ob 19. uri v avli Osnovne šole Antona Tomaža Linharta. Uvodno besedo bo imel Emil Milan Pintar, nosilec gorenjske ZKS-SDP za republiški družbenopolitični zbor, tema pogovora pa bo Slovenska suverenost danes in jutri. Na zborih bodo predstavili tudi nekatere kandidate radovljiške ZKS-SDP za občinski družbenopolitični zbor ter občinski program ZKS-Stranke demokratične prenove. C. Z. Kramberger v radovljiški in tržiški občini Radovljica, 30. marca - Predsedniški kandidat Ivan Kramberger bo danes in v nedeljo gostoval na Gorenjskem. Ob 16. uri bo njegovo zborovanje pred hotelom Grajski dvor v Radovljici. V nedeljo, 1. aprila, bo ob 10. uri pred trgovino v Bohinjski Bistrici, ob 14. uri na Bledu v trgovskem centru, in ob 17. uri v Tržiču pred blagovnico. D. Ž. Jože Smole v Podljubelju Tržič - Krajevna konferenca Socialistične zveze Podljubelj in občinska konferenca Tržič vabita v petek, 30. marca, ob 19. uri, na pogovor s predsednikom republiške konference Socialistične zveze Jožetom Smoletom. Pogovor bo v domu družbenih organizacij v Podljubelju, kjer pripravljajo tudi kratek kulturni program. V. S. Pučnik v Kranju Jutri, v soboto, 31. marca, pripravlja Demos, združena kranjska opozicija veliki gorenjski predvolilni shod. Prireditve, ki bo ob vsakem vremenu od 16. ure naprej potekala pod Prešernovim spomenikom v starem delu Kranja, se bodo udeležili tudi vsi prvaki med Demosovimi volilnimi kandidati: Dr. Jože Pučnik, dr. Dimitrij Rupel, dr. Dušan Plut, France Miklavčič, Ivan Oman, ob bogatem kulturnem programu pa bosta nastopila tudi Franc Golja in gost iz Avstrije Karel Smolle. V. B. Demšar v Kranju Danes, v petek, 30. marca, bo v okviru predvolilne akcije kranjske ZSMS - liberalne stranke, ki bo od 15. ure naprej potekala pod naslovom "Predvolilni golaž", ob 16. uri na Trg revolucije, pod reklamni pano liberalcev, prišel na golaž tudi predsedniški kandidat prim. dr. Marko Demšar. Uro kasneje, torej ob 17. uri pa bo spregovoril v Domu upokojencev na Planini. To bo prva predstavitev kandidata ZSMS - liberalne stranke za predsednika republike Slovenije v Kranju. V. B. Pomladno, svobodno, mladostno ZSMS - liberalna stranka pripravlja v Škofji Loki jutri, v soboto, 31. marca, celodnevni predvolilni shod pod naslovom Pomladno, svobodno, mladostno. Preko dneva bodo potekale različne kulturne prireditve, ob 20. uri pa bo v Domu učencev Franjo Klojčnik pripravili srečanje s kandidatom za člana predsedstva Slovenije dr. Alojzom Krizmanom. V. B. Srečanje z jeseniškim Demosom Jesenice, 29. marca - Jeseniška združena opozicija Demos je pripravila več srečanj s prebivalci nekaterih krajevnih skupnosti. Včeraj so predvidoma že gostovali v dvorani na Breznici, danes, v petek, 30. marca, vabijo Jeseničane ob 20. uri v gledališče Tone Cufar na Jesenicah, jutri, 31. marca, pa bodo ob 17. uri v hotelu Prisank v Kranjski gori. Na srečanjih se predstavljajo s svojimi programi, srečanja pa bo vodil nosilec liste jeseniškega Demosa dr. Božidar Brudar, ki ga Demos predlaga tudi za jeseniškega župana. Predstavili se bodo vsi kandidati in odgovarjali na vprašanja. D. Sedej (GLAS Ob 3S-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo C • Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S/.DI. Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča. Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tiska ČGP Delo Ljubljana Predsednica časopisnega sveta Kristina Kobal Naročnina za I. trimesečje 100 din Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Ž.argi (glavni urednik in direktor). Leopoldina Bogataj (v. d. odgovornega urednika). Vilma Stanovnik (šport, turizem, poslovne informacije). Danica Dolenc (/a dom in družino, tradicije NOB. Tržič), Danica Zavrl Zlebir (socialna politika, sindikati). Jože Kosnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kuliura). Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi, Škofja Loka). Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika. Radovljica). Darinka Sedej ( razvedrilo, Jesenice), Stojan Saje (družbene organizacije in društva. SLO in l)S. ekologija). Dušan Humer (šport). Vine Bester (mladina, kultura). Franc Perdan in Gorazd Šinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje). Mirjana Draksler (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Mose Pijadeja I — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo, naročnine 28-463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Letna skupščina jeseniškega sindikata Občinske sindikalne svete ukiniti ali ne? Jesenice, 29. marca - Slaba udeležba na letni skupščini občinskega sindikata na Jesenicah. Iz Železarne je prišla pobuda, da bi občinske sindikalne svete ukinili. Ponovno v postopek za izvolitev predsednika občinskega sindikalnega sveta. Dosedanji predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Drolc, ki odhaja na novo delovno mesto in ki so se mu delegati z aplavzom zahvalili za uspešno delo v minulem mandatu, je med drugim poudaril, da je bremena reforme treba enakopravno in pošteno porazdeliti med vse zaposlene in ne le med delavce v neposredni proizvodnji. V prihodnje bo potrebno okrepiti delovanje sindikata povsod in prestrukturirati proizvodnjo, kajti državnega skrbništva nad delovnimi organizacijami ni več. Edo Kavčič iz jeseniške Železarne se je najprej zavzel za to, da sindikalnih dokumentov ne bi nenehno spreminjali in nadaljeval, da se osebno zavzema, da občinski sindikalni sveti še naprej delujejo, vendar pa je prav iz Železarne prišlo nekaj pobud, da bi občinske sindikalne svete ukinili. Miro Harej je dejal, da vprašanje ni v tem, ali bodo občinski sindikalni sveti ostali ali ne, ampak v tem, kakšen naj bi bil v prihodnje sindikat, da bi bilo sindikalno gibanje kar najbolj učinkovito in uspešno. Bogomir Ličof je dejal, da se bo z novim organiziranjem sindikata rušilo tudi staro pojmovanje o sindikatu, v marsikaterem podjetju pa so odnosi tako slabi, da bodo delavci zahtevali pomoč strokovnih sindikatov, takih, ki bodo delovali v smislu prenove in interesov delavstva. Brane Iskra je opozoril, da takih razprav v Sloveniji, da bi ukinili občinske sindikalne sve- te, ni, pobude so v glavnem iz Železarne Jesenice. V republiškem sindikalnem svetu so mnenja, da naj bi občinski sindikalni sveti ostali kot strokovni servisi, tudi za panožne sindikate. Jesenice tako prevzemajo dva sindikata panožnih dejavnosti. Pri občinskih sindikalnih svetih naj bi razreševali vse probleme, ki se bodo pojavljali pri nanovo ustanovljenih sindikatih. Marjan Veber pa je postavil umestno vprašanje, zakaj med kandidati za občinski svet ni nobenega kandidata iz gostinstva in turizma, saj je turizem opredeljen kot prednostna panoga, precej delavcev pa je zaposlenih v tej dejavnosti, ne le v Gorenjki, temveč tudi Kompasu in drugih delovnih organizacijah. Zato, ker so na letni skupščini imeli za mesto predsednika občinskega sindikalnega sveta na zaprti listi le enega kandida- ta, je moral dobiti več kot polovico glasov od vsega kvoruma skupščine. Bogomir Ličof je kot edini kandidat dobil 46 glasov, osem jih je bilo proti, kar pomeni 42 odstotkov vseh. Ker ni bil izvoljen, bo občinski sindikalni svet na prihodnji seji ugotovil, kako naj bi potekal postopek naprej, da bi vendarle dobili predsednika občinskega sindikalnega sveta Jesenice. D. Sedej BREZ ALKOHOLA Posvet gorenjskih srednješolcev Opustimo mentorje, izberimo si sodelavce Jesenice, 29. marca - Mladi srednješolci z vse Gorenjske so razpravljali o novi organiziranosti na srednjih šolah. Zvezo dijakov naj bi ustanovili povsod tam, kjer bo zanjo dovolj zanimanja. Brezplačni učbeniki, solidarnost, sodobne učilnice, sodobna vzgoja in izobraževanje. Na posvetu gorenjskih srednješolcev, ki je bilo minuli ponedeljek v Centru srednjega usmerjenega izobraževanja, so mladi iz vseh gorenjskih občin spregovorili o pripravah na 10. srečanje srednješolcev, ki bo 30. in 31. marca v Slovenj Gradcu. Na tem srečanju bodo namreč razpravljali o Zvezi dijakov Slovenije, laični šoli, dro-gah in o reformi šolskega sistema. Predvsem bo pomembna okrogla miza o Zvezi dijakov Slovenije, saj naj bi z njeno ustanovitvijo srednješolci dobili stanovsko organizacijo, ki naj bi ščitila pravice in interese srednješolcev. Njena ustanovitev pa bi pomenila tudi forma- len umik ZSMS iz šol. Ob organiziranosti ZDS pa se odpirajo številna vprašanja kot: ali naj bo članstvo v Zvezi dijakov prostovoljno ali avtomatično; ali naj bo zveza dijakov nadomestek za šolsko skupnost ali avtonomna organizacija, ki predlaga svoje predstavnike v šolske organe; vprašanje člana-.rine in financiranja in ali naj bo vsaj v začetku kolektivni član ZSMS ter končno tudi vprašanje, ali naj bi po šolah imela mentorje? V odkriti in konkretni razpravi so bili gorenjski srednješolci dokaj različnih mnenj, glede na lastne izkušnje, ki jih imajo v šolah, ki jih obiskujejo. Nekateri so bih še naprej za mentorje, drugi so jih odločno odklanjali. Tudi gost sestanka iz republiške konference ZSMS ORoman LavtarE je menil, da je precej srednjih šol v Sloveniji, kjer dijaki dobro delajo tudi brez mentorja. Med drugim je tudi dejal, da bi se besedi »mentor« v prihodnje izogibali in tiste, ki so na šolah voljni dijakom pomagati, imenovali sodelavce. Sodelavce pa bi med učitelji lahko poiskali ob posameznih primerih. Dijaki so pripovedovali o svojih grenkih izkušnjah, saj se je še vedno dogajalo, da so bili kot predsedniki šolskih skupnosti na tak ali drugačen način šikaniranj, da niti ne omenjamo tega, da jim ponekod ravnateljstvo niti ne razdeli pošte, ki jo dobivajo kot predstavniki šolske skupnosti. Precej so razpravljali tudi o aktivnosti in članarini in smiselnosti organizacije Zveze dijakov. Ustanovili naj bi jo povsod tam, kjer bodo dijaki zanjo zainteresirani, nedvomno pa bo delala le v korist vseh, pri rešitvi številnih problemov (cenejši učbeniki iz založb, štipendije, sodobne učilnice, solidarnost, uveljavitev mednarodnih kriterijev znanja, kontrola rezultatov izobraževanja...). Vsekakor pa je bilo po pogovoru gorenjskih srednješolcev jasno, da bo Zveza dijakov uspešna in delavna v tistih srednjih šolah, kjer so že doslej imeli profesorji in ravnatelji posluh za delo šolskih skupnosti. D. Sedej Razvoj drobnega gospodarstva Presežki delavcev v radovljiški občini Kje bodo lokacije za obrtnike? Večina podjetij bo zmanjšala število zaposlenih uredništvo tel. 21860 Jesenice, 29. marca - Na torkovi seji jeseniškega izvršnega sveta so sklenili, da bodo sprejeli odlok o tem, kje bodo dobili obrtniki prostore za svojo obrt. Več možnih lokacij, vendar naj bi stremeli za tem, da bi bila v naseljih uslužnostna obrt, proizvodna obrt pa izven naselij. Plavški travnik, Log pri Kranjski gori in Lipce. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so največ pozornosti posvetili prostorskim možnostim za razvoj drobnega gospodarstva v občini in sprejeli nekaj sklepov. Za jeseniško občino je značilnih več oblik pridobivanja lokacij in poslovnih prostorov. Tako naj bi jih dobili z odpiranjem novih območij za obrtno dejavnost in z mešanim tipom gradnje (obrtna dejavnost in stanovanjska gradnja), z. dopolnilno gradnjo v sedanjih naseljih in z izkoriščanjem objektov, ki so zdaj zapuščeni. Za čisto obrtno dejavnost je v okviru planskih dokumentov namenjen Plavški travnik, kjer naj bi bila le čista industrija. Železarna naj bi čimprej pojasnila, kaj namerava s prostorom, kjer je opustila proizvodnjo: z aglomeracijo, apnenco na Stari Savi in v Crni vasi na Blejski Dobravi. Drobno gospodarstvo bi se lahko razvijalo tudi ob Ilirski cesti in na območju kamnoloma v Podmežakli, kjer pa bi morali več vložiti v komunalno infrastrukturo. V obrtni coni Lipce je predvidena mešana gradnja, se pravi stanovanjska gradnja, ki ima v svojem okviru proizvodne'objekte in prostore. Za Log pri Kranjski gori je pripravljen zazidalni načrt, po katerem bi bili proti smeri Jesenic objekti za obrtno dejavnost in drobno gospodarstvo, v smeri proti zahodu pa stanovanjska in turistična gradnja. V Boki v Mojstrani predvideva gradnjo SGP Grosuplje. Ne nazadnje je za mešane sisteme gradnje možno izkoristiti še območje v Podkočni nad jezom in desni breg Save od Podkočne proti Jesenicam. Na seji so menili, da bi morali pri pripravi možnih variantnih predlogov lokacij vključiti tudi posamezne krajevne skupnosti, ki bi s svojimi predlogi lahko bistveno pripomogle k razreševanju prostorske problematike. Prav tako bi morali pripraviti občinski odlok, s katerim bi opredelili območja za zasebno obrt tako, da bi bilo v naseljih uslužnostno malo gospodarstvo, izven naselij pa proizvodna obrt. Upravni organi bodo sodelovali pri oblikovanju zazidalnega načrta, ki vsebuje gradnjo za drobno gospodarstvo, najprej pa bo treba zagotoviti denar za primarno komunalno urejanje zemljišč za drobno gospodarstvo. D. Sedej Radovljica, 27. marca - Število zaposlenih v radovljiški občini se je lani v primerjavi z letom prej zmanjšalo za približno 2,2 odstotka, letos pa naj bi se po nekaterih ocenah še nekoliko več. Ne gre toli' ko za odpuščanje delavcev, ampak predvsem za to, da delovne organizacije le 40-odstotno nadomeščajo naravni odliv oz. delavce, ki so so se upokojili ali so iz kakšnih drugih razlogov prekinili delovno razmerje. Anketa, ki so jo izvedli v občini, je pokazala, da bodo število zaposlenih zmanjšali v Elanu, Plamenu (za štiri odstotke), LIP-u (za dva odstotka). Suknu (za pet odstotkov). Žitu (za en odstotek). Gozdarsko kmetijski zadrugi Bohinj, Jelplastu, Kemični tovarni Podnart, Iskri Lipnici, Vezeninah, najbolj pa v leski Verigi, kjer se bo redno in invalidsko upokojilo 30 delavcev, 75 zaposlenim bodo dokupili leta, 55 delavcev pa naj bi odšlo zaradi disciplinskega ukrepa in drugih razlogov. Nanovo bodo zaposlili le svoje štipendiste in dvanajst ljudi s peto in šesto stopnjo strojne, ekonomske in računalniške smeri. V Al-miri načrtujejo, da bodo ohranili število zaposlenih: upokojence in ostale, ki bodo odšli, bodo nadomestili s štipendisti ter z razporejanjem iz režijskih na proizvodna delovna mesta. V gradbenem podjetju Gorenje v Radovljici ugotavljajo, da kar 30 odstotkov zaposlenih predstavlja tehnološki presežek. V obrtnem in gradbenem podjetju Grad Bled bodo letos zmanjšali število zaposlenih za dva odstotka. * gradbenem podjetju Bohinj pa bodo poskušali nadomestiti naravni odliv z novim zaposlovanjem. V trgovini bodo za delavce, ki bodo odšli v pokoj, našli nadomestilo znotraj podjetij. Podobno velja za gostinstvo, kjer bodo le v glavni sezoni zaposlili manjše število sezonskih delavcev. Presežke nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev bodo skušali rešiti z dodatnim izobraževanjem. Ker so napovedi največjih delovnih organizacij o možnostih zaposlovanja zelo.pesimistične, je mogoče pričakovati, da za vseh 446 mladih, ki naj bi letos končali šolanje, za 60 priseljencev in za ljudi, ki se bodo letos znašli med brezposelnimi, ne bo dela. Ocene kažejo, da bo letos povprečno brezposelnih 779 delavcev in da bo relativna stopnja brezposelnosti (razmerje med brezposelnimi in zaposlenimi) že šestodstotna. C. Zaplotnik Petek, 30. marca 1990 NOVICE EN DOGODKI 3. STRAN («MOTJ©)S<][GLAS PRED VOLITVAMI Milan Kučan, Emil Milan Pintar in Boštjan Zupančič v Škofji Loki Največja napaka je bila oblast brez* konkurence STRANKARSKE NOVI C E Skofja Loka, 26. marca - Na razmišljanje, naj slovenska partija vse, kar je v preteklosti "zapacala" do volitev "odpaca", je Milan Kučan, kandidat ZKS - stranke demokratične prenove in Socialistične zveze na tribuni v Škofji Loki dejal, da je bilo največje "zapacanje" monopol brez politične konkurence. ZKS se je monopolu odpovedala in to je največje odpacanje. Želim, je dejal, da nihče več ne bi bil v takšnem položaju. Zaslug za slovensko politično pomlad si ne sme lastiti samo ZKS. Ta proces še ni končan. ZKS je mogoče več naredila za prenovo družbe kot za svojo prenovo. Demokratičnega procesa partija ni utišala, ampak ga je spodbujevala. V zavesti mnogih še živi stara partija. To naj razčisti vsak v svoji glavi. Sploh pa si ZKS zaslug za demokracijo ne želi obesiti na svoje prsi kot odlikovanje, je dejal Kučan. Menil je, da demokratični proces ni varovan pred nasiljem, revanšizmom. Volitve so sicer čas obljub. Težko jih bo izpolniti, če ne bo podpore večine volilcev. Čas po volitvah bo drugačen, čaka nas zdravljenje gospodarstva in so-ciale. Ni prava politika graditi samo na razlikah, ampak bo treba iskati skupna pota, da ne bodo ostale razvaline. Boštjan Zupančič, kandidat ZKS - stranke de- mokratične prenove za člana predsedstva, je dejal, da ni član partije, da je 15 let živel v srčiki kapitalizma in da bi rad prispeval k treznejšemu pogledu na kapitalizem, kjer se ne cedita le med in mleko. Tako razmišljanje je velika zabloda. Zavzemal se bo za pravno državo v izvirnem smislu, da predvsem država spoštuje ustavo in se drži pravil, ki jih je sama napisala. Konfederacija, federacija in odcepitev so pravni pojmi. Izvedbe so različne: ali sporazumno ali pa z divizijami in tanki. Konfederacija pa je v bistvu pogodba, ki jo podpišejo suverene, samostojne države. Slovenija lahko podpiše tako pogodbo šele, ko bo samostojna. O suvereni ali samostojni Sloveniji v Jugoslaviji ali zunaj nje sedaj ni dobro naročati predvolilnega golaža, je odgovoril na vprašanje o suverenosti oziroma o odcepitvi Milan Kučan. O tem se bomo odločali z novo slovensko ustavo. Predpogoj pa je položaj, da bomo suvereno odločali o svoji usodi, o življenju z drugimi ali samostojni poti. Razgovor o demokratični federaciji je mogoč, če bodo povsod v Jugoslaviji demokratične, parlamentarne volitve. Slovenska razmišljanja o konfederaciji in odcepitvi so v glavnem revolt zoper razmere v državi. Sploh pa ne vidim razloga, je dejal Kučan, da bi sedaj, ko se v Jugoslaviji stvari obračajo v demokratično smer, njej kapitu-lantsko obrnili hrbet. Če pa ne bo šlo drugače, če ne bo mogoče uresničiti vitalnih interesov Slovenije, potem bomo morali vzeti usodo v svoje roke in odkorakati v Evropo sami. Sicer pa s separatizmom v Jugoslaviji Slovenci nismo zaceli prvi. Prvi je bil memorandum srbske akademije znanosti, v katerem so zapisali, da Srbija lahko živi brez Jugoslavije. Vsak lahko živi, vendar je vprašanje posledic. Po volitvah bo nujen pogovor o jugoslovanski ustavi, vendar pod pogojem. da bo politični pluralizem v vsej državi. Če teh volitev letos ne bo, bomo razmišljali drugače. Milan Pintar je ob tem povedal, da so ključne točke slovenske suverenosti sprejemljiv delež v stroških federacije, izključna pristojnost Slovenije pri urejevanju razmer v republiki ter samostojnost in enakopravnost nacije. Na vprašanji, kaj misli o prebegu nekdanjih komunistov druge stranke in o izstopih sploh in kakšna je njegova sodba o narodni spravi, je Kučan dejal: v tej partiji ni bilo vse slabo, saj je vzgojila nekaj odličnih kadrov tudi za druge stranke. Ob izstopih se vprašajmo, zakaj so izstopili. Spoštujem vsakega, ki je izstopil zaradi nestrinjanja z nečim. Tisti, ki odhajajo sedaj, pa so manj prepričljivi. O zgodovini naj sodi zgodovina. Imamo dve izjavi o spravi: izjavo predsedstva in izjavo škofovske konference. To je bilo vrženo v predvolilni čas. Mogoče je škofovska izjava celo jasnejša: stvari je treba razumevati v takratnih časih m razmerah. Sicer pa rešitev ni v žeji po krvi. J. Košnjek Tudi na Gorenjskem kažejo zobe Sivi panterji Stranka kot lobby Naklo, 28. marca - V Naklem so danes dopoldne ustanovili območni odbor stranke upokojencev Sivih panterjev za Gorenjsko. Za predsednika so Sivi izbrali Boštjana Kosarja z Jesenic, sicer pobudnika za to stranko«« Gorenjskem, izvolili pa tudi predsedstvo in nadzorno komisijo. V kratkem je pričakovati tudi osnovanje krajevnih odborov, najprej za Jesenice in Kranj, kasneje tudi ostalih. Ustanovitvi Sivih na Gorenjskem je prisostvoval tudi Dragan Černelič, ustanovitelj in vrhovni šef stranke, ki ima na Slovenskem že več kot 1200 članov. Gorenjskim upokojencem je razložil svoje motive za ustanovitev stranke Sivih panterjev, organizacije, kakršne poznajo številne zahodne države. Tega dvojnega državljana (dolga leta je živel v Kanadi) je pri nas motila izločenost starejših ljudi iz družbenega življenja in njihovo gmotno živo-tarjenje. primerjaje denimo z ameriškimi, ki v boljših okoliščinah kot naši znajo na starost bogato in polno zaživeti. Za našega upokojenca pa je oblast izgubila zanimanje, spomnijo se ga edino-le društva upokojencev s kakim izletom in morebitnimi nakaznicami za premog. Govoril je tudi o slabem gospodarjenju v pokojninskem skladu, ki se neprestano otepa z denarnim manjkom, kratko pa zaradi tega potegnejo upokojenci. Ti so venomer plačevali premije v pokojninski sklad, slednji Konvencija Slovenske demokratične zveze Projekt slovenske samostojnosti Ljubljana, 27. marca - Predsednik slovenskih demokratov dr. Hubert Požarnik je prepričan v volilno zmago Demosa: "Razum, demokracija in humanost imajo prihodnost." V veliki dvorani ljubljanskega Cankarjevega domaje pod skupnim naslovom Projekt uresničitve slovenske samostojnosti potekala predvolilna konvencija Slovenske demokratične zveze. Njen predsednik, dr. Hubert Požarnik je v uvodnem govoru posebej poudaril, da je prepričan v zmago Demosa, in da jim bo po 8. oziroma 22. aprilu Uspelo odpraviti samovladje boljševizma na Slovenskem. Predsednik je posebej pozdravil tudi številne goste, ki so prisostvovali konvenciji, med njimi tudi predstavnik Zveze slovenskih Američanov in Hrvatske demokratske skupnosti. Drugi govornik, bivši prvi mož organizacije, dr. Dimitrij Rupel je predstavil osnovne značilnosti projekta uresničitve slovenske samostojnosti. Med drugim je omenil nekaj členov iz nove ustave, ki jo je pripravila SDZ in jo bo najprej predložila članicam Demosa. Rupel se je obregnil tudi v ZKS - SDP, rekoč, da ta organizacija ni edina sposobna zagotoviti mirnega prehoda v demokracijo, saj sama na oblast ni prišla na miren način, ampak z revolucijo. Podrobnejši v predstavljanju SDZ-jevega osnutka nove slovenske ustave je bil dr. France Bučar, ki je predvsem poudaril, da bi morala biti ustava kratka in naj bi urejela le najnujnejše zadeve, sprejemali pa naj bi jo z referendumom. O ustavi je govoril tudi naslednji govornik dr. Peter Jambrek, ki Je rekel, da osnutek nove slovenske ustave skupaj s strategijo njene uresničitve predstavlja konkreten program slovenske osamosvojitve. Ce bi dosegli soglasje vseh strank, bi jo lahko, po Jambrekovem mnenju, sprejeli že pred poletnimi počitnicami. Dr. Rajko Pirnat, eden od podpredsednikov zveze, se je posebej zavzel, naj nova skupščina takoj sprejme deklaracijo o neodvisnosti, drugi podpredsednik Janez Janša pa je med drugim menil, da ni resnične nevarnosti za okupacijo Slovenije. V. Bešter pa je s tem kapitalom očitno slabo ravnal, v lastninski anarhiji pa se tudi nikoli ni vedelo, čigav je, ob tem pa je oblast iz njega črpala denar za gigantske naložbe. Kot je dejal Dragan Černetič, je njihov denar tudi v Karavanškem predoru in Kliničnem centru. Ko je bila beseda o izjemnih pokojninah zaslužnih tovarišev, je govorec dejal, da jih prejemnikom ne gre odrekati, le da povsod v svetu izjemne dodatke plačujejo iz proračuna, ne pa iz pokojninskih skladov. Govorili so tudi o pokojninah vdov, ki so pri nas upravičene le do 70 odstotkov moževe pokojnine (družinska pokojnina), medtem ko ji v tujini po nekaj letih prejemanja oheh dajo na izbiro, katero hoče prejemati. Predvolilni Demosov Dragan Černetič je tudi povedal, kako se je družba odzvala na ustanovitev Sivih panterjev. Prvi so reagirali vrhovi mariborskih upokojenskih društev in osnovali nekakšno alternativno stranko, pa tudi Smoletovi socialisti so v svoj program potem vnesli nekaj točk o položaju upokojencev. Na volitvah pa v prvi rundi Sivi ne bodo nastopili, ker jim je to onemogočila zakonodaja, čeprav bi se radi zgledovali po izkušnjah iz tujine, kjer imajo Sivi svoje poslance v parlamentu. Nastopali bodo torej kot lobby, skupina pritiska, ki bo iz sence parlamentarnih hodnikov nadzirala oblast, kako skrbi za upokojence. D. Z. Žlebir shod Ljuba moja Slovenija Lesce, 27. marca - V avli Osnovne šole F. S. Finžgar je Demos organiziral predvolilni shod, ki so se ga kot gostje udeležili Spomenka Hribar. Marija Markež, Brane Grims in Pavle Bratina. Sodelovali so tudi predstavniki opozicije iz radovljiške občine. Navzoče je pozdravil Anton Zor. član predsedstva za Radov Ijico SDSS z besedami, da beležimo zgodovinski trenutek, saj so se tu po 45 letih lahko zbrali drugače misleči ljudje. Prijetno vzdušje za predstavitev Demosa pa so ustvarili bratje Zupan. Spomenka Hribar je poudarila, da je »za« Demos, kar pa navezuje, na spravo (zamrznitev sovraštva), toleranco, osamosvojeno Slovenijo (samostojna država v konfederaciji) in svetovni slovenski kongres (sprava s politično migracijo, povezovanje Slovencev). Kongres bi kot ustanova povezoval Slovence po vsem svetu, tu bi se srečevale ideje. Izseljeni Slovenci bi na podlagi ekonomske računice lahko prvi kupovali zavožena podjetja. Koje program Demosa predstavljal dipl. ing. Brane Grims, nosilec kandidatne liste SDSS za republiško skupščino in predsednik volilnega štaba Gorenjske, je povedal, tla svobodna Slovenija pomeni: večstrankarski sistem, lastna ustava, trdno gospodarstvo in lastna nacionalna valuta. Kot socialdemokrat je poudaril željo po socialni dr-žavi in človeka vrednem življenju. Pavel Bratina, predstavnik slovenske krščanske demokracije si pot v prihodnost predstavlja brez maščevanja z ozdravitvijo družbe, gospodarstva in kulture v najširšem pomenu besede. O kmetu in družinski kmetiji ter odpravi najele zemlje je spregovoril Milan Pohar, ki zastopa v radovljiški občini Slovensko kmečko zvezo. Navzočim so se predstavili še: kandidat za župana Radovljice dipl. ing. Vladimir Čeme, kandidat za zbor občin republiške skupščine dr. Avgust Mencinger in Anton Globočnik, kandidat iz. Lesc za zbor KS občinske skupščine. Dipl. ing. Marija Markež, sekretarka Slovenske kmečke zveze, je nato raztolmačila način bližajočih volitev in pozvala ljudi, da se le teh udeležijo v čim večjem številu in dajo glas za nove čase. C. P. Po velikem propagandnem panoju kranjske ZSMS - liberalne stranke na Trgu revolucije, je v središču Kranja zaživela nova predvolilna akcija, Demosov informator, ki ga velja zaradi izvirne ideje vsekakor posebej poudariti. Simbolika na slovenstvo je popolna... (V. B.) Foto: F. Perdan Razprava o razvoju Bohinja V sredo so pripravili v prostorih TNP na Bledu pogovor na osnovi konkretnega problema pozidave roba Stare Fužine proti jezeru, ki so se ga udeležili predstavniki ZSMS - liberalne stranke, državljanske liste Zelenih, TNP, KS Bohinj in prizadeti posamezniki. O razpravi Jože Dežman, ki je pogovor tudi vodil: "Kljub temu da je bil problem že nekajkrat uvrščen na dnevni red občinske skupščine, so navzoči dokaj soglasno ugotavljali, da poseg, kot je mišljen, ni utemeljen. Pogovor se je dotaknil tudi prostorskih ureditvenih načrtov za Bohinj, ki so v pripravi, predvsem v tem, da je potrebno zagotoviti pogoje za gospodarski razvoj s konkretno finančno platjo." Vemo, kaj hočemo, in vemo tudi, kako bomo to dosegli! Slovenska demokratična zveza pripravlja svojo predvolilno konvencijo za Gorenjsko. SDZ je na republiški družbenopolitični zbor predlagala celotno listo. Na njej je sedem gorenjskih kandidatov, ki bodo v torek povedali javnosti, kdo so in kaj hočejo. Na »gorenjski« listi SDZ so Rudi Šeligo, dr. Peter Vencelj, Leon Petrevčič, Alenka Potočnik Lauko, Borut Bajželj, dr. Tomaž Hribernik in Jože Kalan. Razen njih se bodo prireditve udeležili tudi posamezniki iz republiškega vodstva SDZ, ki že danes soustvarjajo politiko bodoče slovenske države: dr. Dimitrij Rupel, dr. Hubert Požarnik, dr. Rajko Pirnat, Janez Janša in še kdo. V kulturnem delu programa bo sodeloval Akademski pevski zbor France Prešeren, program bo povezovala Simona Ju-van. Konvencija SDZ za Gorenjsko pod naslovom Vemo, kaj hočemo, in vemo tudi, kako bomo to dosegli bo v torek, 3. aprila, ob 19. uri v dvorani Gimnazije Kranj. Vabljeni! A. Š. Predsedniški kandidati v Kranju Kranj, 29. marca - Po dogovoru strank na Gorenjskem se bodo v okviru predvolilnih dni v Kranju po petkovi prireditvi ZSMS - liberalne stranke in in sobotne predstavitve DEMOSa, v nedeljo, 1. aprila, ob 10. uri na Trgu revolucije v Kranju predstavili vsi štirje kandidati za najodgovornejše funkcije v republiki. Kandidati za predsednika republike Slovenije bodo spregovorili o svojih programih, prišli pa bodo v spremstvu svojih soprog. Zato, ker se bodo predsedniški kandidati udeležencem teden dni pred volitvami prvič v javnosti predstavili tudi s svojimi ženami , je za prireditev na Trgu revolucije že zdaj precejšnje zanimanje. D. S. V ponedeljek v Kranju Pogovor s Kučanom in Ravnikarjem Kranj, 30. marca - ZKS - stranka demokratične prenove Kranj vabi na predvolilno srečanje, ki bo v ponedeljek, 2. aprila, ob 19.30 v dvorani Gimnazije v Kranju. Dramska igralka Jerica Mrzel bo ob spremljavi pianista Boruta Lesjaka predstavila slovensko poezijo pod naslovom Sklicujem zborovanje. Na srečanju bosta govorila kandidat za predsednika predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan in kandidat za predsednika kranjske občinske skupščine Aleksander Ravnikar. Oba bosta tudi odgovarjala na vprašanja udeležencev. Pridite in preživite prijeten večer z nami, vabi ZKS - stranka demokratične prenove. J. K. Strankini predstavniki, predvsem iz vrst Demosa in liberalcev, vedo povedati, da jim "nekdo" vztrajno trga že nalepljene plakate, slišali smo tudi za anonimne smrtne grožnje ("Tukaj rdeči korpus") po telefonu. Tokratna fotografija našega foto-reporterja Franca Perdana dokazuje še drugo plat. Slab okus, naivnost, želja po mladostnem potrjevanju ali namerna provokacija? (V. B.) i ICuD) 83 i aM>) S (GLAS 4. STRAN Z KRATKE GORENJSKE Petek, 30. marca 1990 Jezerjani "pričakali" trgovino - Potem ko so Živila pred časom v stavbi, kjer sta bila pred preselitvijo v Korotan krajevni urad in pisarna krajevne skupnosti, zaprla trgovino, so se v krajevni skupnosti Jezersko odločili, da prostor oddajo interesentu, ki bi še naprej imel v njem trgovsko dejavnost. Po precej dolgih pripravah pa je pred nedavnim odprl trgovino z živili oziroma mešanim blagom Florjan Dovžan, v trgovini pa je zaposlena Borka Selšek. Pred dnevi je povedala, da je z obiskom v trgovini kar zadovoljna. Sicer pa je nova trgovina odprta vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 17. in ob nedeljah od 9. do 12. ure. - A. 800 nalog Predsednik kranjskega izvršnega sveta Henrik Pelernelj se fe minuli teden zahvalil predsednikom krajevnih skupnosti v občini za delo in nemajhne uspehe, ki so jih krajevne skupnosti in krajani v njih dosegli v zadnjih štirih oziroma osmih letih. Tokrat razlog za zahvalo vsem ni bil povezan s takšnim ali drugačnim dosežkom oziroma praznikom v krajevni skupnosti ali v občini. Bila je to zahvala, ki je odražala priznanje in spoštovanje hkrati za določeno obdobje in čas, v katerem smo živeli. Kljub težavam, ki jih, če kdo, potem predsedniki krajevnih skupnosti prav gotovo poznajo, je izzvenela kot potrditev neke pravilnosti na poti skupne volje. V to ne gre dvomiti, sicer življenje ljudi v krajevnih skupnostih, ki so si ga skupno gradili, danes ne bi bilo bogatejše. Velja pa se ob tej zahvali vseeno zamisliti, predvsem zaradi Peterneljeve pripombe, da težko govori o tem, kako bo v prihodnje glede krajevnih skupnosti, ko stvari niso jasne niti glede občin... Res je, vendar ob tem velja pomemben in utemeljen razmislek. Lahko trdim, da toliko, kot so v kranjski, so naredile v povprečju tudi vse krajevne skupnosti v drugih gorenjskih občinah. Tudi drugod so k vsakemu družbenemu dinarju dodali precej svojih. V povprečju je bilo v tem obdobju v vsaki krajevni skupnosti na Gorenjskem najmanj sedem večjih akcij; skupaj torej najmanj 800 in pri vsaki vsak dinar najmanj štirikrat obogaten. Zato težko verjamem, da bi zdaj oziroma poslej lahko kdo, kako drugače prepričal ljudi v krajih oziroma krajevnih skupnostih in preusmeril njihovo voljo. Mislim, da bi slej ko prej doživel pogorišče... A. Zal ar OBČINA KRANJ Sekretariat za občo upravo razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih rabljenih predmetov: 1 Stroj za brizganje plastičnih mas, ekstrudor, mlin za mletje plastične mase in peč za sušenje 2JRazni elektromotorji, ventilatorji, varilni aparat, kompresor, 6-tonske škarje za rezanje železa, ročni vrtalni stroj 3JRazni drugi deli za predelavo plastičnih mas 4Pohištvo in oprema Interesenti si dražbene predmete lahko ogledajo dve ure pred pričetkom dražbe. Javna dražba bo v sredo, 4/4-1990, ob 10. uri v Kranju, Jezerska c. 44 (Primskovo). Kupljene predmete je treba plačati takoj in prevzeti do konca dražbe. Seznam dražbenih predmetov in informacije dobite pri Sekretariatu za občo upravo v sobi št. 138 ali po telefonu 25-661, int. 271. Družbeno podjetje Oblačila Novost p.o. Tržič Usnjarska ul. 3 Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge VODENJE KOMERICALNEGA SEKTORJA Poleg splošnih pogojev pričakujemo od kandidata: VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri in 3 leta in pol delovnih izkušenj na sorodnih delih. Na razpisanih delih s posebnimi pooblastili bo kandidat izbran za dobo 4 let. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Oblačila Novost, Usnjarska ulica 3, Tržič, 15 dni od dneva objave, s pripisom "ZA RAZPISNO KOMISIJO". Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VZDRŽEVANJE STROJEV, NAPRAV IN INSTALACIJ Pogoji: - IV. stopnja strokovne izobrazbe kovinarske smeri - dve leti delovnih izkušenj - 6 mesecev poskusnega dela Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Oblačila Novost, Usnjarska ulica 3, Tržič, 15 dni od dneva objave. Gorenjski glas in Gorenjska banka d.d. Kranj jutri v Davči Priznanje za delo in uspehe Kranj, 30. marca - Tako. Napovedovanja, da bomo tokrat na Novinarskem večeru Gorenjskega glasa podelili priznanje krajevni skupnosti Davča za uresničitev programa in dosežene uspehe v obdobju od 1986. do 1989. leta so se iztekla. Jutri se torej ob 17. uri dobimo v dvorani Osnovne šole v Davči. Krajani Davče, če se še niste odločili, vam svetujemo, da jutri pridete. Ne bo vam žal. Vendar bodite točni. Veliko zanimivega se bo dogajalo in med pogovori v živo se bodo.pred-stavili tudi tisti, ki jih rad poslušate. Skratka, dolgčas ne bo. Intudi vstopnine ne bo, čeprav bo vsakdo pri vhodu dobil vstopnico. To pa zaradi žrebanja nagrad. Vedno namreč ob podelitvi priznanja pripravimo tudi žrebanje nagrad. Tudi tokrat bo z nami Gorenjska banka d. d. Kranj Ljubljanske banke in tudi drugi so se pridružili z nagradami. Če pa bi se vendar primerlo, da vas jutri ne bo v dvorani Osnovne šole, upamo, da ne zaradi novozapadlega snega, obljubljamo, da bomo vse zapisali in poslikali in boste o prireditvi lahko vse, kar se bo dogajalo, prebrali v torkovem Gorenjskem glasu. In /daj. kol smo obljubili v zadnji številki Gorenjskega glasa, zakaj tokrat Novinarski večer v Davči. Značilnost Davče. ki sicer ni največja krajevna skupnost na Gorenjskem po površini, še manj pa po številu prebivalcev, je pa največja slovenska vas, je tudi, da je na nadmorski višini okrog 900 metrov kar okroglih 70 kilometrov vaških cest. V primerjavi s celotno škofjeloško občino je to kar 8 odstotkov. In v tem srednjeročnem programu so si v krajevni skupnosti zastavili veliko nalogo: ureditev cest med raztresenimi domačijami v vasi oziroma krajevni skupnosti. 2e samo za uresničitev te naloge v krajevni skupnosti zaslužijo priznanje. "Danes, pred iztekom tega srednjeročnega obdobja lahko ugotovimo, da bomo na ta način za uresničitev zastavljene si skupne naloge po današnjih standardih uredili okrog 40 kilometrov cest," zadovoljen ugotavlja predsednik sveta krajevne skupnosti Lojze Jelene. "Vzporedno pa po programu širše občinske skupnosti poteka tudi urejanje glavne cestne povezave od Davškega mostu do Davče. V dolžini deset kilometrov je neurejenih praktično še tri kilometre ceste, neasfaltiranih pa štiri. Vendar ceste ob širši pomoči in lastnem delu niso bile edina stvar v tem obdobju. Potem ko smo Prebivalci in vodstvo krajevne skupnosti Davča so si torej prislužili ob vseh uspehih tudi naše priznanje. Zato, da se bomo jutri srečali, ima zasluge tudi Ljubljanska banka - Gorenjska banka delniška družba Kranj. Da pa bo veselo, bo med drugim skrbel tudi Janez Kogovšek s svojo harmoniko, ki je pravzaprav kar mali ansambel... Lojze Jelene Kot rečeno, bomo na večeru žrebali tudi nagrade. Prispevali jih bodo Ljubljanska banka - Gorenjska banka d.d. Kranj, Gorenjski glas. Zavarovalna skupnost Triglav, Radio Cerkno, ETA Cerkno, Če-vljarna Ratitovec, Trgovina Roman Logar, podjetje Jeles Ševlje, Etiketa Žiri... Že nekaj časa na cesti Davški most - Davča na odseku Žbontarski most - Španovi malni potekajo večja dela. Letos bodo trikilometr-ski odsek še neurejene ceste tako skrajšali za dober kilometer... dobili obrat Niko, za kar smo se vsi zavzemali, imamo danes v objektu prostor krajevne skupnosti. S sodelovanjem ETE Cerkno smo dobili Smučarski center, do katerega smo lani naredili tudi cesto z naše strani. Od tega smučišča, žičnic, načrtovanih bungalovov... si v turizmu veliko obetamo tudi v Davči. Se pred iztekom srednjeročnega programa pa smo se lani sporazumno z občino in Podjetjem za PTT promet lotili morda še večje akcije, kot so ceste; in sicer telefonije. Postavili smo že 1000 drogov, imamo 80 odstotkov kabla, prostor in telefonsko centralo v njem. Doslej je že vsakdo prispeval od pet do 6 tisoč nemških mark in spomladi z akcijo, katere cilj je - telefon v vsako hišo v Davči, nadaljujemo..." To so seveda glavne naloge, ki so si jih pred leti zastavili v krajevni skupnosti in ki so jih in jih bodo še naprej ob pomoči širše skupnosti skušali uresničiti. Vendar pa je to le del življenja in dogajanja v Davči. Ob vsakodnevnih opravilih so tu še druge stvari, ko se med letom zberejo na prireditvi, proslavi ob programu, ki ga pripravijo pevci, šolarji... Zadnje čase je še posebno delavno gasilsko društvo. Sicer pa. zakaj bi še naštevali. O vsem tem in še o marsičem drugem bomo jutri bolj podrobno kramljali na Novinarskem večeru... A. Žalar Delegatska pobuda s Trate Vodarina po glavah, ne po metrih Škof ja Loka, 28. marca - Delegat iz krajevne skupnosti Trata je na zasedanju škofjeloške skupščine prenesel pobudo številnih blokovnih stanovalcev, zlasti iz Frankovega naselja, naj bi si račun za vodo delili po številu stanovalcev v posameznem stanovanju, ne pa po številu kvadratnih metrov stanovanja. Delegat, ki se mu je pridružila tudi somišljenica iz krajevne skupnosti Škofja Loka-mesto, je namreč dejal, da kvadratni metri nimajo ničesar skupnega z osebno higieno. Ni pošteno, da na stanovanje, v katerem živita eden ali dva človeka (morda celo upokojenca z nizkim dohodkom) odpade enaka vodarina kot na enako veliko sosednje stanovanje, v katerem živijo, denimo, štirje odrasli ljudje, vsak s svojo plačo. Kot je dejal direktor škofjeloške komunale Ivan Kepic, je pobuda za spremembo načina plačevanja porabljene vode v blokih že tretjič v skupščini. Sam za spremembo ne vidi razloga, saj, kot je dejal, imajo enak način kot v Škofji Loki tudi v večini drugih občin po Sloveniji. Povedal je, da približno pet odstotkov stanovalcev samoiniciativno, po medsebojnem dogovoru, deli stroške porabljene vode po številu oseb. Priporočil je, da podobno pot uberejo tudi drugod, kjer menijo, da sedanji način ni ustrezen. Obračunavanje "po glavah" bi namreč od izstavljalca računa za porabljeno vodo zahtevalo dodatne evidence in stroške poslovanja. V sosednji kranjski občini, denimo, obračunavajo vodarino v blokih po številu stanovalcev in kolikor vemo, jim to v dobi računalnikov ne predstavlja posebnega problema. Če je bila pobuda za tak način na škofjeloški skupščini sprožena že tretjič, bi o njeni "uzakonitvi" odgovorni najbrž morali karseda resno premisliti, ne pa je prepuščati prostemu dogovarjanju (in kreganju?) stanovalcev. H. Jelovčan Organiziran odvoz materiala Cerklje - Krajevna skupnost Cerklje bo jutri (sobota) organizirala odvoz kosovnega materiala za vasi Cerklje, Vašco in Pšenično Polico. Zabojniki za odpadni material bodo na dvorišču Zadružnega doma v Cerkljah, akcija pa bo trajala od 8. do 12. ure. Krajani lahko pripeljejo različne železne odpadke, belo tehniko, barvne kovine in stare krpe. Smeti in lesenih odpadkov tokrat ne bodo sprejemali. V prihodnje namreč načrtujejo v krajevni skupnosti širšo očiščevalno akcijo, s katero bodo sodelovali v slovenski: Izbiramo najbolj urejen kraj v Sloveniji, (kj) Ortopedski pripomočki Kranj - Občinska organizacija Rdečega križa v Kranju naproša vse lastnike ortopedskih pripomočkov, ki jih ne potrebujejo več, da jih odstopijo Rdečemu križu. So ljudje, ki bi jim takšni pripomočki prišli zelo prav. Marsikomu bi skrajšali pota in olajšali skrbi. Zato Rdeči križ vabi lastnike takšnih pripomočkov (invalidski voziček, sobno stranišče, rapeti, opornice...), da jih odstopijo. Občinska organizacija Rdečega križa v Kranju, Cesta JLA 16 (poleg Zavarovalnice Triglav) jih zbira vsak dan od 7. do 14. ure, ob sredah pa od 7. do 16. ure. A. Ž. ureja ANDREJ ŽALAH Proslava v Lipnici pri Kropi Poleg osrednje svečanosti na Planici nad Crngrobom je vsako leto ob obletnici herojskega spopada Selške čete Cankarjevega bataljona spominska svečanost tudi v Lipnici pri Kropi pri spomeniku Stanetu Žagarju pri Osnovni šoli Staneta Žagarja. Letošnja ob 48-letnici bitke v Rovtu, kjer je padel tudi narodni heroj Stane Žagar, je bila v šoli v Lipnici v torek popoldne. Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta radovljiške občinske skupščine Pavel Žerovnik. V kulturnem programu pa so nastopili člani Harmonikarskega orkestra Glasbene šole iz Radovljice, Moški pevski zbor Staneta Žagarja iz Krope in učenci Osnovne šole Staneta Žagarja iz Lipnice. Se pred spominsko svečanostjo je ob 15.15 v telovadnici šole Ivan Jan predstavil knjigo Strdenovi. ____ A. Z. Trgovine - takšne in drugačne Sem dolgoletna trgovka in že nekaj časa se pripravljam, da napišem nekaj o nas trgovcih in o našem delu. To kar se zdaj dogaja v naši dejavnosti, me boli in vsak dan sem bolj ogorčena. Pišem med drugim tudi v imenu trgovcev, ki so svoj poklic začutili skozi potrebno izobraževanje in tako vso odgovornost in vso lepoto tega poklica nosijo globoko v sebi. Pišem pa tudi tistim "trgovcem", ki so v zadnjem času s svojim nepoklicnim pristopom ta poklic popolnoma razvrednotili. Razmišljam o številnih zasebnih trgovinah, ki so se razširile kot gobe po dežju. Prav je, vendar te "trgovine" velikokrat zaslužijo neko drugo ime. Kar precej takšnih trgovin sem že videla oziroma obiskala in hitro mi je bilo jasno precej stvari, ki ne sodijo v takšne prostore z imenom trgovina. Kar precej tovrstnih trgovin ima v osnovni dejavnosti tudi trgovanje z goljufijo. Da, to je tudi "trgovina", vendar to pot trgovina v zasebnih rokah; trgovina brez vsakega nadzora - šolski primer najhujše manipulacije z izdelki, ki jih imajo na svojih policah. Ali so umazane trafike, kontejnerji takšni in drugačni, kleti stanovanjskih blokov lahko trgovine? Ali si bo kdaj tržno gospodarstvo vzelo malo časa za nas trgovce, take ali drugačne trgovce? Nisem proti zasebnim trgovinam; nasprotno, konkurenca je še kako potrebna in prav gotovo le močna konkurenca lahko da tudi rezultate. Vendar pa morata obe strani spoštovati zdrava in poštena pravila igre. Težko razumem, da so gumarji, tekstilci, vozniki... lahko tako na hitro postali usposobljeni in sposobni trgovci. Kje so trgovska tradicija, praksa, izkušnje, ljubezen do tega dela... Iščemo pot v Evropo, se sklicujemo nanjo; ali vemo, kakšna je Evropa in ali razmišljamo, da Evropa takšne trgovine, kot jih imamo zdaj pri nas, ne ceni. Čeprav so zasebni, nam neurejeni lokali še vedno ne odpirajo poti v Evropo. V iskanju in želji za evropsko kakovostjo življenja pa moramo seveda urediti tudi razmerja cen, marž, popestriti ponudbo... Na ta način bo tudi različnim špekulacijam konec in ne bo nam treba v sosednjo Avstrijo po cenejše izdelke. Naj razmišljanje o takšnih in drugačnih trgovinah pri nas, o takšnih in drugačnih trgovcih v njih, sklenem z željo (vsekakor nas trgovcev v družbenem sektorju), da bi potrošnik kmalu lahko stopil v slovensko družbeno trgovino, kjer bo lepo sprejet in bo zadovoljen, ker bo v trgovini dobil vse tisto (in tudi po cenah), zaradi cesarje moral oziroma zdaj čaka v vrsti na meji. Na ta način pa se bomo tudi mi - trgovci opravičili zgodovini in naredili to, da bo naša trgovina resnično evropska. Jelena Vukovič, Mercator Preskrba Tržič, Poslovalnica 5, Visoko Gorenjski zimski turizem na razpotju Tri suhe zime kličejo na pomoč Kranj, 27. marca - Za letošnjo zimsko turistično sezono na Gorenjskem je značilno, da je obisk gostov (predvsem domačih, pa tudi tujih) močno padel, da je bilo zato zabeleženih približno četrtino manj nočitev kot pred tremi leti in da je seveda posledica vsega skupaj tudi precej manjša izvenpenzionska poraba v naših turističnih krajih. Če so na Bledu in v Bohinju podatki o padcu turističnega prometa zaskrbljujoči, pa so za Kranjsko goro že kar tragični. Pa ne le zato, ker je padec nočitev v Kranjski gori največji, pač pa zato, ker vsaj zaenkrat slabo kaže, da bo drugo zimo kaj bolje... Torkova razširjena seja Odbora za gostinstvo in turizem pri Medobčinski gospodarski zbornici za Gorenjsko naj bi obravnavala letošnjo zimsko turistično sezono predvsem z namenom, da bi ocenili gospodarsko škodo zaradi zime brez snega. Cilj tega naj bi bila omilitev posledic pri večjih izpadih dohodka turističnih in gostinskih organizacij. Turistične delovne organizacije na Gorenjskem, ki so leto zaključile z izgubami so: HTP Bled - TOZD hoteli Krim in Kompas Bled, Živila in Gorenjska pri gostincih ter žičnice Kobla, Alpetour - Vogel in Kranjska gora. Če najprej pogledamo dejstva, je treba ugotoviti, da je vzrokov več, gotovo pa je najpomembnejši sneg oz. pomanjkanje snega. Tako je Miro Pretnar, sekretar Splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije poudaril, da je ob sedanjih pogovorih, kako pomagati turističnim delovnim organizacijam, ki so zaradi suhe zime izgubile precejšen delež dohodka, treba imeti v mislih možnost, da bo tudi prihodnja zima podobna zadnjim. Zato se je hočeš nočeš treba spopasti z akcijo umetnega zasneževanja naših smučišč, pa naj bo to še tako drag korak. Poleg podatkov o izpadih dohodka v turističnih delovnih organizacijah je treba upoštevati tudi (ne poceni) dodatni strošek, ki so ga imele s prevozom hotelskih gostov na tuja smučišča. "Poleg tega, da je bilo treba prevoze na avstrijska smučišča drago plačati, niso ničesar zaslužili naši žičničarji, močno pa je tr- pela tudi vsa druga izvenpenzionska potrošnja. Če so turisti vstajali ob sedmih zjutraj, da so se peljali na smučišča čez mejo in so se zvečer utrujeni pripeljali nazaj, jih ni zanimalo nič drugega kot le spanje. Prav tako so odpadle tudi druge prireditve, ki dajejo dohodek zimskim turističnim krajem. To pa so najrazličnejša srečanja, športni dnevi, sindikalne igre, ... Tako je problem izpada dohodka večplasten in ga ne moremo omejiti zgolj na izpad nočitev," poudarja Leopold Ferjančič iz kranjskogorskega turističnega društva. Če odštejemo objektivne težave (relativno nizka nadmorska višina naših smučišč, nekaj težav z vodo, relativno visoke temperature zraka,...), da kljub dvema suhima zimama tudi letos še nismo začeli z umetnim zasneževanjem prog, je to gotovo denar, ki ga hotelske turistične organizacije nimajo. Tako se je Božo Resman iz HTP Gorenjke spraševal, od kod dobiti denar za umetni sneg, saj zaenkrat kreditna politika ni ugodna, turistično gospodarstvo pa še vedno ni izenačeno z izvozniki. Aleksander Ažman iz hotela Lek pa je dejal: "Če ne bo topov in snega, potem lahko zimsko sezono kar odpišemo in zapremo hotele. Treba pa se je vprašati, kako je moč.zasnežiti progo za pripravo tekme za svetovni pokal, kako je moč v tako težavnih razmerah zasnežiti skakalnico, ni pa mogoče pripraviti niti enega smučišča za turiste v Kranjski gori." Pri tem vprašanju pa se konča vse tisto objektivno (od vremena do denarja) in začne poglavje medsebojnih odnosov, sporazumevanja in vsega ostalega, v čemer se poleg kvalitete naš turizem tako močno razlikuje od npr. avstrijskega. Najbolj boleča od vseh ugotovitev torkove seje je namreč ta, da so zadnje katastrofalne zime končno povod za dogovarjanje med turističnimi delavci in žičničarji, ki vsaj v Kranjski gori, vsak po svoje delajo in gospodarijo. Kako jim bo dogovarjanje uspelo, pa še nihče ne ve... Letošnjo zimo so od začetka februarja obratovale smučarske naprave na Voglu, nekaj tednov je bilo mogoče smučati tudi na FIS progi v Kranjski gori. Pomembna pridobitev za Bled pa je žičnica na Stražo, ki je z umetno zasneženo progo razveselila blejske goste in domačine. Nekaj optimističnejše so napovedi Dušana Goriška, direktorja GE SC Kobla, ki pravi: "Pri nas vidimo možen napredek v mešani obliki podjetja, ki naj bi ga ustanovili skupaj z bohinjskim Alpinumom in Elanom, za to imamo že izdelane potrebne elaborate. Zavedamo se namreč, da nam brez snega tudi v drugem letu ne bo moč živeti, saj je za nas najslabše, če žičnice ne obratujejo. Upam, da bodo že novembra vidni naši rezultati!" Pri iskanju virov financiranja umetne zasnežitve so tudi predlogi plačila posebne takse za občane, ki imajo vikend hišice v turističnih krajih, menda pa je pripravljen tudi predlog o povišanju turistične takse za ostale turiste. Vendar pa tudi tu stvari niso enostavne, saj je Miro Mulej iz hotela Kompas v Bohinju poudaril, da turista ne zanima, za koga plačuje takso (ali za turistično ureditev kraja, za občino, za republiko ali koga drugega), temveč ga zanima samo končna cena storitev, ter seveda, kaj bo za to ceno dobil. Po dosedanjih pogovorih kaže da bo, v primeru naslednje suhe zime, sneg pri nas le malokje... V. Stanovnik Zastava avto Ljubljana ustanovil podjetje za prodajo tujih avtomobilov Fiat tempra že naprodaj Ljubljana, 28. marca - Posel je bil dogovorjen v desetih dneh in v Info centru, ki je postal samostojno podjetje Zastave avta v Ljubljani, so s sodelovanjem goriškega podjetja Aguzzoni že naprodaj Fiatovi avtomobili, največ zanimanja je seveda vzbudila predstavitev novega vozila Fiat tempra. podporo poslovanju, kar bo omogočilo takojšnjega. Poskrbijo seveda za prevoz in ocari-njenje vozil, zaračunajo pa 3 odstotno provizijo. "Svoje prihodnosti ne vidimo le v prodaji vozil Zastave, temveč tudi v prodaji tujih vozil, odpiramo vrata Evropi, dosedanje posredništvo za štiri zahodnonemške firme razširjamo na sodelovanje s firmo Aguzzoni iz Gorice, ki ponuja celoten Fiatov program. Naš Info center pa se osamosvaja kot družba z omejeno odgovornostjo, za uspeh ima vse možnosti, saj težave matičnega podjetja nanj ne bodo vplivale," je na časnikarski konferenci dejal Marjan Habič, direktor Zastave avta iz Ljubljane. "V desetih dneh smo dorekli sodelovanje, vaši kupci so se oglašali pri nas, imeli smo težave z jezikom, zato smo se odlo- Zastavin Info center v Ljubljani posluje od začetka letošnjega leta, trguje z avtomobili, rezervnimi deli in opremo in se zdaj osamosvaja. Sodelovanje je doslej navezal s štirimi za-hodnonemškimi podjetji in naprodaj so nova osebna vozila znamk Opel, Suzuki, Subaru, Volksvvagen, Audi, Lada, Ford in dostavnih Fordovih vozil, zdaj pa ga s pomočjo goriškega podjetja Aguzzoni razširja še na Fiatov program vozil. Za konkurečne cene je podjetje Aguzzoni poskrbelo s 4 odstotnim popustom, dobavni roki so do 15 dni, le za najnovejši model Fiat tempro znaša dve meseca, kar bo veljalo do konca letošnjega leta. Vendar Podjetje Aguzzoni je zaradi promocije novih Fiatovih avtomobilov dalo poseben popust za tri vozila, devizna cena modela tempra media znaša 13,4 milijona lir, te-mra 1800 SX 17,3 milijona lir in tipo 16 1750 16 milijonov lir. Izračunali smo, koliko stanejo z vsemi dajatvami vred, torej na našo cesto postavljeni: tempra media 249.724 din, tempra 1800 SX 322.404 din in tipo 16 v 1759 298.178 din. Info center ima poslovalnici v Celju in Kopru, poslovanje pa nameravajo razširiti tudi izven Slovenije, napovedali so skorajšnje odprtje poslovalnice v Zagrebu, kasneje v Novski in Beogradu, morda tudi v Skopju. Poskušajo se ukvarjati tudi z uvozom rabljenih tujih vozil, vendar po besedah Marjana Habiča pri tem vse še ni razčiščeno, saj novi zakoni tovrstnega trgovanja ne prepoveduje, obstajajo pa še vedno podzakonski akti, ki uvoz rabljenih vozil prepovedujejo. Po njegovem mnenju naj ne bi uvažali vozil starejših od treh let, saj prve izkušnje kažejo, da naši ljudje skušajo uvoziti predvsem zelo stara vozila, z odpada, kar pa seveda ne bo prispevalo k varnosti na naših cestah. M. Volčjak čili, da jim prodajo Fiatovih vozil približamo, cene bodo zaradi večjih količin nekaj nižje, dobava pa za kupca udobnejša," je dejal komercialni zastopnik firme Aguzzoni Igor Cotti, ki je na predstavitvi sodelovanja spremljal lastnika Podjetja Rudolfa Aguzzonija. Foto: F. Perdan pa je ljubljanski Info center prehitel beograjsko Zastavo Impex, kjer jih bo moč kupiti šele v drugi polovici leta. V Info centru kupec lahko izbere tudi dodatno opremo, naročila vozil v pomočjo telefaksa potrdijo v nekaj urah, uvedli pa bodo računalniško ureja Marija Volčjak V kranjski Savi leto končali z izgubo Kranj, 28. marca - Zaradi neplačanih 713 milijard dinarjev zamudnih obresti je kranjska Sava lansko leto končala s 224 milijardami dinarjev izgube. Konvertibilni izvoz so v primerjavi z letom poprej povečali za 14,2 odstotka. Kranjska Sava kot finančno razmeroma trdna organizacija, je lansko leto zaključila z izgubo in zaključni račun je pokazal, kako na mestu so bile ocene vodstva pred koncem lanskega leta, da tudi Sava v razmerah visoke inflacije in finančne nediscipline dolgo ne bi več vzdržala. Po odpravi jugo - menic z lanskim oktobrom so namreč terjatve do kupcev skokovito naraščale, pozitivna razlika finančnega poslovanja po devetih mesecih pa se je zasukala v negativno. Za ohranjanje likvidnosti so morali najemati kratkoročna posojila s hiperinflacijsko obrestno mero. Ob koncu lanskega leta je ostalo neplačanih 713 milijard dinarjev zamudnih obresti, tolikšnega izpada prihodka pa ob visokem prevrednotenju poslovnega sklada (2.647,8 odstotnega) ter davkih in prispevkih proizvodni programi niso mogli prenesti. Izguba znaša 224 milijonov dinarjev, če bo izterjava zamudnih obresti uspešna, jo bodo lahko pokrili letos. V celotnem prihodku imajo neplačane terjatve približno 5 odstotni delež, dobiček so zmanjšale na 53,8 milijarde dinarjev. Ker pa so za davke in prispevke morali odšteti 296,7 milijarde dinarjev, razliko predstavlja izguba. Konvertibilni izvoz je lani Sava povečala za 14,2 odstotka v primerjavi z letom poprej, klirinški pa se je zmanjšal za 38,8 odstotka. Porota brez odmeva M Kranjska obrtniška stranka je skušala obsoditi Iskro, vendar je okrogla miza izzvenela v prazno. Tema okrogle mize je bila aktualna in vabljiva: Stečajni požar v Sloveniji. Kranjska obrtniška stranka jo je pripravila v ljubljanskem Cankarjevem domu. nemara so pričakovali, da bo udeležba zaradi tega dobra. Vendar žal ni bila, zbrala se je peščica obrtnikov in nekaj poslušalcev, voditelj okrogle mize Ingo Paš je uvodoma dolgo bral seznam povabljencev, ki se povabilu niso odzvali, od predsednika slovenske vlade Dušana Šinigoja mimo vrste Iskrašev s Francem Šifkovičem na čelu do novinarja Vinka Vasleta, ki je javnost razburkal s pisanjem o Iskri v Mladini. Prišel je le slovenski minister za industrijo Uroš Slavinec, redni gost okroglih miz Emil Milan Pintar, nekdanji Iskraš Božidar Zajec, direktor zdrave Iskrine tovarne v Novem mestu Mirko Jeglič, pa predstavnik republiškega sekretariata za notranje zadeve, kar je bilo ob odsotnosti Iskrašev in politikov pravzaprav nenavadno. Ker govorci niso imeli sobesednikov, je raven okrogle mize hitro padla. Prijele niso niti nastopaške ocene, da smo pred stečajnim požarom osupli kot pred naravno nesrečo in da gre za slovensko nacionalno katastrofo. Šteli so, koliko bo kaj kmalu brezposelnih v Sloveniji, kakor da bi ugibali, kakšna bo letina kom-pirja, se spretno izogibali odgovoru na vprašanje, so stečaji posledice Markovičeve reforme ali ne in v kolikšni meri, da smo se spraševali, ali so mu sploh dorasli. Samogovori so se kmalu prelevili v obtožbe, kaj vse so komunisti zafurali in kaj vse bodo še pokradli, zlil se je plaz obtožb na račun slovenskih direktorjev, v prvi vrsti seveda Iskrašev, kjer po mnenju nekaterih vlada majija itd. Nikakor seveda ne zagovarjamo Iskre, ki se sesipa kot otrok real-socializma in eksperimentiranja s samoupravljanjem, toda težko je sprejeti polno naročje nestrpnosti, ki maha po vseh in na počez in v kateri je bila še najbolj mila ocena bivšega Iskraša, da so bile v Iskri prvi dve vodilni liniji namenjeni politikom, šele na tretio se je lahko doslej prebil sposoben menedžer, ter pripoved sedanjega Iskraša. kako težko so se izločili iz sistema, tako težko, da si je direktor moral pomagati s populistično akcijo, lskrina banka pa dolga nikakor noče poravnati. Pričakovali smo tudi, da bodo obrtniki povedali, kakšne probleme jim povzroča potres v Iskri, če so se je že porotniško lotili, saj ima veliko kooperantov in navkljub uvodnemu pojasnilu Vito-mira Grosa, da je kranjska obrtniška stranka predvsem pragmatična in ne ideološka, se tega problema nihče ni dotaknil. Okrogla miza nas je tako še najbolj spominjala na Kramber-gerjevo zmerjanje, razočaranje je ob koncu (upal) izreči Uroš Slavinec, kije dejal, da so zlili gnojnico na slovenske direktorje, med njimi pa vendar niso same barabe, veliko jih v teh kriznih časih dela z izjemnimi napori in za majhno plačo ter požel vsaj nekaj trenutkov zadrege in tišine. Ob koncu nam je tako ostal le grenak občutek strankarskih zdrah in prepirov, ki nas daleč seveda ne bodo pripeljale, saj je zbegane in razdražene ljudi težko obračati k delu. M. Volčjak Veliko zanimanje za sejem Alpe-Adria Ljubljana, 29. marca - Naš najbolj obiskan sejem Alpe-Adria v Ljubljani je tudi letos na razstavni prostor privabil številne raz-stavljalce, prve dni pa so našteli tudi rekorden obisk. Težko je reči, kaj je tisto kar najbolj privlači obiskovalce, gotovo pa letos izstopa begunjski Elan s svojim navtičnim programom. Nekaj posebnega je tudi salon prehrane, kjer izstopa predstavitev Mercatorja, veliko obiskovalcev pa se ustavlja tudi ob pultih turističnih agencij, ki že predstavljajo svojo poletno ponudbo. Zal večina cen še ni znanih, po prvih podatkih pa bo tedensko letovanje ob morju štiričlansko družino letos stalo okrog deset tisoč dinarjev. Sejem Alpe-Adria bo odprt še do sobote, 31. marca, zvečer. V. Stanovnik 5€ TOKOS TRŽIČ p.o. Na Dodlagi 14. čl. Statuta Delavski svet podjetja TOKOS TRŽIČ objavlja prosta dela in naloge: VODENJE FINANČNO-RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Pogoji: - visoka izobrazba ekonomske smeri in 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, - višja izobrazba ekonomske smeri in 5 let ustreznih delovnih izkušenj, - uspešno opravljanje dosedanjih podobnih ali enakih del in nalog. Poleg navedenih mora kandidat izpolnjevati še druge z zakonom ali družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Tržič predpisane pogoje. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: TOKOS TRŽIČ, Cankarjeva 9, 64290 Tržič. TERMINAL S® Blagovna znamka Iskre, ki jamči kakovost in design Komisija za kadrovske splošne zadeve in družbeni standard podjetja Iskra Terminali objavlja prosta dela in naloge VODJE UVOZA z naslednjimi pogoji: - visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri - aktivno znanje enega od svetovnih jezikov - izkušnje pri zunanjetrgovinskih poslih Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni na naslov: Podjetje Iskra Terminali, Kadrovsko področje, Kranj, Ljubljanska c. 24/a. @@mm3®B®GlAS 6. STRAN Petek, 30. marca 1990 RAZMIŠLJANJE O (PRE)DRAGEM VRTCU Gorenjski glas, 23. marca V torkovem Glasu razmišlja tov. Jože Tanšek, oče otroka, ki obiskuje vrtec v Škofji Loki. takole: "Če otrok dobi v vrtcu res vse tisto, kar naj bi dobil, potem varstvo niti ni tako zelo drago..." Ker so se oskrbnine tudi v naših vrtcih - v radovljiški občini -v tem mesecu povečale in znaša polna oskrbnina v oddelkih za otroke od 2. do 7. leta 876.00 din, smo se odločili, da širši javnosti ponudimo odgovor na vprašanje: kaj otrok v vrtcu dobi za ta denar. Ta odgovor je v tem trenutku potrebnejši od pojasnjevanja, zakaj se je morala cena zvečati. O te smo namreč lahko že v dveh zadnjih številkah Glasa marsikaj prebrali in ti razlogi so praktično enaki v vseh vrtcih: izračuni realne ekonomske cene, rast cen v januarju in februarju. Torej bo koristneje razmisliti o tem, kaj otrok v vrtcu dobi in ali je to, kar dobi, vredno 876,00 din (dejansko pa mnogo več, saj večji del cene pokriva otroško varstvo). Znova se moramo vrniti k razmišljanju tov. Tanška: "... potem varstvo niti ni tako zelo drago... ". Da, v prvi vrsti dobi otrok varstvo: devet in več ur na dan. Kako zelo bomo zadovoljni, če se bo kdaj zgodilo, da bo kdo primaknil k besedi "varstvo" še besedo "vzgoja "! V času otrokovega varstva v vrtcu se namreč marsikaj dogaja. Ne da bi vedel, je otrok v prvih letih svojega življenja do vstopa v šolo postavljen pred nesluteno zahtevno nalogo: svet, v katerega se je rodil in sebe mora spoznati in obvladati do te mere, da se bo kasneje lahko samostojno vključil vnaj. V tej dobi mora narediti tudi prve korake iz varnega zavetja družine in tesne povezanosti z družinskimi člani v širše družbeno okolje. Otrokovo okolje, vse, kar mora spoznati in obvladati, pa je tako pestro in neskončno zamotano, da je treba opraviti brez števila aktivnosti, da bi ga spoznal in se v njem varno počutil. Zato so otroci tako neutrudni! Kot bi vedeli, da tega svojega časa ne smejo zapraviti, da se zamujeno ne bo vrnilo. Igrajo se kar naprej in naprej. IGRA je njihov način akitvnosti, s pomočjo katere počasi o sebi in o okolju vse več vedo in si ustvarjajo mesto v tem okolju. Spoznavajo tudi svoja razmerja do drugih ljudi in sprejemajo pravila, ki vladajo v sožitju med ljudmi. ZATO NI VSEENO, KAKŠNE SO NJIHOVE MOŽNOSTI ZA IGRO IN ZA PRIDOBIVANJE SOCIALNIH IZKUŠENJ! Potrebujejo nekoga, ki bo poznal njihove razvojne potrebe in ustvarjal možnosti za aktivno pridobivanje izkustva o okolju, za izkustveno učenje. Potrebujejo nekoga, kijih bo ljubeznivo, a vendar trdno vodil skozi prve konflikte in jim omogočil, da bodo do razumne mere sprejemali socialne in moralne norme, ne da bi zato morali zatajiti sebe. Potrebujejo nekoga, ki jih bo znal zavestno učiti komuniciranja z drugimi. In nekoga potrebujejo tudi zato, da bo znal vide- ti njihove uspehe in dosežke in jih voditi k sprejemanju sebe, k ljubezni do sebe. Ali je mogoče otroku dati več kot zaupanje vase, pridobljeno ob lastnih aktivnostih (predvsem v igri) in z lastnim trudom? Nekoč so radijski novinarji spraševali srednješolce, ali so hvaležni svojim staršem za to. da so jih vzredili in oskrbeli, srednješolci so odgovorili, da za to pravzaprav ne čutijo posebne hvaležnosti, saj - če že imaš otroka, je nekako samoumevno, da ga boš tudi preskrbel z vsem potrebnim. Zelo pa smo hvaležni staršem, so rekli, če so nas opremili za življenjski boj. To pomeni, da naj bi bili opremljeni z zaupanjem vase in z obvladovanjem okolja. Zato tudi predšolski otrok ne rabi samo in edinole varstva. Rabi vse tisto, kar smo že naštevali. Če naj povemo z eno besedo, rabi VZGOJO. Učinkovito in strokovno utemeljeno izvajanje varstva in vzgoje pa je temeljna naloga vzgojiteljic v vrtcih. Kajpada niso le one odgovorne za uspeh tega nadvse zapletenega procesa. V prvi vrsti so to starši, ki naj privedejo otroka na "pravi tir", ki vodi v samostojno in zadovoljno življenje. Vendar ostaja dejstvo, da otrok zaradi zaposlenosti staršev preživi v vrtcu devet in več ur na dan! In ta čas mora tudi UPORABITI. Ne delamo si utvar, da vsak vzgojitelj enako dobro opravlja svojo odgovorno nalogo. Kot je že na vsakem področju, tudi za področje predšolske vzgoje velja, da je eden uspešnejši, drugi manj. A vendar vrtec zagotavlja nek standard, neko raven uspešnosti, saj v vsakega vzgojitelja vgrajuje sedanja in pretekla spoznanja stroke. Raven uspešnosti je mogoče doseči in zanj tudi odgovarjati. Zato ne zavračamo, ampak pozdravljamo "vtikanje" staršev v dogajanje v vrtcu. SKUPAJ lahko mnogo več naredimo za to, da bo današnji malček kasneje kot srednješolec lahko dejal: "Zelo sem hvaležen staršem in vzgojiteljem, da so me opremili za življenjski boj." Stvari, o katerih smo razmišljali, pravzaprav nimajo v številkah izrazljive cene. Do določene mere pa vendarle. Ena od teh številk je tudi višina oskrbnine v vrtcu, ki pa seveda še nikakor ni celotna cena za program družbenega varstva in vzgoje v vrtcih. O njej lahko ugotoviš le to, da JE DRAGA IN NI DRAGA. Draga ni, če otrok dobi, kar mora dobiti. In starši imajo vso pravico to tudi zahtevati. Morajo biti zahtevni. A radi bi, da bi z nami tudi sodelovali, saj bomo tako zagotovili, da bo otrok starorimsko načelo CARPE DIEM (IZKORISTI DAN) tudi uresničil. Mihaela Zupan VVO Radovljica STALIŠČE GLEDE PRENOVE PAVILJONA NOB V TRŽIČU Predsedstvo občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV v Tržiču je 2. 3. 1990 obravnavalo v časopisu GLAS objavljen članek, v katerem Pavel Pazlar v imenu Demos-a Tržič seznanja bralce s stališči Demos-a do prenove Paviljona NOB v Tržiču. Mimogrede naj omenimo, da se je Pazlar v Delovi rubriki Pisma bralcev s podobnim pisanjem lotil te prenove, ni pa povedal, da je v Delu objavljen prispevek tudi stališče Demos-a Tržič. Ker gre torej za uradno stališče Demos-a Tržič, je treba nanj dati tudi uradno stališče Demos-a Tržič, je treba nanj dati tudi uradno stališče Predsedstva ZZB NOV Tržič v tistem delu, ki se nanaša na vsebinsko oz. programsko zasnovo Paviljona NOB. Ko smo vse razčlenili, kar navaja člankar v stališčih, ugotovimo, da ostaja glavna spotika Narodnoosvobodilni boj. Poglejmo po vrsti: Paviljon NOB v Tržiču je bil zgrajen skoraj 25 let po osvoboditvi na vztrajno zahtevo velikega števila Tržičanov, oz. občanov Tržiča. Je eden redkih obeležij NOB, ki ima zasnovo na praktični uporabnosti za potrebe kulturne dejavnosti v in ob njem. Zgrajen je bil tudi s prostovoljnimi prispevki občanov, kar je kvalitetno drugačen prispevek od znanih samoprispevkov. Vse tisto, kar se lahko oporeka glede projektnih pomanjkljivosti, je treba nasloviti tem strokovnjakom, ki soglašajo tudi s prenovo in ta tudi za Demos ni sporna. Sporna ne more biti bodoča programska zasnova. Vsa dejavnost kulturnega področja ostane še naprej v objektu. Dvorana v spodnjem delu ostaja tudi še naprej namenjena dvoranskim dejavnostim. Zbirka dokumentov in slik NOB menda sodi v okvir muzejske dejavnosti, sodi v okvir kulturne zapuščine Tržiča. Vse kar se dogaja v objektu Paviljona NOB v programskem delu, izvaja Zavod za kulturo in izobraževanje v Tržiču, ki opravlja tudi sicer muzejsko dejavnost. Prav Zavodu za kulturo in izobraževanje v Tržiču smo borci hvaležni, da je edini ponudil program za ta objekt. Objavljena stališča Demos-A dejansko prav zaradi tega zavajajo občane in potrjujejo, da so snovalci stališč stali križem rok, ko se je dalj časa iskalo praktične rešitve. Torej k problemu ne spada »državljanska vojana« in čr-no-belo prikazovanje zgodovine NOB in drugi pridevniki, ki jih za NOB uporablja rojevana opozicija na Slovenskem tudi v Tržiču. V okvir prenove objekta ne sodi narodna sprava in potreba po spremembi imena tega sicer kulturi namenjenega objekta, kar je tudi omenjeno v stališčih Demos-a Tržič. Vse to so preveč resne stvari. Prav zaradi tega in zaradi očitane črno-bele preteklosti se lahko zgodi siva prihodnost, kije nihče več ne želi. In ne trdimo, da o konkretnih vprašanjih iz NOB in po njej ni mogoče razpravljati. Zato je že prav, da bo zbirka dokumentov in fotografij iz NOB v tem objektu. Se bo vsaj vedelo za njeno morebitno grobišče in grobarje, ki bi radi NOB proglasili za zgodovinsko zablodo, čeprav njeno bistvo priznava ves nekdanji in sedanji napredni svet. Prav Marko Valjavec, podpredsednik IS Tržič pa je tisti, ki je nepristransko, objektivno in odkrito doslej reševal probleme vseh teh dejavnosti in tudi šolstva. Zato je na njegov račun izrečen očitek Demos-a glede adaptacije šole v Tržiču na kateri poučuje Pazlar, tudi odveč in nesramen. Zato stališče Demos-a v tistem delu tudi pomenijo prej spra vastvo, ki pa je negativna stran sprave kot produkt prave morale. Predsedstvo obč. odbora Zveze združenj borcev NOV Tržič Za predsednik Anton Stritih ZAŠČITIMO SEBE NAŠE OTROKE PRED STEKLINO! Na podlagi 8. člena Odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1990 (Ur. list SRS, št. 2/90) ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE — KRANJ, Iva Slavca 1 OBVEŠČA LASTNIKE PSOV da bo obvezno cepljenje psov proti steklini na območju občin: Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič po naslednjem razporedu: Kraj Datum Ura Maato cepl|en|a JESENICE Rateče 5 4 1200 Centralni park. prostor Podkoren 5 4 1300 Pri zbiralnici mleka Kr. gora, Log 5.4 1400 Pri gasilskem domu Gozd Martuljek. Sr vrh - 5 4 1530 Za hotelom špik Belca 5 4 1640 Na običajnem mestu Mojstrana. Zg Radovna 5 4 17.00 Pri KS Mojstrana Dovie 5 4 1800 Pri zbiralnici mleka HruSica 6 4 14 30 Pri gostilni Ćrnologar Kor Bela. Potoki 6.4. 1530 Pri gasilskem domu Javornik 6 4 1700 Pri trgovini BI Dobrava. Lipce. Kočna. Podkočna 6 4 1800 Pri gostilni Por Jesenice 7.4. 730 Na park prostoru pri Viatoriu pred 1000 spominskim parkom Planica pod Golico, Prihodi, Pl rovt 7 4 11 00 Pred trgovino Javorniški rovt. Pristava 7 4 1300 Pri domu na Pristavi Moste. Breg. Žirovnica. Selo. Zabreznica 7 4 1430 Pri tehtnici v Žirovnici Breznica. Doslovce, Vrba, Rodine. Smokuć 7 4 16.00 Pri KS Breznica Rateče. Podkoren. Kr gora. Log, Gozd Martul|ek. Sr vrh — zamudniki 9 4 1400 Pri gasilskem domu v Kr. gori Dovje. Moistrana. Belca. Zg Radovna. HruSica — zamudniki 9 4 1500 Pri KS Mojstrana Javornik, Kor Bela. Potoki — zamudniki 9 4 1600 Nasproti Vatrostalne BI Dobrava. Lipce, Kočna, Podkočna — zamudniki 9 4 1645 Pri gostilni Por Jesenice — zamudniki 9 4 1730 Na park prostoru pri Viatorju — Moste, Breg, Žirovnica. Selo. Zabreznica — pred spominskim parkom zamudniki 9 4 18.30 Pri tehtnici v Žirovnici Breznica. Doslovce. Vrba. Smokuč. Rodine — zamudniki 9 4 1900 Pri KS Breznica Jezersko 2 4 900 Ml običainem mestu Kokra 2 4 1030 Na običainem mestu Preddvor 2 4 1200 Pri žagi Jelovica Zg Bela 2 4 1300 Pri domu družb organizaci| Prebačevo 3 4 1000 Na dvorišču pri Novaku Trboie 3 4 11.00 Na dvorišču zadruženga doma Voklo 3 4 11 30 Pri zadružnem domu Vogl|e 3 4 1230 Pod lipo Bitnie 4 4 1000 Pri gasilskem domu Žabnica 4 4 11 00 Na dvorišču zadružnega dpma Orehek 5 4 1000 Na dvorišču pn Raigel|nu Breg ob Savi 5 4 10 30 Na običajnem mestu Jama 5 4 11 00 Na običainem mestu Mavčiče 5 4 1200 Na dvorišču zadružnega doma Podreča 5 4 12 30 Na dvorišču pri Bremšaku Rakovica 6 4 1000 Pri Kosarepu Besnica 6 4 1030 Na dvorišču zadružnega doma Nemilje 6 4 11 00 Pred gostilno Razpokar Predosl|e 9 4 1000 Pri gasilskem domu Kokrica 9 4 11 00 Za gasilskim domom Gorice 10. 4 1000 Ob šoli Trstenik 10. 4. 11 00 Na dvorišču za trgovino Tenetiše 10 4. 11 30 Na dvorišču ob bufetu Strahinj 11.4. 1000 Na dvorišču pred Lenčkom Naklo 11 4. 11 00 Na dvorišču KZ Podbrezje 11.4. 1200 Na dvorišču za trgovino Duplje 11 4 1300 Na dvorišču za trgovino Primskovo 12.4. 1000 Pri Vrečku Krani 12.4. 11 00 Na seimišču — pri Zlati ribi Čirče 12.4 1200 Pri gostilni Stražišče 13 4. 10 00 Pri gasilskem domu Javornik 13.4. 11.00 V Kaiži Kranj — zamudniki 13 4 1500 Na seimišču — pri Zlati ribi Krani — zamudniki ponedeljek, torek. ŽVZG Kranj — ambulanta četrtek, petek 7 00- 8 00 sreda 15 00-16 00 ŽVZG Krani — ambulanta Trata 9 4 1000 Pri Godelmanu Cerklje 9 4 11 00 Na zadružnem dvorišču Visoko 10 4. 1000 Za trgovino Šenčur 10. 4. 11 00 Pri gasilskem domu Zalog 114 1000 Na dvorišču pred trgovino Lahovče 11 4 1030 Pri gasilskem domu Senturška gora n.4. 1200 Pri gostilni Barlež Cerkl|e — zamudniki 12 4 1500 Na zadružnem dvorišču ŠKOFJA LOKA Log 2 4 1500 Pri trgovini KZ Zminec 2 4 1600 Pn Švavnar|u Breznica 2 4 1700 Pri Mavžar|u Šk Loka — za rodovniške in lovske pse 3 4 15.00 Pred klavnico Moškrinj 4 4 1500 Pri šteisu Sv Duh 4 4 1600 Pri domu Godešič 4 4 1800 Pri Martinovcu Reteče 4 4 1900 Pri domu šk Loka 5 4 1500 Pred klavnico Gosteče 6.4. 16 00 Pred gasilskim domom Hrastnica 6. 4. 1700 Pri gostilni Mrzli studenec šk Loka — zamudniki 7 4 1200 Pred klavnico Luša 9 4 1600 Pred KZ Bukovica 9 4 1700 Pred KZ Bukovščica 9 4 1730 Pri Bambiču Dolenja vas 9 4 1800 Pri trgovini Martmj vrh 10.4. 1600 Pri Demšar|u Železniki 10. 4. 17.00 Pri Benediku Dražgoše 10 4. 1800 Pri trgovini Podlonk 11 4. 1600 Na obračališču Zali log 11 4. 1700 Pred KZ Davča 11.4 1800 Pri Jemcu Sonca 12.4. 1600 Pred KZ Železniki — zamudniki 12.4. 1700 Pri Benediku Selca 12.4. 1730 Pred KZ Selo 4 4 1600 Pri Kendovcu Dobračeva 4 4 1700 Pri Županu - Brekovice 4 4 1830 Pri Jureču Breznica 4 4 19 30 Pri Jerneiu Nova vas 5 4 16 00 Pn Gantarju Račeva 5 4. 1700 Pri Noću Račeva 5 4. 1730 Pri Anžonu Gor opeke 5 4 18 30 Pri Žakl|u Žin 6 4 1600 Pri Katerniku Žin — zamudniki 7 4. 800 Pri Katerniku Sovodeni 9 4 800 Pri KZ Hobovše 9 4 9 15 Pri Mostarju Trebiia 9 4 9 45 Pri KZ Podgora 10.4. 800 Pri Cestniku Hotavlie 10.4. 830 Pri KZ Leskovica 10. 4. 9 45 Pri šoli Kopačnica 10 4 10 00 Pri Matačon Javor|e 11 4 8 00 Pri KZ Podobeno 114 845 Pri mostu Poljane 114 9 15 Pri KZ Srednia vas 11.4. 10 00 Pri Anžon Lučme 12.4. 800 Pri KZ Todraž 12 4, 900 Pri Kovač Gorenia vas 12.4. 930 Pri domu Partizan Gorenja vas — zamudniki 13 4 1700 Pn domu Partizan RADOVLJICA Bled 13 4 1500 Pn stadionu Boh Bela 16.4 1500 Pri trgovini Ribno 16 4 16 00 Pri zadružnem domu Zg Gor|e 17 4 1500 Pri zadrugi Zasip 17 4. 1700 Pri gostilni Lesce 18.4. 1500 Pn želez skladišču Bled — zamudniki 19.4. 1500 Pri stadionu Slatna 2 4 1400 Pri Noč T . Slatna 11 Begunje 2 4 1500 Pri avtobusni postaji Zapuže 2 4. 16 30 Pn trgovini Črnivec 2 4 1730 Pri bifeju Turk Posavec 3 4 1500 Pri trgovini Ljubno 3 4 1530 Pri trgovini Podnart 3 4 16 30 Pn AMD Sr Dobrava 3 4 1800 Pri trgovini oz domu KS Lancovo 4 4. 1500 Pn trgovini oz domu KS Kropa 4 4 1630 Pri gostilni Jarem Kamna gorica 4 4 17 30 Na igrišču Radovl|ica 5 3 1500 Pri Almiri Radovljica — zamudniki 9 4. 1500 Pri Almiri Nomenj 20 4. 800 Pred Ažmanom Jereka 20 4 1000 Pred Cesarjem Kopnvnik 20 4 11 00 Pred sirarno Gorjuše 20 4. 1200 Pred Železničarjem Češnjica 20 4 1400 Pred Tomaževcem Srednja vas 20 4. 1500 Pred Hrvatom Boh Bistrica 21.4. 9.00 Pri hiši na Rožni ul. 7 Polje 21.4. 1300 Pri avtobusni postaji Stara Fužina 21.4. 1500 Pred Mihovcem Boh Bistrica — zamudniki 28 4 900 Pn hiši na Rožni ul 7 TRŽIČ Leše 2.4. 14.30 Pri trgovini Brezie 2. 4. 1530 Pn domu družb organizacij Kovor 2 4. 1700 Pri Jurčku Senično 3 4. 1500 Pod lipo Križe 3 4 1600 Pri KZ Sebenje 3 4 1700 Pn trgovini Podl|ubelj 4 4 1430 Pri gostilni Ankele Slap 4 4 1600 Pri Krvlnu Lom 4 4 17 30 Pri domu družb organizacij Bistrica 5 4. 1430 Pred bloki na Zelenici Tržič 5.4. 1630 Pri balinišču na Ravnah Bistrica — zamudniki 9 4 1500 Pred bloki na Zelenici Slap — zamudniki 9. 4. 16 30 Pri Krvinu Opozarjamo lastnike psov. da posameznih pisnih obvestil ne bomo pošiljali Posebej opozarjamo, da je cepljenje proti steklini obvezno Cepiti je treba vse pse. starejše od 4 mesecev Kršilce bomo prijavili občinski veterinarski inšpekciji Cena za cepljenje psa je 180.00 din. razen za območje občine Tržič, kjer cena še ni določena Petek, 30. marca 1990 7. STRAN (<&MWm®lQLAS Politiko naganjamo iz podjetij, kako je s kulturo? ZLORABA KULTURE V PODJETJIH? Nove politične razmere so prinesle ugotovitev, da znotraj podjetij politične organizacije nimajo domovinske pravice. Končno želimo osamosvojiti gospodarske dejavnosti. Je v ceno odpravnine vračunana tudi kultura? Po odgovor smo se podali v kranjsko Savo, tovarno, ki je v marsičem predstavljala simboliko našega sistema. Spomnimo se samo pompa ob izvolitvi prvega delavskega sveta v republiki, ki se je zgodil prav znotraj Savinih obratov. Znotraj tovarne so uspeli organizirati tudi močno kulturnoumetniško društvo, v katerem aktivno deluje več sekcij. Nasploh kranjska Sava predstavlja podjetje kompleks, znotraj katerega je ob izobraževanju, športu, so-ciali... tudi kultura dobila opa- , zno mesto. Pogovarjali smo se s predsednikom kulturnega društva Jožetom Čopkom. Se s političnimi organizacijami iz podjetja seli tudi kulturna organiziranost? "V tej smeri ne razmišljamo, ker menimo, da ni moč vleči vzporednic med politiko in kulturo. Samo kulturno udej-stvovanje naših delavcev v različnih kulturnih sekcijah - folklora, slikarstvo, poezija, fotografija... pozdravljamo in ga želimo še naprej ohraniti v kolektivu." Bi lahko rekli, da je kultura umetno postavljena za tovarniške zapore, da tja pravzaprav sama po sebi, v nekem normalnem sistemu, ne sodi? "Lahko, da je umetno nastajala, vendar smo v sedanjem času podjetništva nanjo začeli gledati širše, skozi koncept Marketinga. Moderni marketing ni grajen zgolj na čistem Proizvodu, ampak na vsem, kar ta produkt pravzaprav omogoča, torej tudi na kulturi. Zelo uspešno lahko naprimer povezujemo marketinško dejavnost s promocijo slikarske razstave." Torej nekakšna zloraba kulture? "Beseda zloraba me moti, čeprav je pomen lahko celo isti. Rekel bi, da kultura pomaga našemu proizvodu. Našemu delavcu dajemo možnost, da se lahko znotraj podjetja izkazuje tudi z nečim drugim ne samo z izvajanjem svoje neposredne delovne naloge." Japonska je med drugim znana tudi po tem, da poskušajo čimbolj identificirati delavce s "svojo" tovarno. Pri vas je organiziranih cel kup prostočasovnih aktivnosti, je kultura tudi v tej funkciji? "Vsekakor, da so te dejavnosti, še posebej kulturnoume-tniška, v veliki meri namenjene utrjevanju pripadnosti kolektivu. Ustvarjalci se pojavljajo tudi v internem glasilu, redno organiziramo razstave v delavski restavraciji, kjer se ljudje na neprisiljen način srečujejo z neko kulturno ustvarjalnostjo in lahko potem to prenašajo tudi v svoje življenjsko okolje." Ste se kdaj vprašali, kolikšen je resnično učinek takšnih kulturnih akcij? "Raziskane korelacije ni bilo, vendar sodeč po odzivih, dober. Ne gre za to, da bi kupili dela akademikov, opremili z njimi prostore in rekli, da smo dvignili kulturno raven našega podjetja. Kolikor smo uspeli dobiti odgovorov, ljudje menijo, da je primerno javno pokazati rezultate domačih delavcev v prostem času,, tako naprimer slikarska dela kot pesmi. Slednje objavljene v internem glasilu marsikdo prebere, ki sicer verjetno ne vzame ravno pogosto v roke pesniške zbirke." Jože Čopek, predsednik KUD Sava Kranj Termin delavska kultura je pri nas dobil večinoma negativni predznak, kaj ta opredelitev pomeni vam? "Ta termin je skovanka našega sistema, saj kultura ne more biti delavska in nedelav-ska, kultura je nekaj v različnem času in prostoru. Delavec, ki je hkrati tudi kulturni ustvarjalec, seje pač razvil znotraj podjetja in deluje na tej ravni. Temu bi sam bolj rekel množična kultura, ne pa nekaj, kar je specifično za delavce." Sava ima močno kulturnoumetniško društvo, kar sicer ni pravilo naprimer v gorenjskih podjetjih? "Resnično je malo podjetij, ki z lastno organiziranostjo dosežejo neko množičnost na tem področju. Več je takšnih, ki imajo denar in kulturo kupujejo. Na vaše vprašanje sta možna dva odgovora: 1. še vedno je preveč ozkega gledanja, češ v podjetju se samo dela in 2. kulturni ustvarjalci so premalo agresivni in se jih ne opazi. Vedeti moramo, da kultura ne ovira dela, saj nihče v delovnem času ne slika, piše ali pleše, vse to poteka v prostem času." Tudi skozi najin pogovor je jasno, da Sava vztraja na zaokroženem kompleksu, ki v polni meri obsega tudi kulturo. Gre za projekt preteklosti, sedanjosti ali morda tudi prihodnosti? "To je sistem sedanjosti, ki pa je mogoče res v neki meri specifičen za Savo kot gumarsko podjetje, delavce s posebnimi znanji, ki jih ne morejo uresničevati nikjer drugje. To mislim, da zaokroža dnevni ciklus našega človeka. Vedeti morate, da mi kulture niti ne plačujemo niti ne kupujemo, pač pa jo preprosto omogočamo." Vine Bešter KUD Sava V preteklem letu je folklorna skupina, v kateri sodeluje 15 tamburašev, 12 instrumentalistov, 5 pevcev in 44 plesalcev, izvedla 13 celovečernih in 15 delnih nastopov v Sloveniji, skupina pa je nastopila tudi v Libiji. Letos praznuje 40. letnico delovanja in ob slavnostni prireditvi imajo v programu še okrog 30 nastopov, od tega 6 v tujini. V društvu delujejo tudi fotofilmske, likovne in literarne skupine ter oktet. Krstna uprizoritev v Gledališču čez cesto UPOR ODPISANIH Tretje dramsko besedilo Iztoka Alidiča MARS raziskuje usode in vedenje ljudi v posebnih okoliščinah in pomeni novo stopnjo v razmerju do Semenske gase in Gombe. Zavzeto naštudirana predstava. Gledališki samohodec (nekoč nemara alternativec) Iztok Alidič *e je potemtakem vrnil v amatersko Gledališče čez cesto. Za nekaj časa se je bil umaknil na desni breg Save, kjer je ustanovil Teater an-te portas, tam uprizoril dve predstavi, zdaj pa na stari lokaciji uprizarja svoje tretje dramsko besedilo z naslovom MARS. Tudi v tem novem delu se Iztok Alidič ukvarja z usodami in reakcijami ljudi v posebnih okoliščinah, vendar so med Semensko gaso 27 (1987), Gombo (1988) in Marsom opazne tematsko problemske razlike, ne glede na to, da vsa tri besedila sodijo v kategorijo groteskne farsičnosti. Medtem ko je ljudi v Semenski gasi naplavilo življenje na rob predvsem zaradi njihovih posebnosti in neobvladljivosti prilagajanja, jih je v Gombi zaznamoval čas s svojim nasiljem, v Marsu Pa, ki ga avtor označuje kot »absurdno futuristično dramo«, nastopajo odpisani ljudje, ki jim je sprva njihova zaprta eksistenca uganka, ko pa odkrijejo bistvo pojava, se uprejo, vendar samo znotraj svojega sistema. Gre torej za fikcijo, ki pa je močno vraščena v izkušnjah tega stoletja pri zatiranju in ugonahljanju drugače mislečih in nemara • udi upornih ljudi. In kot rečeno, prav usoda in vedenje teh, ki so tako ali drugače izločeni iz merodajne večine, zanima Iztoka Alidiča. In tako si je v Marsu zamislil nekakšno taborišče, gulag ali (vsekakor premilo rečeno) azil odpisanih ljudi, ki pa so za tiste zunaj žice lahko koristni samo kot trupla, ki jim odvzemajo posamične organe. Asociacije na taborišča vseh barv tega stoletja so vsekakor očitne, hkrati Pa tudi na vsakršno poseganje v človekovo svobodno ravnanje in identiteto. Z likom norega vodje tega taborišča dr. Vidallijem zbuja neposredno asociacijo na doktorja Mengeleja v nacističnem taborišču. Alidičeva pesimističma groteska je problemsko bolj izčiščena in celovita kot njegovi prejšnji deli, tudi prej pretiranega erotizma tu ni v_eč v takšni meri; dogajanje je koncentrirano na same pojave v taborišču: ko odpisani dojamejo, kaj se z njimi dogaja, oziroma za kaj so Planirani, organizirajo atentat na vodjo, dr. Vidallija, ki pa se v prvi fazi ponesreči, z drugim posegom pa se posreči. Toda s tem je opra-yljena šele prva faza odpora odpisanih in zastavlja se bolj trdo vprašanje: kako se bodo spopadli z zunanjim svetom, s tistim onkraj žice, s tisto neznano in organizirano večino, ki jih je odpisala in določila Za trupla. Kajti ta zunanja večina bo prav gotovo našla novega doktorja Vidallija. Odpisani so poračunali z izvajalcem in stebrom siste-nia, ne pa s sistemom. Tu ostaja Alidičeva drama torzo, oziroma se njen »futurizem« kaže bolj kot retrogardizem, ali: tu se Alidičev skrajni pesimizem spreminja v nihilizem, ki pa učinkuje kot opomin. Novo Alidičevo delo je z manjšimi odmiki napisano po trdnih načelih dramaturgije, liki so simbolično tipizirani, dogajanje je farsi-čno groteskno, dialog ironično ciničen, včasih nekako hladno humo-ren, skratka vse v tej predstavi je izostreno do absurda. Brezizhod-n°st situacije neposredno ilustrira tudi scena s koncentričnimi pravo-kotniki na ozadju in s skromnimi, racionalno izbranimi rekviziti (puška, kontejner, pult v obliki nekakšnega grba, kamor se zateka dr. ^idalli), zlasti pa kostumi v obliki črnih uniform nekakšne splošne ^kuritate, kot avtorja obeh sestavin sta podpisana Boris Benčič in ^uki Milkovič. Zelo pomembno za vtis, ki ga naredi predstava, je, ureja LEA MENCINGER da so igralci uigrani ne glede na njihove bolj ali manj izrazite posebnosti, zlasti V govoru. V izraznem pogledu Iztok Alidič goji in razvija ekspresionistično gledališče, ki vključuje nadrealistične elemente in groteskna pretiravanja. Izvajalci mu kar uspešno sledijo, zlasti Kondi Pižorn v vlogi dr. Vidallija, s katero je nemara oblikoval doslej najbolj profiliran lik obsedenca in blazneža med vsemi doktorji, ki jih je doslej upodabljal pod Alidičevo taktirko; v tem smislu je imel dobro soigralko Branko Borisavljevič v vlogi prav tako obsedene sodelavke, ki pa ga porazi s svojo ženskostjo. Opaznejše izrazne posebnosti so nadalje manifestirali zlasti Uroš Habjan v vlogi zvezdogleda Gustava Bergerja, pa Janez Prosen v vlogi ostrostrelca Brica, nadalje Bojan Bešter kot gluhonemi Tuto potem Duša Roos v vlogi har-monikarice Martine in Špela Trošt v vlogi nežne Hijacinte, prav tako sta svoji vlogi korektno izvedla Janez Cankar kot Šnjuro Gvaš in Janko Hvasti kot Gugu. V vsakem pogledu dobra predstava, čeprav ne odkriva Amerike, ki jo je v tem in takem smislu odkrival že j. P. Sartre s svojo filozofsko osnovo eksistencializma. Se pa tako kot pri prejšnjih Alidičevih dramah oglaša vsiljivo vprašanje komunikativnosti spričo njenega skrajnega pesimizma. Gre namreč za problem eksistentnosti te vrste eksistence. France Vurnik Neokusno pisanje po zidovih se je v zadnjem času v Kranju močno razmahnilo. Kulturnozgodovinski spomeniki postajajo osrednja tarča ljubiteljev sporočanja različnih sporočil. Po Prešernovem spomeniku tudi Mestna hiša. (V.B.) Foto: F. Perdan KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Klementina Golijo, v galeriji Mestne hiše je likovna razstava Gorenjska, Goriška in Pomurje, v stebriščni dvorani Mestne hiše pa razstava Bogastvo jugoslovanskih arhivov. V prostorih kranjske Mladinske knjige so na ogled dela Henrika Marchela. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik si lahko ogledate spominsko razstavo likovnih del Toneta Tomazina. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Rekonstrukcije slovenskih kmečkih noš po upodobitvah v Valvasorjevi Slavi avtorice ing. arh. Milene Kumar in dr. Marije Makarovič. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja plastike v žgani glini akad. slikar Izidor Urbančič. Danes, v petek, 30. marca, bo ob 12. uri v knjižnici A. T. Linharta predstavitev zbornika Po poti spominov. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je odprta razstava desetih slikarjev, šestih akademskih in štirih ljubiteljskih. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Marko Tušek. V galeriji ZKO - knjižnica so na ogled dela akad. slikarke Urše Zajdela - Hrovat. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši razstavlja slikar Norbert K. Grčariz Avstrije. V paviljonu NOB bodo danes, v petek, 30. marca, ob 18. uri odprli razstavo akad. slikarja prof. Marijana Tršarja. Razstavo bo odprl dr. Milan Butina, v kulturnem programu pa bo nastopil kitarist Bojan Drobet KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja France Slana. PREDDVOR - V soboto, 31. marca, bo ob 20. uri domača dramska skupina v Domu krajanov še zadnjič uprizorila komedijo Gosposka na kmetiji. BLED - Danes, v petek, 30. marca pripravlja etnogalerija Skri-na otvoritev razstave mehiškega naivnega slikarstva. V kranjski galeriji v Prešernovi hiši se z izborom slik, grafik in kolažev predstavlja slikarka Klementina Golija. Foto. F. Perdan UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBClNE KRANJ Razpisujejo prosta dela in naloge v sektretariatu za finance 1. POMOČNIK SEKRETARJA IN SAMOSTOJNI SVETOVALEC ZA FINANCE Pogoji: - visoka izobrazba VI/1 stopnje zahtevnosti ekonomske ali pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj - 3 mesečno poskusno delo - strokovni izpit Strokovni izpit za upravne organe in strokovne službe se lahko opravi v enem letu po namestitvi. Za razpisana dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas. 2. KUHAR-ica v počitniškem domu Ankaran Pogoji: Praksa zaželena. Delo je pogodbeno, sklenjeno za določen čas 2 meseca: od 1/7 do 31/8-1990. Plačilo po dogovoru. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov OBČINA KRANJ, Trg Revolucije 1, splošne službe, 64000 Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. mHT SGP TEHNIK SGP TEHNIK ŠKOFJA LOKA Stara cesta 2 objavlja prosta delovna opravila KV PRODAJALEC GRADBENEGA MATERIALA Pogoji: poklicna šola trgovske stroke Prednost imajo kandidati z delovnimi izkušnjami pri prodaji gradbenih materialov. VODJA PROJEKTA Pogoji: dipl. gradb. inženir - smer visoka gradnja, z opravljenim strokovnim izpitom in petletnimi delovnimi izkušnjami v gradbeni operativi. Kandidati naj pošljejo vloge z dokazilom o izobrazbi v roku 8 dni po objavi na naslov SGP TEHNIK Škofja Loka. -^!^mJ.-;GLAS 8. STRAN / VAŠA IN NAŠA MNENJA Petek, 30. marca 1990 Komu dati, komu vzeti Glasujte za svobodo! Čas predvolilnih obljub. Vsem nam je doslej šlo, vsaj mislimo tako vsi, boli ali manj slabo. Vsi bi radi, da bi nam šlo bolje. Od kod vzeti? Če tisto, kar se bo delilo, ne bo prej ustvarjeno, bo nezadovoljen tisti, ki se mu bo vzelo. Vsi skupaj lahko torej z optimizmom pričakujemo samo posredne rezultate konkurence na gospodarskem in političnem področju. Pa še to je vprašanje, ali takoj. Morda bo treba najprej celo malo počepniti, da bi potem skočili. Ko bo enkrat več ustvarjenega, se bo lahko več razdelilo. Ali bo politična konkurenca avtomatično izboljšala položaj zdaj nezadovoljnih, recimo jim proračunskih porabnikov? S čim? Predraga uprava, predraga armada, prevelika in nepravilna pomoč nerazvitim, nevidni odlivi, odplačevanje dolgov... Večina tega je vezanega na federacijo oz. celo tujino. Čez noč se stvari verjetno ne bo dalo obrniti. Edino uprava je v slovenskih rokah, če odmislimo zadolžitve zanjo, ki prihajajo iz federacije. Ne samo, da s posli, ki jih opravlja, ni možno preprosto prekiniti. Za zaposlene v njej mora ravno tako veljati, da se jih ne more na hitro, bomo rekli brez stroškov, postaviti na cesto. Sredstev za to, da bi se politi-čno-konkurenčno vzpostavljena oblast prikupila vsem porabnikom hkrati, torej ne bo. STO ODSTOTKOV NARODNEGA DOHODKA LAHKO ŠE TAKO OBRAČAŠ OKOLI, ŠE VEDNO GA JE SAMO STO ODSTOTKOV. Preti morda celo obratna »nevarnost«. Sedanje oblasti nismo šteli in tudi sama se ni šte- la za verodostojno. Pri vsakodnevnih nepolitičnih zadevah nikoli ni upala pokazati zob. Sklepala je kompromise križem in počez, da danes ni vedela, kaj in komu je obljubila včeraj. Zaradi drobnih političnih predrznosti so ljudi zasledovali, jim prisluškovali, jih zapirali. Hkrati pa je lahko vsakdo rekel: »Hočem večjo plačo!« Čeprav mu morda po nobeni logiki ne bi pripadala, jo je z malo vztrajnosti dobil. Samo, da bo mir. »Na moji zemlji se ne bo zidalo!« Pa se ni, čeprav se morda kjerkoli na svetu bi. Če si se naprdnil, ti nihče, razen udbe, ni nič mogel. Namesto da bi bilo obratno. Pa tudi bo obratno. In kako težko se bomo navadili. Oblast se bo zavedela, da je bila izvoljena na volitvah in ne pri razgovoru ob kavi. Političnih svoboščin ne bo mogla kršiti, ker bo pod stalno kontrolo opozicije. Tudi vlagati denarja v nepremišljene projekte ne. Toda, ali se bo pripravljena ozirati na interese vsakega posameznika, katerega interesi bodo prišli navzkriž s tistimi, ki jih bo oblast imela za skupne. Zaradi ljubega miru? Zakaj le, saj ga tako ali tako ne bo imela. V položaju, ko vseh porabnikov ne bo mogla zadovoljiti, se bo odločila, katerega bo in katerega ne. Pri tem bo potem po thachersko vztrajala. Težko tistemu, za katerega se bo odločila, da nečesa ne bo dobil. Kandidati hodimo zdaj po ra- zličnih sestankih in povsod pričakujejo, da bomo kaj obljubili. Zelo mamljivo bi bilo kaj obljubiti, a kaj, ko bi za to bilo treba nekomu vzeti. Znotraj ene in iste skupnosti tako ne prideš daleč. Drugače je pri zastopanju interesov ožje skupnosti proti širši. Naprimer občine proti republiki. V pogojih konkurence v gospodarstvu in politiki je logično, da si bodo tudi občine konkurirale v svojih interesih. Katera bo več dobila, pa čeprav na račun drugih. Zastopanje čisto konkretnih občinskih interesov, različnih od interesov drugih občin, mora imeti prednost pred ukvarjanjem s splošnimi sistemskimi vprašanji, kjer so interesi vseh enaki. Zato bodo lahko poskrbeli tudi drugi. Tako si kandidati Socialistične zveze predstavljamo svoje delo. Kot SKRB ZA INTERESE NEPOSREDNEGA OKOLJA namreč. Širše gledano po poudarjamo, da nas bo lahko samo UČINKOVITO DELO pripeljalo v razmere, ko bomo lahko kaj delili. Ne bomo pa dovolili, da bi pot do tja tlakovali s človeškimi zidaki. Vsakdo od nas mora res do te mere začutiti nevarnost zase, da se bo pripravljen potruditi. Ta nevarnost pa ne sme pomeniti odrivanja tisočev v položaj brezposelnosti, da bi lahko drugi preko njihovih hrbtov kovali nekakšno boljšo prihodnost. Za boljšo prihodnost s(m)o se že odrekali. In jo imamo. Ne rabimo še ene. Pot tja sme peljati samo preko POLNE PRODUKTIVNE ZAPOSLENOSTI. Blaž Kujundžič Predvolilni "Miš maš" V vašem glasilu bralci že lep čas lahko spremljamo predvolilni boj ali točneje izraženo nezakonito si prilaščanje dajanja ocen o sklicevanju in poteku zborov volilcev po krajevnih skupnostih, kot to v tem primeru počne Demos, jaz bi celo upal trditi, da gospod Vitomir Gros sam. Spoštovani prijatelji, kot bi to v pozdravnem nagovoru dejal dr. Jože Pučnik, mi je osebno kot pripadniku ene od strank združene v opoziciji Demos zelo neprijetno ugotavljati še več pa javno opozoriti na stvari, ki vodijo z našim obnašanjem v še večjo balkanizacijo kot v Evropo 92. Na vseh naših shodih ali okroglih mizah ter ob izjavah prek sredstev javnega obveščanja imam občutek, da naši kandidati v svojem predvolilnem "miš mašu" vse prej kot v kulturnem dialogu povzročajo vznemirjenost in si tanjšajo ugled med svojimi volilci. Na zboru volilcev v krajevni skupnosti Vodovodni stolp, za katerega menim, daje bil izredno dobro pripravljen, sem vas, gospod Vitomir Gros, na podlagi vašega izvajanja imel čast spoznati, saj ste zbor volilcev v tej predvolilni štreni gotovo zamenjali za strankarski shod, zbor volilcev pa vi in ostali somišljeniki vašega štaba (krajani izven te KS), ki jih ni bilo malo, želeli razglasiti za neveljavnega. Ugotavljam, da namerno ali iz neznanja negirate volilno zakonodajo, ki pa je nastajala za okroglo mizo ob prisotnosti naših strank. Po obstoječi zakonodaji nam je gotovo jasno, da stvar velajvnosti zborov ne more biti v pristojnosti Demosa, še manj pa vas, gospod Vitomir Gros. Prepustimo to v presojo občinski volilni komisiji, vsak posameznik pa naj se angažira na zboru svoje krajevne skupnosti. Poleg vabila za sklic zbora volilcev, ki sem ga imel možnost v krajevni skupnosti videti na več mestih, so mi predstavniki Demosa brez osebnega podpisa in odgovor- nosti poslali za zbor še svoje vabilo, kar sem iz pritožb krajanov zaključil, da nisem edini, ki sem prejel vabilo. Spoštovani prijatelji, če želite nadaljevati s tako žaljivo vsebino, kot ste jo navedli v zadnjem odstavku tega vabila, bomo osebno in enakomisleči postajali pri volitvah neopredeljeni. Spornega dela vabila ne bi želel pisati (avtorjem je znan) zaradi tega, ker nas je veliko tudi takih, ki do sedaj nismo bili opredeljeni, v vseh 45-letih pa smo živeli in delali pošteno, v svojem prepričanju vzgajali otroke, delali v raznih organih toliko, kolikor nam je čas dopuščal in da nikoli nismo živeli v prepričanju, da bi se po svojem ideološkem prepričanju morali razločevati od drugih in iz teh prepričanj osebno ne vidim razloga, da bi v teh letih bil ogoljufan. Tako kot sedaj so se tudi v preteklosti sklicevali zbori krajanov. Zal moram ugotoviti, da smo se srečevali vedno eni in isti, predvsem pa po svojem prepričanju tisti, ki nam ni bilo in nam ne bo nikoli žal, da smo lahko brez plačila in velikih besedičenj znali v krajevni skupnosti vsak dinar obogatiti in uporabiti v potrebe skupnih želja. In vi, gospod Vitomir Gros, "rekla in kazala", kot branjev-ke na tržnici, nekontrolirano in neodgovorno trdite, da so krajevne skupnosti podaljšana roka udbe. Po vsej verjetnosti ste zaradi nepoznavanja dela zamešali pojme. Res pa je, da so med nami tudi taki, ki raje stopajo čez svoje lastne smeti, kot da bi se udeleževali organiziranih skupnih akcij in ne bili v očeh tistih, ki so vajeni poprijeti za lopato ali katero koli drugo delo. In baje, da med tiste, ki raje stopajo čez svoje smeti, spadate tudi vi gospod Vitomir Gros. Če samo primerjamo vaš stanovanjski objekt na Ljubljanski cesti (pod Jelenovim klancem) si gotovo ne moremo šteti v čast, da bi vi poleg zelenih, ki sedite skupaj v Demosu, olepšali Kranj. To je gotovo slika slabega gospodarja, če morda niste socialno ogroženi, ker morate preživljati osemčlansko družino. Gospod Vitomir Gros, občani vas spoznavamo skozi medijsko vojno, slišati je, da ste sprti z večino obrtnikov in da se na podlagi manjšine celo sami določate za funkcije ter sprejemate pomembne sklepe. Potem mi ni jasno, kako naj si predstavljam pošteno demokracijo? Pa še to prijatelji v Demosu. Nikoli nisem trpel prefarbanih ljudi, vedno sem jih imel za telesno šibke, ki pa so sposobni delati razdor, v kateri koli sredini se nahajajo. Ivo Vale NOVO - NOVO - NOVO D R (K E R JAKA PLATIŠE 17 PLANINA III. KRANJ KONKURENČNE CENE IN VELIKA IZBIRA KOZMETIKE ZA VSO DRUŽINO (L OREAL, ČISTIL ZA DOM -POSEBNOST JOHNSON ČISTILA... Del. čas: 9. -12.30,15. -21.30 sobota: 8. -13. ure OBIŠČITE NAS - NE BO VAM ŽAL NOVO - NOVO - NOVO Slovenska demokratična zveza si je skupno z drugimi strankami v Demosu postavila za osnovni cilj osamosvojitev Slovenije! Pod takimi pogoji skupnega življenja v Jugoslaviji, kakršni so v veljavi zdaj, ne /držimo več! Red in pravila jugoslovanskega »sožitja« so Slovenijo spremenila v Jugoslovansko farmo molznih krav. Beograd nam odmerja dobrine od našega zaslužka. Vzamejo nam, kolikor rabijo, če zmoremo ali ne! Lastijo si odločanje o naših na-jelementarnejših zadevah narodnega življenja. Ovirajo nam pretok kulturnih in literarnih del z našimi zamejskimi rojaki, izsiljujejo s potujčevalno politiko v šolah in iščejo svoje privržence, oz. naše narodne izdajalce za pomoč pri izvajanju hegemonije nad nami! Slovenci smo obraavnavani na zvezni centralni vladi kot brezpravni okupiranci! Naši fantje, ki jih rekrutirajo v jugoslovansko vojsko, ne smejo govoriti svoje materinščine, ubogati morajo na tuja povelja, nimajo ustreznih vojaških šol v slovenščini. Vpoklicani k vojakom ne smejo služiti v Sloveniji, ampak le na tujem. Ni jim dovoljeno naročiti poljubne slovenske revije ali časopisa, čeprav so vse leto odrezani od doma. Izgovor, da slovenskih častnikov ni zaradi nezainteresiranosti za vojaške poklice pri nas, ne drži povsem! Glavni vzrok je le v tem, da mora kot Slovenec vsak zatajiti svojo govorico in se obnašati kot tujec. Službo kot častniki opravljajo zunaj Slovenije in se morajo na dom požvižgati. Noben normalen Človek ne more biti kvizling, prav to pa zahtevajo od nas! Ce bi bila pri nas domača vojska, bi bilo interesentov dovolj, temprej, če bi imeli tudi dobre plače, kakršne imajo častniki zdaj v Jugoslaviji. Iz vsega povedanega sledi, da bodo naši - Demosovi predstavniki, če zmagamo, najprej ustanovili vlado, ki bo takoj vpeljala lastno slovensko denarno politiko, svoj denar in lastno vojsko! Naši fantje bodo vojake služili v Sloveniji in uboeali le na slovenska povelja! Denar, kolikor ga bodo dali za nerazvite kraje, bo investicija v produktivne obrate in dokler investicija ne bo plačana, bo delovala pod nadzorstvom firme, ki bo vložila denar! Zvezna vlada bo imela v Sloveniji le tiste pravice, ki jih bomo izrecno zaupali urejati v okviru zveze. Zveznim institucijam bomo dali denar v paketu. Vojake bomo razporejali samo v slovenske vojašnice. Povelje-valni jezik bo v Sloveniji slovenski. Tuja vojaška sodišča pri nas nimajo obstanka! Za spreminjanje pravil in zakonov je merodajna slovenska skupščina! Novo slovensko ustavo bo ratificirala skupščina, potrjena pa bo na javnem referendumu! Po sprejetju slovenske ustave. Pismo Vitomirja Grosa, gospodu Stanetu Boštjančiču bo pooblaščena komisija sodelovala pri parafiniranju nove konfederativne ustave, če se ne bomo takoj odločili za osamosvojitev Slovenije! S pravilnim razporejanjem denarja bomo dosegli vse najnujnejše cilje, ki smo si jih zastavili. Ko bomo ves zaslužen denar pravilno razporedili, nam ne bo treba »fehtati« za posojila! S sovlaganjem tujih močnejših podjetij pa bomo odpravili tudi tehnološko zaostalost obratov. Preprečiti moramo nadaljnje umiranje gozdov, onemogočiti pozidavo rodovitne zemlje in dati kmetijstvu možnost pridelovati na zdravi in nezastru-pljeni zemlji v pogojih, kakršni so v moderni kulturni državi! Ni naš namen, da bi rabili več, kakor pridelamo in zaslužimo! Živeli bomo za svoje žulje, ne na tuj račun. Sram bi nas bilo, če bi se pustili vzdrževati, kakor to počno tisti, ki kot arogantni hegemoni čakajo na zaslužek naših rok. Vabim Vas dragi rojaki, da daste svoj glas za predstavnike alternativnih strank: Slovenske demokratične zveze, Socialdemokratske zveze, Krščansko demokratske zveze, Kmečke zveze ter Obrtniške zveze in zveze Zelenih. Vsem tem zvezam je osnovni program Majni-ška deklaracija! Volite za svobodo naroda! Volite DEMOS! Jože Kalan, poslanec Družbenopolitičnega zbora na listi SDZ za Gorenjsko Naj takoj na začetku povem, da zelo ljubim pisma. Posebej sem to ugotovil pri vojakih. Ne ljubim pa pisem, ki mi jih pišejo moški, razen če gre za poslovne zadeve. Sem pač drugače spolno naravnan. Jih pa cenim, če so poučna. Menim, da je pismo poučno, saj nobeno pismo ne more biti tako slabo, da ne bi moglo služiti za slab vzgled! Najprej kar se tiče pisca pisma. Bila sva sošolca (človek ne izbira sam sošolcev, ampak mu jih določajo šolske oblasti). Z leti je pridobil na vljudnosti, saj se ni prej nikdar zgodilo, da bi me zmerjal z gospodom ali vikal. Bližnji kontakt sem z njim imel zadnjikrat, ko sem bil na glavni obravnavi tožilec, on pa obtoženec, pa ne zaradi člena 133 KZ SFRJ. Pa tudi drugače svinčeni časi niso imeli nič zraven. To je pomembno zaradi tega, ker je med tem V. Gros postal naravnost moj živ Ijenjepisec v malem. Ve. kaj sem delal in kako, za kaj vse se bom moral zagovarjati, kje me ni bilo. ko bi moral biti itd. V meni vidi odvetnika, tožilca, sodnika, inkvizitorja, stalinista, skratka povprečnega člana ZKS -SDP. To počne v nasprotju z osnovnim pravilom pravne države, za katero, kakor ga razumem, bi tudi umrl, ko pravi, da je dokazano breme trditve na tistem, ki zatrjuje in ne na tistem, ki je obtožen. Ne vem. če isto počne z dosedanjimi člani ZKS, ki so prišli v stranke, ki tvorijo Demos. No, v glavnem njegovo pismo ni namenjeno odgovoru na moje vprašanje, pač pa, kot sem ugotovil že zadnjikrat V. Gros še zmeraj tava v labirintu lastne modrosti in vse huje je z njim. Očitno bo ta okoliščina prišla do izraza v času demokracije, če je verjeti Her-mannu Pohlu, ki je dejal: »V demokraciji ima norost enako vrednost kot pamet.« Kol je bralec lahko opazil, se v svojem prispevku nisem ukvarjal z nastajanjem volilne komisije, intervencijami »uglednih Kranjčanov« posnetki RTV, Amalijo Kavčič in njeno skepso, Prešernovim gledališčem ipd. Ravno tako se nisem ukvarjal skranjskim gospodarstvom, za katerega rešitev vsevedni Demos, misli, da ve. To so namreč stvari, s katerimi se ukvarja V. Gros v svojem pismu. Pri vprašanjih nisem izhajal iz domnev ali črnokofetarskih ugibanj, kot to že dalj časa počnejo V. Gros in drugi predstavniki Demosa, pač pa iz dejstev. Dejstvo je, da je Demos oz. koordinacija in ne članstvo zatrjevala, da je potrebno zaradi nepravilnosti na zborih volilcev v KS Primskovo in Britof razveljaviti vse zbore volilcev po vsej Sloveniji, ter da je bilo pri tem storjeno dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja. Dejstvo je tudi to, da v zvezi s kandidacijskimi postopki ni bilo podanega nobenega ugovora v smislu člena 117 Zakona o volitvah v skupščine niti ni bila dostavljena nobena ovadba bodisi organu UNZ ali javnemu tožilstvu. Namreč ovadba, iz katere bi bil razviden razlog za sum, da je bilo storjeno katero izmed kaznivih dejanj iz VIII. poglavja KZ SRS, kjer so v členih od 79 do vključno 85 našteta tovrstna kazniva dejanja. Dejstvo je tudi, da volilna komisija, v kateri so predstavniki Demosa kljub svojim strokovnim kvalifikacijam, ni ugotovila nepravilnosti s posledicami iz 118. člena citiranega zakona. Torej ljudem, ki sedijo v koordinaciji Demosa niti V. Grosu, ni šlo v danem primeru za to, da se stvari razčistijo v postopkih, kar bi bilo edino normalno, ki so določeni po pozitivni zakonodaji in v katerih na koncu koncev vselej odloča sodišče, kot nepristranski organ. Šlo jim je predvsem za manipulacijo z bralci, oz. bodočimi volilci. Tako kot na svojih zborih in med drugim tudi na Okrogli mizi dne 21. 3. 1990 tako tudi s tovrstnimi članki skušajo: prvič diskvalificirati kot goljufe, lažnivce in storilce kaznivih dejanj tiste, ki drugače mislijo, pri čemer na prvo mesto postavljajo člane ZKS - SDP, drugič pa zahtevajo odgovornost brez ugotavljanja individualne krivde, vseh teh in to na način, ki mu ni mogoče drugače reči kot revanši-zem. Očitno hočejo z rokohitr-skimi prijemi odigrati vlogo, ki drugače v vseh civiliziranih sredinah pripada stroki - zgodovini. Takšen način ustvarjanja javnega mnenja pa ne morem imenovati drugače kot zloraba javne besede. Isto velja tudi za mojo ugotovitev, da predstavniki Demosa lažejo. Vedoč, da ni bilo storjeno kaznivo dejanje, zatrjujejo, da je le-to bilo storjeno, potem je to laž. Kot je laž tudi to, da je V. Gros na konvenciji svoje stranke v Ljubljani zatrjeval, da dr/.ua ni v Kranju namenila nobenih sredstev za volitve, istočasno pa v Gorenjskem glasu beremo izjavo, s katero se Demos odpoveduje 26.000 dinarjev dotacije kranjske skupščine. Vendar tem stva-rem ne zamerim toliko. Vajencem, čeprav političnim, je potrebno v predvolilnem boju marsikaj odpustiti. Problem bo, če bodo vajeniško dobo podaljšali oz. vgradili v parlamentarni sistem. Sicer pa tovrstno razmišljanje prepuščam neopredeljenim volilcem. Koordinaciji Demosa se ne zdi Zaničevano, ko predstavniki govorijo, o nekem Milanu Kučanu iz neke organizacije, ki je povsem slučajno kandidat za predsednika predsedstva RS. Pravijo, da so s tem mislili, na slučajno pojavljanje Milana Kučana v medijih. Ta trditev me še bolj utrjuje v prepričanju, da je kranjski Demos v vajeniški fazi svojega otroštva. Meni se kljub temu zdi takšna dikcija žaljiva, za katerega koli kandidata tudi kandidata Demosa. Sicer pa je to stvar okusa. Demosu očitno ustrezajo tovrstna jajca. V sklop učenja spada tudi trditev koordinacije Demosa, da bo tisti, ki bo prevzel oblast vezan na demokratične odločitve VSEH prebivalcev občine. Me veseli, da ne bo zadostovala odločitev večinskega dela prebivalstva. Očitno si Demos že sedaj predstavlja, da bodo njegove predloge podprli kar vsi prebivalci občine, ali pa Demosa ne bo. Se pa strinjam z Demosom okoli zborov volilcev-Nobene škode ne bi bilo. če bi jih zakon izpustil. Za konec pa še okoli volilne obljube, ki jo V. Gros očitno kot skrito karto, več ali manj drži v rokavu. Očitno bo to karto, če bo koordinaciji Demosa v resnici uspelo priti na oblast, izigral. V čem je bistvo njegove obljube? V. Gros v svojem pismu pravi takole: »Vaša oblastna stranka ima premalo zaporov« Če sledim njegovi logiki (volilna obljuba), bi se ndaljevanje stavka glasilo takole: »Zato zagotavljam, da jih bo naša stranka, ki je boljša kot vaša, imela več in bolj trdne (zapore namreč).« Ve se, da ne za tiste, ki tulijo z Demosom Naj sklenem prispevek s sledečim: »Oče odpusti jim, čeprav, veš, da vedo, kaj delajo.« (domače po Luku)Stane BoštjanČ«* PRED VOLITVAMI PRED VOLITVAMI Nosilci list za družbenopolitični zbor radovljiške občinske skupščine Svoboda je svoboda izbire: v gospodarstvu, politiki in vsakdanjem življenju Radovljica, 27. marca - V radovljiški občini so štiri strankarske liste s kandidati za poslance družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, poleg list pa je še sedem neopredeljenih kandidatov. Žreb je določil, da bo na volilnih lističih na prvem mestu zapisana lista ZKS - Stranke demokratične prenove, na drugem lista Socialistične zveze, na tretjem lista ZSMS - liberalne stranke, na četrtem lista Demosa - združene opozicije radovljiške občine, na koncu pa so neopredeljeni kandidati. Nosilec liste ZKS-SDP je Janko Stušek iz Lesc, sicer sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS-SDP Radovljica, prvi na listi Socialistične zveze je Pavel Žerovnik iz Radovljice, predsednik radovljiškega izvršnega sveta, nosilec liste ZSMS - liberalne stranke je Jože Dežman iz Lesc, zgodovinar v Gorenjskem muzeju v Kranju, nosilec Demosove liste je Vladimir Černe iz Radovljice, direktor Inženiringa Bled, neopredeljeni kandidati pa so: Franc Cvetek, Katarina Knaflič, Jože Langus, Franc Stare, Maksimiljan Špik, Stane Košnik in Miha Potočnik. Vsem nosilcem list smo zastavili enaka vprašanja, volilci (bralci) pa naj sami presodijo, čigavi odgovori povedo največ in kateri listi bi dali svoj glas. Janko Štušek Pavel Žerovnik Jože Dežman Vladimir Černe /. V predvolilnem času je slišati veliko obljub, kaj vse bodo naredile posamezne stranke in kandidati; manj besedi pa je o tem, kako naj bi povečali (občinsko) pogačo, ki naj bi jo razdeljevali in ki naj bi bila tudi podlaga za uresničevanje obljub. Zanima nas vaše stališče o tem, kako naj bi v občini povečali družbeni proizvod in si ustvarili možnosti za bogatejše življenje? Janko Stušek: "Ker je potrebno v gospodarstvu takoj ukrepati, realno ni mogoče računati na povsem nove programe in zmogljivosti, pač pa mnogo bolj na rezerve in sprostitve zasebnih gospodarskih pobud ter na organizacije z donosnimi programi. Še vedno smo bolj izvozna kot uvozna občina, vendar nam zdaj to zaradi precenjenega dinarja celo bolj škoduje, kot koristi, dolgoročno pa je takšna usmeritev dobra in pomeni rezerve. Še vedno smo turistična občina, vendar lanskega za deset odstotkov manjšega števila nočnin nismo zmogli z ničimer nadomestiti. V ZKS-SDP vidimo možnosti realnega povečanja družbenega proizvoda tudi v zmanjšanju občinske družbene porabe, v krepitvi obrti in proizvodnega podjetništva, v tem, da bi kmetije postale gospodarske enote z dvojno ekonomijo, rezerve pa so tudi v kadrih, v prodornejših, bolj prilagodljivih in učinkovitejših vodstvih organizacij... Večje možnosti za realno povečanje družbenega proizvoda so na republiški in ne na občinski ravni in so odvisne predvsem od borbenosti in poguma republiških delegatov." Pavel Žerovnik: "Z dogovorno ekonomijo smo si v družbi povzročili precej škode, tržnega gospodarstva pa si tudi ni mogoče zagotoviti z odloki in dekreti. V prehodnem obdobju bo prihajalo do protislovij med delom in kapitalom, prišlo bo tudi do socialne ogroženosti delavcev in do "napada" na pravice, ki so jih pridobili v preteklosti. To se že dogaja. Družbeni proizvod je mogoče povečati s spremenjenim odnosom do dela, s podjetništvom, z zmanjšanjem porabe in povečanjem posamične in družbene produktivnosti, z razbremenitvijo gospodarstva... Trg z vsemi elementi gospodarske prisile mora urejati gospodarstvo, ne pa intervencije in poseganja v delitev in prerazdelitev, kar je bila dosedanja praksa. Na večjo gospodarsko motiviranost, s tem pa tudi na večjo ponudbo, kakovost in konkurenčnost, česar nam manjka, lahko vpliva tudi enakopravna davčna politika. Posebno skrb bomo posvetili turizmu, trgovini, obrti, manjšim proizvodnim enotam in kmetijstvu. Spodbujali in podpirali bomo zasebno pobudo, tudi zato, ker je podjetje, ki plačuje davke in prispeva k rasti družbenega proizvoda, več vredno kot zgubar-sko državno (družbeno) podjetje, ki nima nima nikdar zadosti finančnih injekcij." Jože Dežman: "Na volitve ne gremo kot sovražniki drugih strank. Gre nam za tako vodenje družbe, da bomo preživeli krizo in živeli bolje. Ljudje, ki jih kandidiramo v družbenopolitični zbor, zagovarjajo projekte, ki se nam zdijo uresničljivi. Pri tem izhajamo iz strankinega načela, da je svoboda za nas svoboda izbire: v vsakdanjem življenju, na področju gospodarstva in v politiki." Vladimir Černe: "Učinkovita, strokovno usposobljena in javnemu nadzoru izpostavljena občinska uprava lahko veliko prispeva k ustvar- jalnosti na vseh področjih delovanja občanov; temeljni vzvod za spodbuditev ustvarjalnosti pa je kakovostna davčna politika, ki naj bi spodbudila povečanje proizvodnje v vseh gospodarskih panogah. Da bi povečali družbeni proizvod, bo treba zagotoviti racionalno skupno porabo denarja in javno ugotavljati njegove učinke, skrbeti, da dobra podjetja ostanejo dobra ali postanejo še boljša in da se slabša izboljšajo s podjetniškimi ukrepi (vlaganje tujega, predvsem slovenskega kapitala, delavske delnice...). Razvoj turizma je mogoče pospešiti z družinskimi penzioni in regeneracijskim turizmom, kmetijstvo z družinskimi kmetijami, obrtništvo s primerno davčno politiko in zaščito obrtništva. Potrebni bodo tudi ukrepi za omejitev črne ekonomije, ki "odnaša" 25 do 30 odstotkov družbenega prihodka oz. povzroča temu primerno večjo obremenitev ostalih davkoplačevalcev." //. Kako si zamišljate nadaljnji razvoj radovljiške občine? Janko Stušek: "Razvoj občine je odvisen od razvoja Slovenije, le-ta pa od svoje samostojnosti in neodvisnosti. Če nimamo pravice nad porabo denarja, ki smo ga ustvarili (in obveznosti, ki so večje od možnosti ustvaritve!), potem tudi nimamo možnosti razvoja, ki si ga želimo in zmoremo. Možnosti razvoja radovljiškega gospodarstva so v tem, v čemer ima tradicijo in komparativne prednosti: v trgovini, turizmu, živinoreji, nekaterih kmetijskih kulturah pa tudi v delu industrije, ki ima v občini korenine. To industrijo je le treba rešiti prevelikih družbenih spon in jo oklestiti sistemske okostenelosti. Za turistični in siceršnji razvoj občine bo treba urediti komunalno in prometno infrastrukturo: predvsem blejsko obvoznico in gorjansko "do-voznico" ter čistilne naprave. Ali potrebujemo avtomobilsko cesto ali ne, je vprašanje, ki ima že vnaprej znan odgovor: predor je prevrtan, cesta do Vrbe pa v gradnji! Naša naloga je, da cesto speljemo tako, da bo čimmanj boleča za naravno in družbeno okolje in da namesto cestninske postaje raje postavimo ob njej infrastrukturne gospodarske objekte. Zdravstvo in šolstvo sta tudi v radovljiški občini najobčutljivejši vprašanji splošne porabe. Menim, da naj bo šolstvo državno-nacionalna politična nevtralna institucija, katere predstojnik odgovarja ustanovitelju, učitelji pa predstojniku. V zdravstvu je treba obdržati sedanje družbeno načelo zdravstvenih storitev in družbeni nacionalni zdravstveni razvoj, sprostiti zdravstveno zasebno pobudo in tveganje, pripraviti občane na razmere, da bodo prevzeli večji del lastnega zdravstvenega rizika na svojo odgovornost ter osebno ceno, zdravstvenim storitvam pa ugotoviti pravo ceno in za to ceno določiti bolj natančnega plačnika ali soplačni-ka." Pavel Žerovnik: "Brez ambicioznih ciljev in denarja se ne da veliko storiti. Ko se v predvolilnem času nekoliko več kot običajno srečujem z ljudmi, ugotavljam, da prihaja med njimi do razpoloženjskih nihanj o preteklosti in prihodnosti. Do včeraj smo včasih bolj kritični, kot je treba, do jutri pa negotovi in verjetno tudi premalo odločni. Kako si zamišljam nadaljnji razvoj občine? Če se bomo hoteli še bolj vključiti v razviti svet, bomo morali opustiti tiste programe, ki jih svet zaradi previsokih stroškov ne prizna. Regulirati bomo morali lastnino, zagotoviti enakopravne možnosti za delo, gospodarjenje, življenje in razvojno strategijo, v turizmu pa izboljšati zunajpenzionsko ponudbo (to velja zlasti za Bled, postopno pa tudi za Bohinj) in doseči boljšo izrabo zmogljivosti pred glavno sezono in po njej." Jože Dežman: "Navajam nekaj naših razvojnih usmeritev. V radovljiški graščini uredimo razvojni center za podjetništvo, ustvarimo trg delovne sile in poskrbimo, da bo zavod za zaposlovanje postal borza dela, ustanovimo sklad za odpiranje novih delovnih mest, strokovnjake zaposlimo doma, odpravimo računalniško nepismenost, s cenami in davčno politiko preprečimo pozidavo kmetijske zemlje, vrnimo kmetijstvu košenice, ki so se zarasle, izboljšaj-mo naše hotele in gostinske lokale in spoznajmo, da razvoj turizma ni v betoniranju narave. Kar zadeva okolje, poudarjamo, da je za novogradnje dovolj prostora znotraj obstoječih naselij in da je mogoče z razumno rabo obstoječih energetskih virov ustvariti potrebno akumulacijo za prestrukturiranje v dolgoročno perspektivne panoge. Obnovimo Radovljico v kulturno mesto, varujmo vso naravo in tudi Triglavski narodni park, ohranimo življenje v visokogorskem svetu! Na področju skupnih potreb se zavzemamo za dograditev srednješolskega centra, za to, da bi mlade štipendirali za sodobne tehnologije in da bi bilo več razumevanja za 2500 invalidov v občini, za to, da bi bilo zdravstveno in socialno varstvo zagotovljeno vsem, tudi tistim, ki pomoči ne znajo poiskati ali se je sramujejo, za to, da bi bilo v kulturi in telesni kulturi več strokovnjakov in da bi ustanovili servis za bogatejše preživljanje prostega časa. Krajevne skupnosti spremenimo v občine in preverimo izdatke, ki jih dajemo za državo." Vladimir Černe: "Nadaljnji razvoj občine mora temeljiti na prirodnih danostih in sposobnosti občanov. Turizem, obrt, trgovina in kmetijstvo so panoge, ki imajo še velike razvojne možnosti. Razvoj teh panog bo tudi omogočil zaposlovanje presežne delovne sile, sicer pa bo zaposlovanje treba spodbujati s primerno davčno politiko. Prostorski razvoj občine mora temeljiti na ohranjanju krajinskih značilnosti, negovanju narodnih tradicij, strogem varovanju plodne zemlje in ostrem naravovarstvenem nadzoru. Z obnovo posameznih razpadajočih in neo-bljudenih objektov v gospodarske namene (družinski penzioni itd.) se bo vrnilo življenje v opuščene zgradbe, naselja, vasi, dele pokrajine, planine... Že zgrajene komunalne objekte in naprave je treba pravilno vrednotiti, vzdrževati in dopolnjevati, da bodo ob največji izkoriščenosti nudili primeren standard, posebno skrb za varovanje krajine in interesov občanov pa nameniti gradnji avtomobilske ceste prek radovljiške kotline. Cesta je bila načrtovana v drugačnih geostrateških razmerah, zato bo treba ponovno presoditi, ali je načrt najboljši oz. takšen, da upošteva interese prizadetih občanov (najmanjša uporaba zemlje in najboljša ekološka zaščita)." ///. Kako boste v občini reševali problem presežkov delavcev in z njimi povezane socialne probleme? Janko Stušek: "S tem vprašanjem se bo najprej ubadal izvršni svet. Ne bi mu rad odvzemal idej, še manj dela. Rešitev vidim v turizmu in gostinstvu, vendar ne v takšnem, kot je zdaj, ampak v bolj prijaznem, gostinskem in iznajdljivem. Druga možnost je v storitvenih in uslužnostnih dejavnostih: mnogi obrtno izšolani in priučeni delavci se oklepajo tovarn in družbenih služb, ker je to lažje, bolj zanesljivo in še popoldan se da zaslužiti. Precej dela in praznih mest je tudi v kmetijstvu, le drugače je treba zastaviti politiko in ustvariti možnosti. Nedvomno je, da se bodo tudi v radovljiški občini podobno kot v republiki pojavili gospodarski problemi, ki bodo "v navezi" s kadrovskimi težavami gospodarstva in sedanjega sistema sploh povzročili socialne probleme in brezposelnost. Ti problemi se bodo pojavili predvsem tam, kjer so slaba, neprilagodljiva, slabo povezana, strokovno neizpopolnjena in še lastninsko neodgovorna vodstva, sorodstva, predvodstva, delovodstva in podobna vodstva. Vsako pa ima tako in tako za vsako priložnost dovolj izgovorov; če ne drugega, izgovarjati se znamo." Pavel Žerovnik: "Mnogi bodo morali svoje dosedanje popoldansko delo, ki je neobdavčeno, registrirati in legalizirati. To bo spodbudilo nove kvalitete, zlasti konkurenčnost, in dodatno zaposlovanje. V strokah nastajajo nove ideje, podjetnost, mnogo več se izplača... Tam, kjer gre za izrazite primere presežke, za katere delavci niso sami krivi, bo treba delovati programsko - s socialnimi ukrepi." Jože Dežman: "Ob zagotovljeni meji socialne varnosti spodbudimo inovacije v gospodarstvu (nova proizvodnja), upravi (občina naj se ne ponavlja več na ustavnem sodišču), skupnih potrebah (npr. ideološko očiščenje šolstva). ZSMS daje pobudo za ustanovitev strokovnega kroga (predlagamo ime: Ni nam vseeno), ki naj bi spodbujal strokovne razprave o perečih razvojnih vprašanjih." Vladimir Černe: "Prizadevali se bomo, da bo ves presežek delovne sile zaposlen v gospodarskih dejavnostih, za katere ocenjujemo, da imajo še precejšnje razvojne možnosti (turizem, obrt, trgovina, kmetijstvo). Menimo, da zaposlitvena politika podobno kot šolstvo, zdravstvo, kultura itd. sodi v pristojnost republike, ki naj bi z načrtovanjem novih zmogljivosti vplivala tudi na migracijo delovne sile." IV. Kakšen volilni rezultat pričakujete? Janko Stušek: "Računam na pet sedežev v družbenopolitičnem zboru. Kolikor manj bi jih bilo, toliko bolj bi bil presenečen (možna pa so celo huda presenečenja!) in kolikor več bi jih bilo, toliko bolj bom vesel." Pavel Žerovnik: "Osebno ne bom prizadet, če ne bi uspel; zadovoljen pa bi bil, če bi bila "moja" stranka uspešna. Menim, da je velik uspeh že v političnem pluralizmu in v demokratizaciji družbe. Vse to bo zagotovilo večjo odgovornost posameznika in družbenih ustanov za odločitve in za njihovo uresničevanje." Jože Dežman: "Delež glasov, ki bi bil manjši od tega, ki ga ZSMS dodeljujejo v javnomnenj-skih raziskavah, bi bil za nas neuspeh. Ne delamo pa si iluzij, da bi dosegli večinski delež." Vladimir Černe: "Želimo, da bi z idejami, z ustreznimi ukrepi in s politiko, ki bi služila občanom, prispevali k izboljšanju družbenih razmer. Pričakujemo ugoden volilni rezultat." C. Zaplotnik i 'MMKKGLAS 10- STRAN / AKTUALNO }_Petek, 30. marca 1990 PRED VOLITVAMI PRED VOLITVAMI Predstavljamo nosilce kandidatnih list na volitvah za škofjeloški družbenopolitični zbor Stroka najboljši argument urejanja prostora Škofja Loka, 28. marca - Tokrat smo zastavili tri enaka vprašanja petim nosilcem kandidatnih list za škofjeloški družbenopolitični zbor. To so MISO ČEPLAK, dipl. sociolog in novinar, vodja splošno-organizacijskega sektorja v Alpini Žiri, nosilec kandidatne liste ZKS - Stranke demokratične prenove; BRANISLAV GOLUBOVIĆ (v odsotnosti Dragoljuba Stojkovića), upokojenec, na listi kandidatov Zveze za ohranitev enakopravnosti občanov; BOGOMILA MITIČ, dipl. ekonomistka, pred- sednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo, nosilka kandidatne liste Socialistične zveze; MARJAN LUŽEVIČ, profesor geografije v srednji družboslovno-jezikovni šoli v Škofji Loki, nosilec kandidatne liste ZSMS - Liberalne stranke; PETER HAVVLINA, dipl. ekonomist v Intertrade Ljubljana, strokovna služba IBM, nosilec kandidatne liste DEMOS. Mišo Čeplak, ZKS - Stranka demokratične prenove Branislav Golubović, Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov Bogomila Mitič, Socialistična zveza Marjan Luževič, ZSMS - Liberalna stranka Peter Havviina, DEMOS V nekaj stavkih orišite program vaše stranke oziroma vaš pogled na občino, za kakršno si boste, če boste izvoljeni, posebej prizadevali. Mišo Čeplak: »Prednost dajem razvoju industrije, njeni večji konkurenčnosti, tudi na zahodnih trgih. Ko bo firma zunaj prodajala z dobičkom, bomo lahko zagotovili tudi boljši družbeni in osebni standard ljudi. Z gospodarstvom tesno povezujem razvoj kadrov, pri čemer bo eden od ciljev vrnitev strokovnjakov z dela v drugih občinah, zlasti iz Ljubljane, v loško gospodarstvo, za kar je seveda eden pomembnejših pogojev boljše nagrajevanje. Zavzemal se bom za razbremenitev gospodarstva, za kar se, priznam, da s pičlim uspehom, v okviru Alpinine delegacije potegujem že več let. Kmetijstvo je naslednja pomembna točka; sem za razvoj modernega, tržno usmerjenega kmetijstva, ki bo svojo konkurenčnost dokazovalo tudi s cenami. Izmed ostalih nalog bi rad posebej izpostavil še krajevno skupnost, kakršno vidim tudi po volitvah, to je skupnost, v kateri se bodo ljudje povezovali po interesih in ne po političnih strankah.« Branislav Golubović: »Na pogovor (opoldne, op.p.) sem prišel, ker sem že upokojen, drugi naši niso upali, ker se bojijo za delavske knjižice. Sicer pa so cilji naše stranke jasni; zavzemamo se za popolno enakopravnost vseh ljudi v Sloveniji in Jugoslaviji, za demokratično Slovenijo v okviru SFRJ, za svobodo tiska in izražanja, za neodvisna sredstva javnega obveščanja, sistematično skrb pri reševanju ekonomskih in tehnoloških presežkov zaposlenih, za soodločanje delavcev v podjetjih in oblikovanje neodvisnih sindikatov, za izobraževanje, ki bo temeljilo na realnih potrebah in prihodnosti, za identiteto človeka kot nosilca kulturne dediščine ne glede na njegov izvor, za odprt kulturni prostor v Jugoslaviji in planirano kulturno izmenjavo, za planiran pristop do družine, zlasti mlade, s posebnim poudarkom na materinstvu, za organizirano skrb za stare, socialno ogrožene in delovno nesposobne ljudi.« Bogomila Mitič: »Program Socialistične zveze Škofje Loke je v grobem identičen z mojim osebnim programom. Nekoč sem že dejala, da je moj program zeleno obarvan. S tem mislim na novo kvaliteto življenja loških občanov. Čeprav je Škofja Loka pretežno industrijska občina, ima velike neizkoriščene možnosti v storitvenih dejavnostih in tudi v kmetijstvu. Ne dajem velikih obljub za velike premike, menim pa, da bi podobno, kot so to že davno storili, denimo, Domžalčani, morali tudi mi bolje izkoristiti bližino Ljubljane. Zagovarjam zasebno iniciativo. V v Škofji Loki se bom zavzemala za ustanovitev občinskega sklada za pomoč drobnim enotam. In če res hočemo razvijati kvalitetne drobne enote (zasebne penzione, trgovine, športne objekte, kampe), bo morala občina dati tudi popust investitorjem pri stroških komunalne ureditve. Menim, da bo morala občina s primernim deležem nepovratnih sredstev sodelovati tudi pri zastalem razvoju kmečkega turizma.« Marjan Luževič: »Pojem liberalne stranke je pri nas še dokaj nerazčiščen. Smo bolj svobodomiselni ljudje, naš interes je biti krepka opozicija, ki bo preprečevala enoumje, kateregakoli. Kot stranka se bomo borili za dosledno upoštevanje pravic človeka kot posameznika, za funkcioniranje pravnega sistema, za strokovne rešitve na očeh javnosti. V našem programu so bolj splošne opredelitve. Za škofjeloško gospodarstvo nimamo čudežne formule, ne moremo biti pametni za druge, lahko pa se v skupščini zavzemamo za take pogoje, da bo gospodarstvo lahko dihalo, da se bo preusmerjalo. V občini bi lahko naredili več, da privabimo podjetnike, obrtnike. S tem je povezana tudi druga ključna problematika v Loki, to je ekologija. Pri večini še vedno ni resne pripravljenosti presekati s staro prakso. Glede perspektiv turizma, o katerem se vsevprek govori, pa menim, da se sam ne bo mogel razvijati, če ne bomo ozdravili gospodarstva in okolja.« Peter Havviina: »Ko gledam programe strank, se mi na prvi pogled zdijo vsi enaki in če za njimi ne bi videl napisanih avtorjev, jih skoraj ne bi mogel ločiti. Demos ima zasluge, daje bil v marsičem originalen oziroma tisti, ki je o nekaterih področjih prej in bolj skrbno razmišljal in so ga potem nekatere druge stranke povzele. V Demosu je šest zvez, ki se v določenih elementih razhajajo, vendar pa jih združuje na ravni republike oblikovana skupna komponenta. Zato smo imeli s konkretnimi značilnostmi, ki se nanašajo na loško občino, precej težav. Težko bi mi bilo vnaprej braniti katerokoli stališče, o katerem smo razmišljali, ga pretresali, tudi na račun kritike dosedanjega sistema smo nekateri menili, da doslej vse tudi ni bilo slabo. Če ni nujno, bi se temu vprašanju izmaknil. Generalni Demosov program, ki je tudi mene privabil, da sem začel sodelovati, je znan: pluralizem, demokracija, pravna država, samostojnost Slovenije, sprava.« Eden najbolj žgočih problemov Škofje Loke je urejanje prostora. Kako bi vi napravili red, kakšno rešitev, če jo imate, vidite za LTH v Vincarjih, kakšno za obrtno cono, kdaj oziroma kje bi po vašem Ločani lahko zidali stanovanja? Mišo Čeplak: »Podrobneje se s problemi urejanja prostora, razen kot delegat družbenopolitičnega zbora, nisem ukvarjal. V občini se bomo morali (do)končno dogovoriti, kaj želimo oziroma kako želimo urediti škofjeloški prostor, hkrati pa modernizirati našo upravo, jo usposobiti, tržno naravnati. Problematiko LTH v Vincarjih premalo poznam, da bi lahko konkretno odgovoril. Če gre za reševanje ekoloških vprašanj, ne smemo pozabiti, da moramo tudi živeti, živimo pa predvsem od gospodarstva. Pomanjkljivost programov vseh strank, tudi naše, je v tem, da se zavzemamo za čisto okolje, nimamo pa alternativnih rešitev. Menim, da je v Škofji Loki kljub raznim omejitvam še dovolj prostora za vsakovrstno gradnjo, ki ga je treba komunalno pripraviti in dati na trg. Podpiram strokovne rešitve kot najmočnejši argument proti ozkim zasebnim interesom. Glede stanovanjske gradnje pa še tole: ena od usmeritev moje stranke je, da ostajamo pri lastnih kadrih. Pomeni, da bomo v prihodnje zidali manj blokov, zato pa gotovo racionalneje zapolnili proste objekte, prazne hiše ter v podjetjih zagotovili ugodna posojila za nakup komunalno opremljenih zemljišč za svoje delavce.« Branislav Golubović: »Mislim, da ekološko čista tovarna LTH v Vincarjih lahko ostane. Ne gre, da bi kar vse tovarne, ki kakorkoli onesnažujejo okolje, kar zaprli, saj nismo tako bogati, da bi lahko gradili nove. Navsezadnje prav tovarne dajejo kruh delavcem. Na splošno pa menim, da je urejanje prostora predvsem stvar občine, strokovnjakov. Naša stranka pri tem ne more veliko. Če pa pridemo v občinski parlament, se bomo vsekakor zavzemali za to, da bodo podjetniki in obrtniki lahko zidali delav- nice, da se bo v Škofji Loki našel tudi prostor za nova stanovanja. Delavci, ki so prišli od drugod, večinoma imajo rešeno stanovanjsko vprašanje. Novi sicer ne prihajajo več, vendar ne rabijo stanovanj samo prišleki. Rad bi povedal še nekaj besed o programu naše stranke, ki ni nacionalno obarvan - imamo člane skoraj vseh narodnosti - in o naših prostorskih stiskah. Zbiramo se po stanovanjih. Na občino smo oddali prošnjo za prostor, v katerem bi se lahko dobivali, vendar nam ga doslej še niso našli.« Bogomila Mitič: »Prostorski problemi bodo najtežje rešljivi, ker so prav na tem področju navzkrižni interesi ljudi najhujši. Pri reševanju se bom naslanjala predvsem na stroko. Sem za strokovno argumentiranje odločitev in seveda za primerno odškodnino prizadetim. Najbrž se bomo lahko zedinili, da je treba LTH prenesti iz Vincarij, da je treba odpreti obrtno cono, da je treba zgraditi obvoznico v Poljansko dolino, tržko pa se bomo zedinili o tem, kam naj prestavimo livarno, kje odpremo obrtno cono, mimo koga naj gre nova obvoznica. Za prepričevanje neposredno prizadetih bo potreba velika mera strpnosti in argumentiranja. Menim, da je za kvalitetno življenje in ohranjanje naravne in kulturne dediščine Škofje Loke obvoznica nujna. Ko bo strokovna institucija po tehtanju različnih kriterijev predlagala najustreznejšo variantno rešitev, bom pač uporabila vse možne načine prepričevanja.« Marjan Luževič: »Če se opredelimo za kulturno in turistično privlačno Škofjo Loko, potem niti ekološko obnovljena tovarna LTH ne sodi v Vincarje. Vem, da gre za več kot 400 delavcev, da nekaj morajo storiti: ali izsiliti lokacijo, povedati, da jih je družba onemogočila pri razvoju in izstaviti račun vsemu prostoru. Ta igra se mi zdi nekoliko nekorektna. Po moje so odgovorne tudi poklicne službe v občini, ki bi morale učinkoviteje iskati rešitev za selitev LTH iz Vincarij, če so jo že sprejele v družbeni plan. Po toliko letih bo najbrž treba iskati prostor na drugih izhodiščih, morda znotraj neproduktivnih tovarn v obstoječih industrijskih conah. Ne vem, nisem strokovnjak, tudi nimam konkretnega odgovora, trenutno ga nihče nima. Bojim se izsiljevanja. Z obrtno cono in stanovanjsko zidavo nad Plevno je podoben problem. Ali Zavod za družbeni razvoj ni imel pred seboj celovite strategije urejanja prostora? Je namerno improviziral, vlekel ljudi za nos? Kako popraviti, je vprašanje. Morda s plombami, z gradnjo po stranskih dolinah, z manjšimi kompleksi na Peščenem hribu. Prostor je treba odpreti ljudem, ga načrtovati s stališča zemlje kot vrednote, sicer se bodo kršitve nenehno dogajale.« Peter Havviina: »Problematiko, vsaj zgodovinsko, premalo poznam, da bi si upal konkretno odgovoriti. Urejanje prostora je stroka, ki ima v svetu veljavo. Tudi pri nas imamo dobre strokovnjake, ki so sposobni reševati obvladovanje prostora tako za stanovanjsko kot ostalo gradnjo. Seveda pa to ni izključno stvar občine, ampak tudi zakonskih opredelitev in omejitev. Kar zadeva ožje pristojnosti občine, je vsekakor treba dati prednost stroki, ki v konkretnih primerih oblikuje najbolj optimalne rešitve, tudi z vidika humanih odnosov, kompromisov. Sam bi se bolj zavzemal za strokovne, čeprav dražje rešitve, kot za navidezno preprostejše in cenejše, ki bi se kasneje izkazale za ponesrečene. Če je rešitev strokovna, se da argumentirati. Sem proti temu, da bi strokovne rešitve padale zaradi interesov oblastnikov.« Kako gledate na bližnje volitve, kaj si obetate za svojo stranko, zase, s kom bi po volitvah sklepali koalicije? Mišo Čeplak: »Bojim se, da bodo ljudje zaradi nezadovoljstva nad sedanjimi razmerami glasovali za naše politične nasprotnike, čeprav je naša lista kandidatov najmočnejša; na njej so strokovni, uspešni ljudje, ki niso obremenjeni s preteklostjo, ki lahko vsakemu pogledajo v oči. Kakšen bo izid volitev konkretno zame, me ne skrbi, nisem obremenjen s tem. Če bom izvoljen, se bom čimbolj boril za firmo, v kateri bom še naprej delal - poklicno me politika ne zanima - na drugi strani pa za čim boljše življenje ljudi v občini. O sklepanju koalicij se bomo pogovarjali po volitvah.« Branislav Golubović: »Po volitvah bi radi prišli v vse pore družbenega življenja, kjer se odloča o nas. Upam, da imamo možnost, da bodo ljudje volili za nas. Ljudje zaupajo naši stranki, čeprav javno o tem ne govorijo. Koalicijo bi najraje sklepali z ZKS - Stranko demokratične prenove, ki ima najboljši program in mislim, da tudi najboljše možnosti za zmago.« Bogomila Mitič: »V predvolilnem boju so mi tuji nekulturni, grobi dialogi. Različne laži in etikete o meni in moji družini, ki so se pojavljale, so me izredno prizadele, toliko bolj, ker jih nisem slišala neposredno, na javnem prostoru, da bi se lahko branila. Človek mora imeti veliko korajže, da ostaja v takem boju. Mogoče mi je v prid ženska narava. Ženske priznano nismo politične karieristke, smo bolj samokritične, kandidiramo tam, kjer mislimo, da bomo lahko kaj premaknile. Glede volitev sem realistka in hkrati tudi toliko optimistka, da vem, da so v vsakem položaju možne rešitve. Koalicija se bo verjetno sklepala, glede na delegate, ki bodo dobili ustrezno število glasov za družbenopolitični zbor. Meni ne bi bila tuja koalicija niti z liberalci niti z ZKS - SDP.« Marjan Luževič: »Zanima me, koliko ljudi se bo udeležilo volitev. Precej jih misli, da se bodo stvari pravilno odločile brez njih, drugi pa so zbegani in zato ne bodo šli na volišča. £e bo res tako, mi bo žal. Zdaj je priložnost, da ljudje aktivno posežejo. Liberalna stranka je v Škofji Loki delala anketo in prišla do precej podobnih rezultatov (ki pa se hitro spreminjajo) kot v Sloveniji. Glede koalicij nimam posebnega občutka pripadnosti neki stranki. Svojega mnenja ne mislim prodajati višjim strankarskim interesom, ampak bom skušal ostati sam sebi zvest, verjetno blizu tistim, ki bodo imeli podobne ideje.« Peter Havviina: »Na volitvah bi radi čim bolje uspeli, saj bo vse ostalo odvisno od tega. Ko se dobivamo na sestankih, imam vtis, da so nekateri zelo optimistično razpoloženi. Le redko naletim na koga, ki ne bi upal na zmago. Je pa veliko ljudi, ki predvsem zaradi neobveščenosti in tradicionalnega nezaupanja ne nameravajo na volitve. Demosa, kakršen je danes, po volitvah najbrž ne bo več. Stične točke pri posameznih programih in ciljih bodo sicer ostale, bolj kot zdaj pa bodo prišle na dan različna gledanja in specifičnosti posameznih strank. O sklepanju koalicij ne bi v naprej govoril, menim pa, da je treba porabiti vse sposobne ljudi v občini, da združeni dosežemo, kar vsi želimo. Rekel sem že, da so vsi programi dobri, zato ne bi smelo biti težav, ne glede, katera stranka bo uspela.« H. Jelovčan Slike F. Perdan Petek, 30. marca 1990 11. STRAN • @@®@SWIEnGLAS MATIJA LOGAR Aforistična tinktura Za volilce bo po volitvah od volilnega golaža ostala samo omaka. Govorimo o spravi, toda najprej naj vsak lepo pospravi pred svojim pragom. Po odcepitvi nas čaka novo cepljenje. Bolj kot vpijemo, večje možnosti za dialog gluhih. Pri nas so arhivi zaprti, zgodovinarji pa na prostosti. Vse tiste, ki so nas pustili na cedilu, prosim, da pridejo po izcedek. Izhod smo menda našli, samo vrag je v tem, da je tam blagajna. Predvolilni ali predvelikonočni čas - Foto: F. Perdan SiP"-""" Urednikova beseda Na Odprtih straneh smo se tokrat lotili kolektivnih pogodb, odnosa Slovenije do zamejstva in malo za šalo, malo zares preganjanja svetega Florijana v povojnih letih. Na zadnji stran? so odmevi. , J , Prihodnji petek se bomo na odprtih straneh pogovarjali s kandidati za slovenskega predsednika in nosilci list za družbenopolitični zbor slovenske skupščine z Gorenjske - s 7. volilne enote. „ Leopoldina Bogataj DANICA ZAVRL ZLEBIR Pogajanja o plačah in delavskih pravicah Kolektivna pogodba še karta v rokavu Vse kar se zadnje čase dogaja v ekonomiji in politiki, s podjetniško in z nastajajočo delovno zakonodajo vred, navaja na misel, da se vračamo h kapitalizmu. Da ne bo ugotovitev zvenela ideološko obremenjeno, se spomnimo vica z brado, ki je včasih prikrito krožil med osveščenim delavstvom: kapitalizem je izkoriščanje človeka po človeku - socializem je obratno. Brez tradicije v razvoju kapftalizma, kakršno poznajo razvitejše evropske države, po katerih se skušamo zgledovati v podjetništvu, pa tudi novih odnosih, ki z njim nastajajo, se naš »come-back« v kapitalizem resnično lahko izrodi v klasični kapitalizem prejšnjega stoletja, namesto v družbo blagostanja, socialnih pridobitev in pravic, kakršno imajo te države. Naši delavci so prav tako kot oni na zahodu v mezdnem položaju, le da zaenkrat še nimajo v rokah mehanizma, ki bi jim pomagal v tej koži čim bolje prodati svoje delo in zavarovati delavske pravice. Tak mehanizem naj bi bila kolektivna pogodba. Pravila igre in čisti račum Sistem dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja, ki je donedavna urejal plače in druga razmerja zaposlenih delavcev, in v katerega je brez spoštovanja do delavske samouprave velikokrat posegla država, je postal anahronizem. Nehali smo se slepiti, da delavec upravlja z rezultatom svojega dela in da je po rezultatu »nagrajen«, celo s tem socrealisti-čnim izrazoslovjem smo morali pomesti, ker mu v mezdnih okoliščinah ni nihče več verjel. Z zakonom o podjetjih in gospodarsko reformo se hkrati spreminja tudi prejšnji sistem vrednot, ki je slonel na socialnem temelju ter vsakomur zagotavljal delovno mesto in socialno varnost. Vse to zdaj izgublja svojo štiri desetletja sijočo avreolo. To pa ne pomeni, da je delavec pahnjen v popolnoma brezpravni položaj. Tako kot predtem v uvajanju podjetništva smo se bili tudi glede varstva kolektivnih pravic zaposlenih in minimalnih pravic slehernega delavca primorani ozreti po izkušnjah razvitih dežel. Tam ta vprašanja ureja kolektivna pogodba, v kateri je najti določila glede odnosov in Pravic iz delovnega razmerja ter plače. Zanja se pogajata na eni strani lastnik (upravljalec) kapitala in na drugi sindikat v imenu delavcev. ETudi pri nas poznamo kolektivne pogodbe: s svojimi delodajalci jih sklepajo delavci v zasebnem sektorju. Že letos pa naj bi kolektivne pogodbe postale alfa in ornega tudi povsod drugod, v družbenih, zasebnih, mešanih podjetjih. Slovenski sindikati so pogodbe obljubljali že za letošnji začetek leta, vendar prerano, kar jim je v predvolilni tekmi z različnimi neodvisnimi sindikati verjetno služilo tudi kot volilni golaž. Pa nič zato. Osnutek je narejen, o njem tečejo pogajanja, aprila pa naj bi prišlo do podpisa splošne kolektivne pogodbe. Podpisnika bosta na eni strani slovenski sindikat, na drugi pa republiška gospodarska zbornica. Pogodba bo veljala za vse zaposlene, v njej bodo minimalne zahteve glede plač (tudi teh ne imenujejo več po nemarnem osebni dohodki) in pravic iz dela. Na podlagi splošne kolektivne pogodbe pa bodo nastale tudi posebne pogodbe za dejavnosti, za nekatere poklice in nekatera podjetja. Podpisniki teh bodo ustrezni organi sindikatov na eni in organi splošnih združenj gospodarstva. Podobno bo za družbene dejavnosti, ki jih bodo ob sindikatih podpisovali pristojni organi republiške skupščine. Vse karte še niso na mizi Kot rečeno, pogajanja tečejo, toda ena in druga stran še nista docela razkrili svojih kart. Tako v osnutku še ni zapisano, kakšna bo cena dela na primer proizvodnega delavca, mojstra, inženirja, managerja... Slišati je le neuradne namige iz kake dejavnosti, ob tem pa bodisi komentarje o previsokih ambicijah sindikatov bodisi dvom v realno finančno zmožnost družbe, ali bo takim zahtevam kos. Treba je namreč vedeti, da višina plač in druge pravice ne bodo odvisne zgolj od tega, kako trdovratno in radikalno bodo zastopniki delavcih vztrajali na svojih zahtevah, pač pa tudi od delodajalcev, koliko bodo zmogli organizirati donosnejše delo, oplajati kapital in povečevati družbeno bogastvo. Določila v osnutku kolektivne pogodbe v marsičem spominjajo na doslej veljavne akte, ki so urejali delovna razmerja in plače, le da so umerjeni po novi zakonodaji in da uvajajo obvezne minimalne standarde pri ceni dela. Vrednost delovne sile je razporejana v osem zah-tevnostnih kategorij, od enostavnega do visoko zahtevnega dela pri proučevanju, raziskovanju, vodenju... Plače po določilih kolektivne pogodbe so javne, dejanska izplačila pa nič več, tako da na oglasnih deskah ne bodo več razobešene pregrešno visoke plače, ki smo jih v realnem socializmu šteli za problematične, namesto da bi tako pojmovali nizke. Kot je sprva menda zagotovil republiški komite za delo, naj podjetjem s sklenjeno kolektivno pogodbo ne bi zamrznili plač. Toda naposled so jih vendarle, češ da bodo počakali na podpis generalne kolektivne pogodbe. V Iskri Tel so blokirani tako rekoč do zadnjega dinarja, masa je zamrznjena, odžirajo jo še razna notranja mikroprestrukturiranja. Ker izboljšujejo izobrazbeno strukturo zaposlenih, jim povprečna plača raste, vse blokade pa so umerjene po povprečnih OD, ne upoštevaje te premike. Ko so nam govorili o razmerjih med plačami, ki so po dogovorih 1 proti 3,2, so se hudovali nad tem, da so ta so-crealistično prilagojena nizki kadrovski strukturi, kar gotovo ni stimulativno. iskra Telekom, prvi petelin Kako gre po novih pravilih igre v praksi, za zdaj lahko povedo predstavniki redkih podjetij, ki imajo že sklenjene kolektivne pogodbe, prva med njimi je bila Iskra Telekom, ki že nekaj časa posluje družno z nemškim Siemensom, od novega leta kot mešano podjetje. Družabniški pogodbi s tujim partnerjem je lanskega novembra sledila tudi kolektivna pogodba, ki sta ji bila botra repu- bliška gospodarska zbornica in republiški sindikat. Vloga prve lastovke v Iskrinem primeru ni ravno hvaležna. V kolektivni pogodbi, ki so jo začeli graditi »od spodaj«, iz podjetja, namesto da bi čakali na generalno pogodbo z vrha, so namreč opredelili tudi pojem ugotavljanja in reševanja presežnih delavcev, iz česar so potem izpeljali tudi ustrezen pravilnik, zatem pa tudi ukrepali. S tem so si prislužili neugleden sloves prve firme v Kranju, ki je začela z odpuščanji odvečnih delavcev. Pa tudi sicer pionirjem kolektivne pogodbe ni ravno lahko, kot so nam povedali tamkajšnji vodilni kadrovski ljudje Brane Račič, Zdravko Gorjanc in Gordana Jeglič, saj se njenih določil zaradi državnega inter-vencionizma v delitev dohodkov ne morejo držati. Teorija in praksa kolektivne pogodbe Tudi v Iskrini kolektivni pogodbi so plače podelili po strukturni lestvici. O zneskih, ki so jih zapisali vanje, zaradi različnih razlogov neradi govorijo. Pogodba je nastajala še lani, v inflacijskih okoliščinah, kar se seveda pozna, čeravno so ceno dela oblikovali v nemških markah, zato je najbrž manj ugodna od zahtev slovenskih sindikatov. Res pa je, da tudi zneski v kolektivni pogodbi niso do kraja zabetonirani. V osnutku generalne pogodbe tako ali tako piše, da predvidoma velja za tri leta, določila o plačah pa leto dni, torej zneske vsake toliko časa popravljajo. Tudi v Iskri zagotavljajo, da bodo po sprejetju delovne zakonodaje in sploške kolektivne pogodbe vnesli popravke. Tozadevne rešitve lahko poišče že nekakšna pomirjevalna komisija, ki je sestavljena iz po dveh predstavnikov pogajalskih strani, vodstva podjetja in sindikata ter petega neodvisnega. Ravno te dni so v pogodbo vnesli spremembo o pripadajočih dveh dneh dopusta krvodajalcem, ki jim je po stari zakonodaji pripadal samo en dan. Na generalno kolektivno pogodbo, ki stajo lani obljubljala vlada in sindikat, v Iskri niso več mogli čakati, zato so se pač pojavili v vlogi prvega petelina. Znano je sicer, da tistemu, ki v vasi prvi zapoje, radi zavijejo vrat, kar se s sedanjimi okoliščinami v zvezi z državnim vmešavanjem v plače v nekem smislu tudi dogaja. Če bi bilo mogoče, pa bi nekatera določila pogodbe oblikovali še drugače. Gre za plačevanje strokovnega dela, ki naj bi bil navzgor po pogodbi še odprt, vendar mu okoliščine zapirajo vrata. Morda bi v pogodbi tudi ločili proizvodno delo od strokovnega in managerskega, kakor imajo to mnogokje v tujini, kjer ločijo »modre« in »bele« ovratnike. Vendar kot pravijo v Iskri, ne moreš poslovati po balkansko, plač pa deliti po nemško. DPrav tako kot plače in delavske pravice je med določili kolektivne pogodbe zanimivo tudi delovanje sindikata in delavskega sveta. Predstavniki slednjega so zastopani tudi v upravnem odboru podjetja, kar predstavlja nekakšno delavsko participacijo v odločanju, ko smo se odrekli poprejšnjemu samoupravljanju. Predstavnikom v delavskem svetu in sindikatih se prizna določena kvota plačanih ur mesečno za to delo, kar je vneseno na pobudo republiških sindikatov, narejeno pa spet po kapitalističnem vzoru. Co^ltOTESGLAS 12. stran Petek, 30. marca 1990 JOŽE KOŠNJEK Slovenci za mejami si veliko obetajo od demokratičnih sprememb v Sloveniji Nazorsko ločevanje v domovini je razklalo tudi manjšino Povojno ideološko ločevanje v Sloveniji na pravoverne in heretike je povzročilo razdvojenost tudi med Slovenci za mejami, v naših narodnostnih manjšinah v Avstriji in Italiji. Iz tega so izhajala tudi neenaka merila pri sodelovanju in pomoči matice narodnostnim skupnostim, grajena predvsem na geslu: kdor ni z nami, je proti nam. To je glavni, bistveni očitek Slovencev za mejami naši slovenski oblasti, obenem pa je ta kritika povezana s pričakovanji, da nova slovenska demokratična oblast ne bo ponavljala napak preteklosti, ampak bo skrb za Slovence, ne le zamejce, ampak za vse razseljene sonarodnjake po svetu (zdomce, izseljence, politične begunce), gradila na stalnem sodelovanju, ne pa na miloščini. Slovenci za mejami se ogrevajo za pobude Demokratične opozicije Slovenije, da bi pri novi slovenski vladi delovalo ministrstvo ali poseben organ za Slovence za mejami in da bi nekaj mest v parlamentu zasedli predstavniki zamejcev s pravico razpravljanja in predlaganja. Kdor je bil pretekli teden na pogovoru kranjskega Demosa s predstavniki Slovencev za mejami, mu očitno ni bilo žal. Predvsem je bila vrednost tega pogovora v tem, da ni bilo običajnega tarnanja, kako je Slovencem v Italiji in Avstriji (zastopniki obeh skupnosti so sodelovali na pogovoru) hudo pod škornjem večinskih narodov, ampak je bila srčika razgovora predvsem povojna zgodovina naših sonarodnja-kov za mejami. Z njihovo usodo se namreč niso igrali le večinski narodi, ampak tudi oblast matičnega naroda, ki je od zamejcev terjala predvsem ideološko opredeljevanje, jih na tej osnovi delila, nacionalnost in z njo povezano zavest pa je potiskala v ozadje, črnila pa tiste, ki so razmišljali drugače in so pri svojem narodnobuditeljskem delu sodelovali z begunci iz Slovenije, brez trezne presoje, koliko in kakšne madeže je kdo odnesel iz domovine in koliko so bili ti ljudje predvsem Slovenci. Stvari so se zadnja leta nekoliko spremenile, vendar ima država matičnega naroda še vedno neenoten in premalo organiziran način sodelovanja s Slovenci za mejami, ker pa se Slovenija vsa leta ubada z notranjimi težavami, s padanjem ugleda Jugoslavije pa bledi tudi njen ugled, zamejci tudi nimajo v matici pozitivnega zgleda in argumenta, s katerim bi se lahko postavljali doma. Trdno stoji ugotovitev, izrečena na Demosovem srečanju z zamejci, da bo manjšina suverena šele takrat, ko bo imela za seboj suvereno državo matičnega naroda. Manjšina ni izvoznik revolucije "Manjšine so lahko zlo, lahko pa so most med narodi in državami, med kulturami, ne pa samo most med gospodarstvi, med trgovinami," trdi SERGIJ PAHOR iz Trsta. "Mislim, da bi moral biti interes vsake države, posebej pa Slovenije in slovenskega naroda, ki je tako maloštevilen, da ima za mejo močno manjšino, z močno identiteto, ki je zavestna in pluralistično razvejana, kar omogoča opravljanje vseh funkcij. V Italiji živi slovenska manjšina na vsem območju ob meji, od Kanalske doline do morja, do milj-skih hribov. Ne kontrolira nobenega večjega naselja, razen nekaterih večjih vasi. Tu verjetno tiči vzrok, da nismo mogli razviti pravočasno nekaterih ustanov, nekaterih oblik socialnega življenja, ki bi omogočale trdnejši upor. Ko seje v prejšnjem stoletju Benečija ločila od Avstrije, je samo en Benečan glasoval za Avstrijo. Slovenci so upali, da bo Benečija dala Slovencem večjo samostojnost. Pa ni bilo tako. Tudi leta 1918 smo se v Italiji takoj znašli v sovražnem okolju, fašizem pa je vse skupaj še zaostril. Kaj se je potem dogajalo, ni treba govoriti. Ko je neki štajerski partizan prišel leta 1942 kot politkomisar na Primorsko, je rekel, da je manjšina sicer družbeno neopredeljena, vendar pozna samo sovraštvo do Italije. To je bila posledica 20 letnega fašističnega raznarodovanja. Po osvoboditvi leta 1945 bi manjšina v Sloveniji zaslužila podporo, krvavo zasluženo z odporom proti fašizmu Vendar se je slovenski režim res obnašal kot režim. Ideološki boj je bil na višku, bila je hladna vojna, Slovenci pa smo postali žrtve obojega. Informbiro nas je še dodatno razbil. Del Slovencev je šel na stran Komunistične partije Italije, del je ostal zvest Sloveniji, ostal pa je demokratični tabor ali beli Slovenci, manjšina v manjšini, ki so bili izpostavljeni še hujšemu šikaniranju, ne samo italijanskemu. Eden od urednikov Demokracije, prvega slovenskega lista, ki je izšel po vojni na tržaškem, je bil, ko je tinotapil časopis med obema conama, ugrabljen in za njim se je zgubila vsaka sled. Leta 1948 je veliko staršev izpisalo otroke iz slovenskih šol zaradi spora med Beogradom in Moskvo. Tako kot vi tudi mi nismo zadovoljni. Drastično kaže spremeniti odnose med matico in manjšino." MARIJ MAVER iz Trsta nada ljuje Pahorjeva razmišljanja. "Slovenska manjšina v Italiji je bila vizija svetovne revolucije in tu se začne in konča vse. Ko smo leta 1945 osvojili Trst, smo mislili, da moramo svetovno revolucijo izvažati naprej, v Italijo in tako dalje. Temu se je del manjšine uprl. To je bil upor zoper tezo o vključevanju v italijanske stranke, ker tako ali tako ni bila važna narodnost, ampak revolucija. Manjšina je bila razbita na del, ki je bil privilegiran v vsem, in del, ki se je postavil zoper revolucionarno vizijo in ostal odvisen predvsem od svojih sredstev. Slovenci smo se morali vključevati v italijanske stranke, predvsem v Komunistično partijo Italije. Ob Informbiroju se je preko noči iz slovenskih šol izpisala polovica otrok. Starši, prepričani komunisti, ki jim narodnost ni smela nič pomeniti, so otroke potegnili iz slovenskih šol in jih prepisali v italijanske. Drugi del, imenovali smo se demokrati, smo skušali z lastnimi sredstvi obdržati plamen slovenstva. Obdržali smo ga in danes, hvalabogu, smo se Slovenci v Italiji, čeprav različnih gledanj, zedinili, daje skupna vrednota narodnost pred kakršnokoli ideologijo. S pomočjo zaveznikov smo dobili nekatere ustanove, ki so se do danes ohranile (šole, radio). Ve- ljalo je geslo: od zaveznikov nič, bomo sami vse naredili, ko bomo zmagali. Vse druge ustanove (gledališče, Dnevnik) so bile ustanovljene z jugoslovansko pomočjo. Pričakujemo, da se bodo vse naše ustanove, tudi tiste, ki so jih ustanovili revolucionarji, demokratizirale, tudi ustanove gospodarskega pomena. Če se v Sloveniji odpira pahljača strank, mišljenj, je prav, da se to naredi tudi pri nas." "Naša mladina je na robu narodnega propada, kljub temu da obiskujejo slovenske šole. Nimajo družbe, iz katere bi lahko srkali narodno zavest," poudarja BORIS GUMBAC. "Slovenija in Jugoslavija sta vedno imeli drugačne probleme: enkrat boj za obstanek, drugič boj za ideološko prevlado, za gospodarski obstanek. Za specifično obravnavo manjšinske problematike ni bilo nikoli časa. Mi za seboj nimamo nobenega suverenega naroda, nimamo za seboj nobene suverene države. Če tega ne bo, bo konec ne samo za nas, ampak tudi za vas v Sloveniji. Pozdravljamo Demos, za katerega so zamejci eno ključnih vprašanj, do katerih se mora odnos spremeniti." Dr. DARKO BRATINA iz Trsta meni, da bi se morali izogibati besedi manjšina, ampak uporabljati izraz Slovenci v Italiji. Čeprav Slovenec je padel v slovensko manjšinsko politiko šele zadnja leta. Zato je njegov pogled nekoliko drugačen. "Meni ne ugaja uporaba retoričnih parol. To je sicer zelo lahko. Tega smo bili v preteklosti vajeni, vendar ne bi rad, da bi se to obdobje ponovilo. Skrbi me, kaj bo s Slovenci čez deset let. Zavedati se moramo, da živimo na območju, kjer je cela vrsta mešanih družin, da na slovenske šole prihajajo otroci iz mešanih zakonov, kar je plus za Slovence. Slovenci tudi nismo nekaj enovitega. Na eni strani so strogi, močno nacionalno zavedni in te najdemo na vseh straneh, imamo pa tudi take, ki živijo in delajo v italijanskem okolju, ki razumejo slovensko, ne obiskujejo pa naših ustanov. So pa tudi Slovenci, ki ne znajo več slovensko, pa se štejejo za Slovence. Tudi nanje je treba računati. Upoštevati pa je treba ob Slovencih v matični domovini in zamejcih še zdomce, čeprav mi izraz ne ugaja, izseljence zaradi političnih in ekonomskih razlogov, Slovence v drugih delih Italije. Nad 20 odstotkov Slovencev živi izven matice. Matica naj bo računalnik, z njim pa naj bodo povezani vsi Slovenci izven meja Slovenije. Sicer pa stvari ne gre shematično postavljati. Enoje vloga Komunistične partije na Tržaškem in drugo njena vloga v italijanski republiki. Celo krščanska demokracija priznava, da je imela KPI odločilno funkcijo za razvoj demokracije v Italiji. To malo čudno zveni, vendar so zgodovinska dejstva taka." Zgubljena bitka za koroški deželni zbor Dr. REGINALD VOSPERNIK iz Celovca marsikaj očita povojnemu slovenskemu komisarstvu na Koroškem. "Dr. Tišler kot najpomembnejši koroški slovenski povojni politik je moral umakniti svojo kandidaturo za deželni zbor, ker je šlo za vse ali nič, čeprav je moskovska deklaracija zakoličila mejo med Jugoslavijo in Avstrijo. Nekaj let kasneje so bili ukazi drugačni. Slovenska oblast je velevala, naj se Slovenci vključujejo v tako imenovane napredne koroške stranke, Narodni svet koroških Slovencev v ljudsko. Zveza slovenskih organizacij pa v socialistično. Obe poti sta se izkazali za slepi ulici. Veliko časa in priložnosti smo zamudili. Še danes bi lahko sedel najmanj en predstavnik Slovencev v koroškem deželnem zboru. Narodni svet dolgo ni bil priznan kot politična organizacija Slovencev. Samo na ožjem prostoru Alpe Jadrana, v Jugoslaviji, Avstriji, Italiji in na Madžarskem, živi 27 različnih narodnostnih skupnosti. Vse silijo v emancipacijo, zato pozdravljam Demos, da daje temu tolikšno pozornost. Verjetno slišite in berete o prepirih na Koroškem. Zvezni poslanec dr. Karel Smolle je odložil svojo funkcijo pri zelenih, ni pa odložil mandata v parlamentu. Dejstvo je, da nikdar ni bil deležen pravega priznanja vseh Slovencev, da zelena alternativa noče več kandidirati tistega, ki ga predlaga manjšina. Trdim, da smo zadnja leta veliko dobili, od oddaj na televiziji, šole v Celovcu, jeseni pa bo na Slovenski gimnaziji v Celovcu začela delovati trgovska akademija. Vse to je zasluga marljivega dela Karla Smolleja, enega od najizrazitejših političnih talentov povojne Koroške. Sicer pa je matica lahko tudi Koroška. Tu se je ro- Papež in nadškof o manjšinah Dr. RUDI KONCILIJA z ljubljanske nadškofije je povedal stališča papeža in ljubljanskega nadškofa do manjšin in odnosa manjšina - večina. Papež med drugim pravi, da spoštujmo manjšine, da bi zagotovili mir. Pravice vseh naj bodo pred zakonom enake. Zanikanje manjšine je po papeževem mnenju umor ljudstva. Manjšine imajo pravico do sodelovanja z matico, skupna dolžnost manjšine in večine pa je sodelovanje za skupni blagor, za svobodo in dostojanstvo človeka. Papež tudi meni, da pripadnika manjšine, ki se opredeli za kulturo večine, ne bi smeli ožigosati, ker je to le svobodna odločitev posameznika. Ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar pa pravi naslednje: manjšine bodo ostale in ne bodo izginile. Več bo demokracije, več pravic bo za manjšine. Manjšina in večina se medsebojno dopolnjujeta, kar pomeni resnično kulturno, jezikovno, narodno in človeško obogatitev. Tudi v prihodnje ne bo šlo brez trenj in težav v določenih razmerah. Nekatere ideološke in druge obremenitve so tako močne, da se jih ni mogoče kar čez noč otresti. Vedno se najdejo ljudje, ki želijo to zaostrovati Zato je nujno nenehno iskanje skupnih vidikov, usklajevanja v javnem življenju. Če hočemo sprejemati znamenja časa, moramo ustvarjati čim bolj jasno in ugodno ozračje za uveljavljanje in razumevanje manjšin. Vse drugo je zgodovinski anahronizem, zaviranje prihodnosti in zanemarjanje znamenj časa. Pomembna so sredstva javnega obveščanja, zborovanja, javne izjave, politični programi Predvsem pa je treba pri manjšini in večini iskati nosilce novega duha in njim dati čim več priložnosti za uveljavitev. jevala slovenska demokracija. To je za zgodovinski spomin pomembno. Upam, da bodo zvonovi še zvonili, pri vas in pri nas. Naj bo dovolj velikega petka. Prihaja cvetna nedelja." "Narodni svet so stalno porivali stran," meni dr. JANKO ZER-ZER iz Celovca. "Stalno so nam očitali sodelovanje s politično emigracijo, očitali, da usmerjajo politično linijo in kulturno delovanje v veliki meri begunci, predvsem begunski duhovniki. Seveda smo sodelovali z njimi. Lahko smo veseli, da smo take duhovnike imeli. Očitali so nam tudi stike s Slovenci v zdomstvu. Z gospodom Vosper-nikom sva bila pri Slovencih v Južni Ameriki, sam pa dvakrat v severni Ameriki. Tudi mi koroški Slovenci smo se od njih marsikaj naučili. Naučili smo se zvestobe do naroda, do materinega jezika, do samostojnega mišljenja. To nam na Koroškem ne more škodovati. Ti Slovenci so bolj stanovitni kot mi, ki se preradi izgovarjamo na pritisk, ki je navzoč, ni na tako močan, da bi morali kloniti." "Globoko spoštujem NOB na Koroškem, tiste, ići so se odločili za antifašistični odpor. Koroški NOB se razlikuje od NOB v Sloveniji. Na Koroškem idejno-politična komponenta ni igrala tako pomembne vloge. Razlika je tudi v tem, da koroški partizani niso prišli na oblast in niso imeli možnost, da bi zakrivili tisto, kar so tu. Asimilacijski proces je na Koroškem močan," je dejal dr. Marjan Sturm iz Celovca. Močan je nemški nacionalizem. "Avstrijska zavest je imela določene pretrese. Diskusija, ali so Avstrijci avstrijska ali nemška nacija, še do danes ni končana. Vse skupaj pa gre v smer, da so Avstrijci samostojna nacija. Odnos z matico zagotavlja manjšini preživetje. Avstrijci so takoj spoznali, da je treba dati avstrijski manjšini na Južnem Tirolskem v Italiji funkcionalno vlogo. Ves promet gre prek manjšine, njeni pripadniki pa imajo v Avstriji enake pravice kot Avstrijci. Večina jih študira v Avstriji. To je v našem primeru skoraj nemogoče, saj marsikaterih ljubljanskih šol v Avstriji ne priznajo. Za nas bo največja pomoč močna, razvita, atraktivna Slovenija, na katero bomo ponosni. Južni Tirolci so na Avstrijo ponosni. Manjšinska politika v zamejstvu in v Sloveniji mora biti odprta, prav tako pa v Sloveniji nihče nima dokončne odgovornosti za sodelovanje z nami. Vse je decentralizirano. Zbornica dela svoje, izvršni svet svoje, SZDL svoje. To naj bo vprašanje nove skupščine in posebnega organa." Za konec troje ugotovitev s kranjskega srečanja z zamejci. Ob vsem govorjenju in priseganju na sodelovanje s Slovenci po svetu ne kaže pozabiti na Slovence v Jugoslaviji. Vsaj nekdaj so bili Zagreb, Reka in Karlovac krepko "slovenska mesta". Tudi opozorila, njegovo utemeljenost je praksa vsa leta potrjevala, da Slovenci pozabijo na zavest, ko se oženijo z ideologijo, ne gre preslišati. Zamera, tako je bilo rečeno, pa gre tudi predsedniku slovenske skupščine Miranu Potrču, ki je vztrajal v furlanskem parlamentu med zadnjim obiskom, čeprav je bila uporaba slovenščine med njegovim obiskom v deželni zbornici prepovedana. Potrčev molk ni bil pravi odgovor. Petek, 30. marca 1990 13. STRAN (i»S«©S so se v marsikateri gasilski organizaciji uspeli prebiti na vodil-"« mesta "razni sovražni elemen-V* in ljudje, ki mislijo, "da so za "jihovo razbijaško delo najprimernejša društva", je zahteval °d okrajnih komitejev, da analizirajo razmere v gasilskih organizacijah in da med drugim odgovorijo na vprašanja, kolibo članov Partije dela v gasilskih organizacijah, kakšen odnos imajo člani vodstev do so-C|alistične graditve, kje so bili 2a Časa okupacije in kje pred v°Jno (klerikalni ali liberalni yeUak, župan, cerkveni ključar lt(l), kako gasilske organizacije Vz.gaJajo svoje člane v sociali-^»čnem duhu, kakšen je vpliv duhovščine na društva, ali so- delujejo gasilci pri cerkvenih obredih (procesije, straže, godbe itd.)... Okrajni komite KPS Novo mesto je med drugim ugotovil, da je med gasilskimi poveljniki "dosti takih, ki imajo v sebi še staro miselnost oz. so klerikalci", in da je to tudi eden od razlogov za slabo politično delo. Tedanjo dolenjsko partijo je zelo motilo, da je kar 60 odstotkov članov gasilskih društev obiskovalo cerkvene obrede, da so nekateri gasilci šli celo v gasilski opremi za cerkvenimi pogrebi, da je gasilsko društvo v Dobravi hotelo izpisati na ploščo v spomin gasilcem, ki so padli v NOB, tudi tiste, ki so padli na drugi (ne-partizanski) strani, da v gasilskem društvu Ostrog niso vprašali množičnih političnih organizacij o tem, kje bi lahko postavili gasilski dom... Analiza je pokazala tudi "dobre zglede": gasilska društva v Gaberju, v Straži, v Dolenjskih Toplicah naj bi bila med najboljšimi in sicer zato, ker so v upravnih odborih prevladovali člani Partije. V Šmarjeti so mladinci po partijskem sestanku vrgli iz vodstv« društva klerikalca in postavili na njegovo mesto predanega človeka... Podobno analizo kot novomeški je izdelal tudi okrajni komite KPS Ljubljana-okolica in ugotovil, da se veselice v novi Jugoslaviji prav nič ne razlikujejo od veselic v stari Jugoslaviji, da veliko število gasilcev (zasebno) hodi v cerkev in da člani društev igrajo same "kmečke religiozne igre", kot so Divji lovec, Dve nevesti, Revček Andrejček, Rodoljub iz Amerike... Kot navaja poročilo okrajnega komiteja KPS Gorica, se tudi v tem okraju vsi gasilci niso pravilno politično vedli. V gasilskem društvu Vrh-polje so ustanovili godbo, ki se ni udeleževala proslav ob državnih praznikih (zato so jo razpustili). Še večjo črno piko so dobili gasilci iz PGD Vrhpo-lje, ki v nedeljo niso hoteli prostovoljno delati pri obnovi gasilskega doma, češ da je to "gospodov dan". V Podnanosu so poskušali organizirati gasilski dan na dan sv. Florijana, zavetnika pred požarom in zoper povodnji in enega najbolj znanih in češčenih ljudskih svetnikov, vendar jim je okrajni partijski odbor to preprečil. V Če-povanu je bil problem v tem, da predsednik društva ni sodeloval v NOB, ampak je bil med vojno v Franciji. Florijan noče z gasilskih domov in praporov Na podlagi poročil okrajnih komitejev KPS je nastalo obsežno poročilo, ki natančno analizira razmere v gasilskih organizacijah na Slovenskem ob koncu štiridesetih in v začetku petdesetih let. O opremljenosti gasilskih enot, o usposabljanju in drugem strokovnem delu ter o požarih je bolj malo besed, zato pa so na dolgo in široko opisani problemi nepolitičnosti gasilske organizacije, pojavi klerikalizma med gasilci, problemi s sv. Florijanom - zaščitnikom gasilcev, in z ostalo gasilsko tradicijo in simboliko... Ker so povojne oblasti videle v gasilskih društvih predvsem množične družbene organizacije za širjenje "socialističnega duha" in za utrjevanje svoje oblasti, so ostro kritizirale tista društva, ki so zanemarjala politično delo, poudarjala strokovnost in prisegala na geslo "Naj bo dan ali noč, mi gremo vsak mu na pomoč". Oblasti so se ob tem najbolj bale, da ne bi društva prišla pod vpliv "bolj ali manj prikritih klerikalcev", zato so temu problemu posvečale tudi zelo veliko pozornosti. Pravilnik o gasilskih zastavah je sicer opredelil, kakšni so lahko prapori v novi Jugoslaviji in kdaj jih je dovoljeno uporabljati, vendar so se nekatera društva očitno težko poslovila od sv. Florijana, ki ga v mnogih hišah še dandanašnji vidimo v podobi rimskega častnika s čelado in zastavo ter z vedrom za vodo v roki, s katerim gasi gorečo hišo. Gasilci v Grosupljem, na primer, so prišli na kmečki praznik s starim praporom, na katerem je bil mptiv sv. Florijana, prav tako v Dolenji vasi pri Kočevju. Stari gasilski prapor z geslom "gnile Jugoslavije" so uporabili tudi v Za-breznici na Gorenjskem, društvo iz okolice Trebnja je na prapor namestilo nad Florija-novo sliko rdečo zvezdo, v nekem društvu iz Trbovelj pa so prek Florijanove slike našili kos državne zastave. Čeprav oblasti niso posebej predpisale, da bi v vsakem gasilskem domu visela vsaj kakšna slika katerega od tedanjih vodilnih političnih funkcionarjev, pa jim to ni bilo vseeno. "Mnogo je orodišč ali gasilskih domov, kjer teh slik ni; v večini orodišč pa so slike Florijana ter raznih starih nekdaj zaslužnih članov in tudi križi. PGD Rudnik Trbovlje, na primer, ima veliko sliko bivšega direktorja predvojnega podjetja. Dol pri Hrastniku je imel samo križ, prav tako tudi Gameljne pri Ljubljani," piše v poročilu. Kot navajajo viri, se je 20. avgusta 1954 mudil v Britofu pri Kranju predstavnik republiške gasilske organizacije in si ogledal gasilski dom. Ne zato, ker bi ga tamkajšnji, gasilci tako lepo obnovili, ampak zavoljo tega, ker so pri obnovi "pozabili" odstraniti kip sv. Florijana in zabrisati napise, ki so spominjali na staro Jugoslavijo in na čas, ko Cerkev in država nista bili ločeni Oblast, ki se je trdno odločila, da pomete z gasilsko tradicijo, simboliko in z vsem, kar bi spominjalo na stare čase, je imela natančen pregled nad "ostanki preteklosti": v začetku petdesetih let naj bi še 87 gasilskih domov na Slovenskem imelo kipe oz. slike sv. Florijana, 43 društev naj bi še vedno imelo pra- pore s Florijanovo podobo, na 23 gasilskih domov naj bi bili križi Nasilno odstranjevanje zaščitnika gasilcev je marsikje povzročilo odpore in nesoglasja v kraju; na Gorenjskem naj bi bilo tako med drugim tudi v Bohinjski Bistrici. Na Viču pri Ljubljani so se dolgo prepirali o tem, kdo naj bi z doma odstranil kip sv. Florijana. Gasilci ga niso hoteli, zato so predlagali, naj delo opravi SZDL; vse skupaj pa se je končalo tako, da so ponoči trije člani oblastne stranke prišli z vrvjo, otvezli Florijana in ga potegnili s stavbe. Oblastem pa je šlo v nos še marsikaj drugega, med drugim tudi to, da so gasilska društva najraje prirejala vaje, proslave in veselice ob cerkvenih praznikih. Če so organi za notranje zadeve le bili dovolj budni in da so pravočasno zvedeli za takšne gasilske namere, so prireditve preprečili. Na Ptuju so ocenili, da je zabavnih gasilskih prireditev že preveč in da so premalo kulturne, zato so skupaj z notranjo upravo sklenili, da bodo dali dovoljenje za veselico le v primeru, če bo prej tudi kulturni program. Ker oblastnikom tudi ni ugajalo, da so nekatere gasilske godbe v te- danjih časih igrale pri cerkvenih obredih, so izdale pravilnik, ki je natančno urejal odnose in tudi finančna vprašanja. Ker administrativni ukrepi oblastnih organov niso dali rezultatov, so posredovale še pristojne gasilske zveze. Godbe so na omejitve reagirale različno, v Medvodah in Crenšovcih pri Murski Soboti, na primer, tako da sta se razšli... In kakšen naj bo nauk te zgodbe? Spoznajmo prete- klost in do obisti razgalimo povojni boljševizem, ki je obšel svetovne in civilizacijske pridobitve, delal prekucije tudi tam, kjer so bile korenine globoke in temelji trdni, pre-vratniško prelamljal z Zgodovino in tradicijo in se zakli-njal na edino resnico... Spoznajmo to preteklost in ta boljševizem, ne samo zaradi ljudi, ki so ga občutili, ampak tudi zato, da se mu bomo lahko izognili v prihodnosti. ŽIVILA ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo V ponedeljek, 2. aprila 1990, bomo ob 8. uri odprli novo trgovino SONČNICA na Kokrici (v Zadružnem domu) V trgovini bomo prodajali: L. • semena • sadike • okrasno grmičevje • lončnice • zemljo in bio mešanice • umetna gnojila • vrtnarsko orodje • korita, lončke in vaze • kletke za male živali in pribor • akvarije • krmila Prodajali bomo tudi strokovno literaturo in vam radi svetovali! Pakiranje prilagojeno za vrtičkarje! Delovni čas: od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. i mt^mm^oiM 14. STRAN Petek, 30. marca 1990 Grobišča brez križa in zvezde še z druge strani Spomin na tragično smrt mojega očeta-partiza-na me veže, da končno povem, kako je po predhodni izdaji pod streli škofjeloških domobrancev 30. marca 1945 izgubil življenje na Križni Gori v občini Škofja Loka. Konec marca bo tako minilo natanko petinštirideset let, odkar so bili 400 m pod Kmincevo domačijo ubiti štirje starejši partizani. Med njimi je bil ubit tudi moj oče. Še do danes kraj pomora nima spominskega znamenja in zaman bi ta dogodek iskali v mali zgodovini odporniškega gibanja z naslovom Pomniki NOB na Škofjeloškem. Izšli so leta 1986. Uredništvo Glasa je Ivu Žajdeli namenilo 12. januarja 1990 kar celo stran z naslovom Grobišče brez križa ali zvezde. Tudi moj prispevek se povsem povezuje s tem naslovom. V Zajdelovem članku me moti, ker se je oklenil domobranca Venclja Dolenca iz Virmaš pri Škofji Loki (sedaj v Argentini). Pred vojno je bil znan pretepač, med vojno je dvakrat pobegnil Nemcem iz obvezne polvojaške službe (Arbeitsdiensta) in nemške vojske (VVehrmach-ta) ter enkrat ali dvakrat partizanom. Prebežal je k domobrancem (Oberkrainer Selbstschutz) v Škofji Loki, ki jih je oskrboval in jim poveljeval gestapo. Hitro je Vencelj napredoval v okrutnega domobranca. Smrt mojega očeta pa se povezuje z imenom Venclja Dolenca. Ivo Žajdela me je zato zlahka povlekel za jezik, da povem nekaj, kar ni prazna izmišljija ali "floskula", temveč čista, z dokumenti podprta resnica. Začelo se je z veliko sovražnikovo dvostopenjsko ofenzivo z imenom Fruehlingsanfang (začetek pomladi, I. stopnja), ki je v glavnem potekala na ozemlju sedanje občine Škofja Loka. Začela se je v sredo, 21. marca, in končala v nedeljo, 25. marca 1945, ko so se poglavitne sovražnikove sile združile s tistimi, ki so medtem na Primorskem že začele z drugo stopnjo ofenzive VVinterende (konec zime). Vodniki sovražnikovih enot na Škofjeloškem so bili domači domobranci. Od tod tudi toliko žrtev med partizani, predvsem pa med prebivalci. Po odhodu sovražnikove glavnine z Loškega ozemlja, ki je ostalo brez partizanske vojske, so ga v glavnem nadzirali domobranci ob podpori manjše nemške enote. Predvsem so stikali za raztepenimi partizani in tistimi, ki so se iz svojih skrivališč zatekali po hrano v gorske vasi in na osamljene kmetije. Na Veliki četrtek, 29. marca, se je na domačiji pri Palku v Raztovkah v Selški dolini zbralo sedem starejših partizanov neborcev iz okolice Loke. Sklenili so, da se iz tega nevarnega ozemlja, ki ga je dnevno nadziral sovražnik, premaknejo na mirnejše ozemlje, na levo stran Selške Sore na Križno Goro. Računali so, da se bodo tu, v bližini doma, lahko varno odpočili in najedli. Z nastopom noči so na pot odšli naslednji: - Anton Gruden (1896-1945), načelnik Narodne zaščite okraja Škofja Loka, - Franc Keber (1904-1945), kurir puškarske delavnice Škofjeloškega odreda, doma iz Gode-šiča, - Janez Križaj (1909-1986), mizar puškarske delavnice škofjeloškega odreda, doma iz Gode-šiča, - Ivan Plestenjak (1920-1945), partizanski invalid iz partizanske strojarne Vojaške zaledne oblasti v Cerknem, doma iz Form, -Peter Porenta (1904-1945), krojač, invalid iz krojaške delavnice, doma iz Reteč, - Franc Potočnik-Perun (1910-1948) iz Škofjeloškega odreda, doma iz Papirnice, - Drago Vraničar-Fedja (1913-1988), vodja puškarske delavnice Škofjeloškega odreda, doma iz Škofje Loke. Vodil jih je Perun, saj je imel na Križni Gori v grapi Medvedovec zemljanko. Zjutraj okoli tretje ure na Veliki petek sta Fedja in Perun potrkala na okno domačije A.R., da sta vzela s seboj nekaj posode, ki so jo domači po izpraznitvi zemljanke decembra 1944 svojevoljno odnesli domov. S tem pa sta partizana napravila hudo, usodno napako, hiša namreč ni bila več naklonjena partizanom. Isti dan, to je na Veliki petek, 30. marca 1945, je bila ob 13. uri na Križni Gori že manjša domobranska patrulja iz Škofje Loke pod vodstvom Venclja Dolenca. Verjetno so računali, da jih je dovolj za uničenje dveh partizanov. Za kratek čas so vstopili v hišo A. R., če je kaj novega, se seznanili z lego zemljanke in se dogovorili o načinu napada. Sedaj prepuščam besedo preživeli priči pomora, Janezu Križaju iz Godešiča: "Šest ali sedem domobrancev škofjeloške postojanke pod vodstvom Venclja Dolenca, po domače Ješternovega Ceneta ali tudi Jakovega Vena iz Virmaš, nas je napadlo z vrha in s severozahodne strani. Nič nas niso pozvali k vdaji, temveč so začeli takoj streljati. Ni jim bilo do ujetnikov. Najlažje so se partizanov znebili sredi gozdov in brez prič. Nekdanji, še živeči, domobranec A. A. je kasneje dejal: "Od Kminca smo se zapodili v napad na partizanski bunker v grapi in ga napadli." V domobranski patrulji Venclja Dolenca so bili po večini domačini iz naselij na Sorskem polju: A. A., L. G., F. H„ J. P., in F. R. Polovica članov te patrulje še živi. V bunkerju nas je bilo sedem utrujenih in lačnih partizanov, saj smo bili od 21. do 29. marca v stalnem premiku in brez hrane. Ven sta malo pred napadom odšla Perun in Fedja. Na ležiščih je bilo prostora samo za štiri ljudi, zato sta šla pogledat v sosednja zavetišča, ali bi se jih lahko nekaj preselilo tja. Straže nismo postavili, saj smo računali, da nas prvo noč ali jutro ne bo nadlegoval nihče, najmanj pa domobranci, in to še na Veliki petek. Zato tudi nočnih sledov v listju še nismo zakrili in nas zato ni bilo težavno najti. Ob napadu sem bil zunaj in sem se bril. V ogledalu, ki sem ga obesil na vejo bukve, sem zagledal za seboj domobrance z naperjenim orožjem. Naglo sem se vrgel na tla in že je silovito zaropotalo in vrglo vrata bunkerja s tečajev. Tone Gruden se je iz zemljanke prvi pognal v grapo, a je hudo ranjen obležal v strmini tik pod zemljanko. Medtem so se mi domobranci približali. Nekdo izmed njih me je hotel ustreliti, vendar mu je Vencelj Dolenc to dejanje preprečil, rekoč, da sem njegov ujetnik. Ranjenega partizana Ivana Plestenjaka - Ljubomira, invalida, so ustrelili v bunkerju. Zatem se je iz bunkerja priplazil Peter Porenta, zadet v nogo, in se naslonil name. Vencelj Dolenc ga je vprašal, ali bo lahko hodil. Petru je odleglo, saj je računal, da ga bo Vencelj pustil pri življenju. Računal je tudi na mojo podporo pri hoji. (Bil je moj svak.) Kaj se je tako na hitro spremenilo v Vencljevi glavi, ne vem. Nenadoma se je obrnil proti Petru Porenti in spustil vanj snop krogel. Njegova kri mi je brizgnila po obrazu, saj sem stal poleg njega. Medtem se je Tone Gruden hudo ranjen zvalil po strmem bregu v grapo Medvedovca in tam zaradi hudih bolečin glasno stokal. Dolenc je ukazal F. H., naj Grudna ustreli. Temu se je upiralo, da bi ranjenega Grudna na tleh ustrelil in je omahoval. Poveljniku je dejal, da tega ne more storiti. Dolenc mu je zagrozil, da bo, če ne bo izpolnil ukaza, ustreljen. Pod to grožnjo je F. H. zato z mavzerico ustrelil Grudna. Četrti partizan Franc Keber je bil ustreljen že pri izhodu iz bunkerja. Brat pokojnega Ljubomira, Franc Plestenjak, mi je kasneje povedal, da se je na velikonočno soboto odpravil na Križno Goro na kraj poboja partizanov. Pred vhodom v bunker je opazil sedečega človeka, ga nagovoril in se ga dotaknil. Bil je ustreljeni Franc Keber, ki se je zatem prevrnil. Verjetno so ga domobranci namenoma in v posmeh posadili tako, kot da živ sedi pred bunkerjem. Vračali smo se po Moškrinski grapi proti Stari Loki. Pri neki hiši med potjo (ime hiše iz-puščam) je gospodar v pogovoru z domobranci dejal: "Zakaj pa tega bandita vodite s seboj in zakaj ga ne ustrelite?" Na klancu je Dolenc verjetno zato zavpil na mojega spremljevalca, naj se umakne, in nameril brzostrelko vame. Zavpil sem: "Vencelj, tega pa ja ne boš storil!" Vencelj me je vprašal, ali ga poznam. Odgovoril sem: "Seveda, Jakov Cene si iz Virmaš." Povesil je brzostrelko in rekel: "Pa nej baraba ž'vi." V domobranski postojanki so me ta dan zasliševali in pretepli, na Veliko soboto, 31.3. 1945, pa izročili gestapu v Škofji Loki. Ta me je poslal v begunjske zapore in tam sem ostal do 4. maja 1945. Domobranci so zemljanko razdejali in zažgali." Takoj naslednji dan je k bunkerju prišel Franc Plestenjak, Martinčkov s Form, brat pokojnega Ljubomirja. V njegovem žepu je Franc našel bratovo prestreljeno denarnico in jo kot spomin prinesel domov. K bunkerju sta s Križne Gore prišla tudi Janez Kalan in Marija Šink. Janez in Francelj sta mrtve še istega dne pokopala v globel uničene zemljanke. Domobranci, ki so sodelovali pri poboju ranjenih partizanov, so se po vojni vrili v Škof-jo Loko. Vendar niso bili kaznovani, saj so vso krivdo naprtili Dolencu, ta pa je pred zasluženo kaznijo s pomočjo znanca pobegnil. Izdaja je, ne glede na to, iz kakšnega vrzoka se je porodila, za seboj pustila kri, trupla in pogorišče. Odgovornost za ta poboj si delita V. R. in Dolenc. V. R. je težko duševno breme že po naravni poti odložila. Dolenca bodo v Argentini še nadalje razjedala domotožje in žrtve, ki jih je osebno pobil ali pa jih je dal pobiti. Jasno je tudi, zakaj je Drago Vraničar pobesnel, ko je med vrnjenimi loškimi domobranci s Koroškega opazil zloglasnega Dolenca. Vraničar bi bil zagotovo med mrtvimi, če ne bi bilo opisanega srečnega naključja. Izgubil pa je dva delavca iz svoje puškarske delavnice. Za konec prispevka predlagam, da se končno preštejejo vse vojne žrtve na Loškem in uredijo matične knjige. V omenjenih Pomnikih sem bral, da smo imeli na Loškem v sedmih ali osmih domobranskih postojankah okoli 700 domobrancev. Zaman pa sem v Pomnikih iskal številko, koliko nas je bilo s tega ozemlja v partizanih, v nemški vojski, po taboriščih. Koliko ljudi je izgubilo življenje v vojni in tik po njej? Koliko talcev in prebivalcev je bilo ubitih pod različnimi obtožbami? Jože Dežman ima prav, ko pravi, da ima vsak pokojnik pravico do groba in spomina, ne glede na to, na kateri strani ga je doletela smrt. Zgodovinarji in znanstveniki naj v miru opravijo to delo in ne nestrpni, sicer spretni, časo- pisni sabljači v času priprav na volitve. Oni naj tudi, potem ko bodo računi čisti, povedo, s kolikšno zagnanostjo je kdo zibal in pesto-val boljševika ali nacista ter kdo je bil na pravi in kdo na napačni strani. Po raziskavah in ocenah zgodovinarjev in z izločitvijo krivih za medsebojno uničevanje, se bomo za korak približali spravi v upanju, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Premalo nas je in vse premalo se rodi novih SloveVik in Slovencev, ki bi zagotovili obstoj in napredek slovenskega naroda. * Janko Gruden Grobišče brez križa ali zvezde Gospod Stanislav Križnar! V odmevu na pisanje Alfreda Špragerja ste (v soavtorstvu) zapisali tudi naslednje: »Narodnoosvobodilna vojna je bila v vseh ozirih pravična vojna, vsako drugačnejše tolmačenje in ocene pomenijo sovražni akt proti svojemu narodu in vsem narodom Jugoslavije.« Ni prvič, da tistim, ki razmišljajo in stvari ocenjujejo drugače kot vi, grozite. Leta 1986 je predsedstvo OO ZZB NOV Jesenice, ki ste ga vodili in na vašo pobudo, zapisalo (ob moji polemiki z vami v »Železar-ju«): »Tovariš Križnar je uvodoma pojasnil, da želi oceno člankov od članov predsedstva. Zato se je odločil, ker na napad na revolucijo in partijo, ki veje iz Pucovih člankov, ni dobil podpore občinskih družbenopolitičnih organizacij... Po razpravi je bilo ugotovljeno, da bi se že uredniški odbor Zelezarja, na osnovi intervjuja in zgrešenega polemiziranja s strani Puca, moral zavedati, da to ni pravilno. Vprašanje je, kaj je hotel Puc s to polemiko doseči in če lahko s takim gledanjem opravlja take družbene dolžnosti (takrat sem bil med drugim podpredsednik OK ZSMS, op. L P.). O tem bi morali razpravljati v družbenopolitičnih strukturah.« Verjetno se še spomnite, kako tragikomično se je končala ta vaša boljševistična - stalinist-čna hajka. Na sestanku, ki ga je vodil predsednik OK SZDL, je prišlo s strani nekaterih članov predsedstva OO ZZB NOV do grobih, nekulturnih izpadov in (dis)kvalifikacij. Za primer: »Puc ni nič drugega kot mali Rupel«, »kontrarevolucija se širi iz centra v periferijo«. Teh izpadov predsednik OK SZDL ni niti komentiral, kaj šele zavrnil, čeprav je na začetku pozval h kulturnemu dialogu. Šele koje sekretar OK ZSMS postavil vprašanje odgovornosti za tako težke kvalifikacije, je predsednik OK SZDL protestiral. Seveda ne proti izpadom borcev, temveč proti diskusiji mladinskega sekretarja: Prekinil je sestanek in preprosto odšel. Prava tragikomedija jeseniške politike! Sedaj smo v letu 1990, tik pred prvimi svobodnimi volitvami. Za vas pa, gospod Križnar, kot da se ni nič spremenilo. Razen tega, da sprejemate za svoje pisanje »vso moralno, politično in kazensko odgovornost«. Lahko ste prepričani, da bom prvi, ki bo ugovarjal, če bi zaradi svojega pisanja kazensko odgovarjali. Taisto pa pričakujem tudi od vas. Najprej pa, da boste civilizirali svoj odnos do drugače mislečih. Tragikomična (nemočna) je bila že vaša hajka 1. 1986. Tragikomično je tudi vaše sedanje proglašanje vsakih drugačnih mnenj in ocen o osvobodilni vojni in revoluciji za sovražni akt proti svojemu narodu. Pa ne samo tragično, tudi necivilizacijsko in nekulturno. Za vas je bil čas osvobodilne vojne in revolucije »čas, ko je resnica, namočena v kri, odrivala laž.« Ali je bila resnica res resnica in laž res laž, ali pa je bila resnica laž in laž resnica? S tem (naj) se ukvarjajo zgodovinarji. Znani slovenski filozof je pred leti zaključil svojo študijo o resnici z ugotovitvijo: Resnica o resnici je, da resnice ni. Kakorkoli že stvari stojijo z resnico, poskrbimo, da se čas, ko je resnica, namočena v krvi, odrivala laž, nikoli več ne ponovi. Prenehajmo vsako drugačno tolmačenje in ocene osvobodilne vojne in revolucije razglašati za sovražni akt proti svojemu narodu, svojo Resnico pa, namočeno v krvi, za edino zveličavno. Jesenice, 20. 3. 1990 Ivan Puc Prihodnost Prešernovega gledališča V vašem cenjenem listu že nekaj časa poteka na videz obrobna, v resnici pa precej temeljna polemika o prihodnosti Prešernovega gledališča. Potem ko je iz uradnih krogov prišlo opozorilo, da je v nevarnosti profesionalizacija gledališča, sem imel priložnost prebrati še nekaj "liberalnih" pogledov na problem PG, ki se mi zdijo v tem trenutku na žalost popolnoma neproduktivni. V želji, da mi ne bi kdo očital "nad-strankarskih" interesov - tudi sam sem namreč liberalec -opozarjam na nekaj osnovnih reči. Za kaj torej gre? Gre seveda za to, ali bo Kranj imel profesionalno gledališko hišo ali ne. Tukaj se ni kaj sprenevedati; to je načelno vprašanje. In koje potrebno na to načelno vprašanje tudi načelno odgovoriti, moj strankarski in gledališki kolega g. Rast-ko Tepina govori o tem, da je potrebna konkurenca, da je potreben spopad programov ipd. Kot da danes kdo ne misli tako, kot da se danes kdo ne strinja s tem! Vendar pa mi nikakor ni jasno, zakaj bi bila profesionalna gledališka institucija temu ovira. Ravno nasprotno! Vsak, ki resno misli, ko govori, da mu gre za konkurenco, za koncepte, da mu gre torej tudi za alternative, bo še kako podpiral PG v njegovi bitki za profesionalizacijo. Kolikor je meni znano, ni bilo v času, ko je bilo PG amatersko gledališče, prav pretirane konkurence in spopada konceptov in tudi nobene prave gledališke alternative, ali pa se je dobro skrivala, ker se je pač morala; vse to se jasno in glasno pojavi šele takrat, ko je PG spremenilo svoj status in jasno profiliralo svoj program, ko je dejansko potegnilo svoje meje. To samo potrjuje znano resnico, da organiziran profesionalizem ne samo, da potrebuje konkurenco, ampak jo v osnovi tudi spodbuja. Zato danes, dobrih trideset let po partijski nebu-loznosti, ki je za celo obdobje zatrla dobršen del kranjske gledališke kulture, res nima smisla ponovno mistificirati in opletati okrog stvari, ki jih je že zgodovina razgalila kot hudo pomoto. Menim, da je odločitev PG, da na vsak način vrne svojemu gledališču poklicni status, edina prava in edina možna, v tem projektu ga brez rezerve podpiram. To pa seveda niti najmanj ne zapira vrat ustvarjalni polemiki o tem, kakšno naj bo gledališče v svoji umetniški podobi; menim, da se je gledališče tudi ne brani. Vendar pa se relativno nepristanski opazovalec kranjskih gledaliških zdrah ne more znebiti vtisa, da tistim, ki poskušajo posredno ali neposredno zavreti PG v njegovi profesionalizaciji, ne gre za načelne in umetniške stvari, ampak za nekaj čisto drugega... Kot liberalec sem prepričan, da ni rak rana slovenskega gledališča profesionalizem, ampak samoupravljanje, ki lahko dobi v teatru naravnost groteskne razsežnosti; da ni osnovni problem v instituciji, ampak v tem, da le-ta stežka služi svojemu namenu. To pa seveda in problem PG, ampak celotnega poklicnega teatra. Slej ko prej bo tukaj prišlo do temelj- nih sprememb (svoboden pretok igralcev, institucije kot producenti itd.). Danes pa vsi vemo, kako delujejo profesionalna gledališča in zato nima smisla ribariti v kalnem; v tem trenutku je edino pomembno, da si gledališče zagotovi in utrdi svoj profesionalni status. Tudi za bodoče generacije, ki bodo nekoč prihajale z novimi koncepti in idejami. Samo kratko-vidnež ali zlonamernež ne vidi, da bitka, ki jo v tem trenutku bije PG za uveljavitev na slovenski in jugoslovanski gledališki sceni, ni samo bitka za "zdaj in tukaj", ampak je predvsem bitka za to, da bi Kranj (spet) dobil gledališki center, ki bo lahko za daljše obdobje zagotavljal tisti gledališki utrip (pretok ljudi, idej, gostovanj tujih predstav, redna domača produkcija), ki si ga mesto tudi zasluži. Vendar je za to potreben denar in je potrebna profesionalna organizacija. Brez tega je vse to absolutno obsojeno na neuspeh. Tako, kot so stvari na eni strani zapletene, so na drugi preproste. Spopad konceptov in konkurenca ne pada z neba kot majski sneg, ampak je zadaj vedno (premišljena) kulturna politika; kdor v tej politiki ne vidi mesta za profesionalni gledališki center, lovi muhe v temi. Tu in tam bo lahko celo kakšno ujel - toda koliko lažje bi bilo vsem skupaj, če bi kdo v sobi privil žarnico! Lep pozdrav! Matjaž Zupančič Mestni trg 17 Ljubljana Petek, 30. marca 1990 Kako vabljiva je cenejša Avstrija Kranj, 22. marca - Nekajkilometrske kače vozil pred ljubeljskim predorom v najbolj obleganih dneh, na drugi strani pa osamele domače trgovine so zgovorna priča, da je kapitalistična Avstrija daleč cenejša od (ne več socialistične) Slovenije. Z vztrajanjem naše vlade pri razmerju tečaja ena proti sedem (marka proti dinar) in ena proti ena (šiling proti dinar), ob tem ko cene še kar naprej rastejo, je komaj porojeni konvertibilni dinar menda vsaj za 40 odstotkov precenjen. Ljudje, ki skoraj nimajo več kaj računati, so hitro izračunali, kje se ceneje (in bolje) kupuje. V Avstriji, seveda, v katero pridno nosijo pičle konvertibilne dinarčke; ne več samo za kavo in margarino kot včasih, ampak tudi za pralni prašek, toaletni papir, sladkor, moko, salame, konzerve, sadje, skratka gospodinjstvo s pomočjo Avstrije postaja približno enkrat cenejše kot z nakupi v domačih trgovinah. Da o primerjavah cen čevljev in tekstila, pralnih strojev in še česa sploh ne govorimo! Slovenci, vsaj tisti bližje meji, smo torej že v Evropi 92. Minka Trček iz Zapuž, poslovodkinja v Živilini trgovini v Radovljici: »Sama ne hodim.po nakupih v Avstrijo. Enkrat, največ dvakrat na leto grem čez mejo, kupim rozine, sadje, kakšno Milko čokolado, kaj več pa že ne. Promet v naših trgovinah pada, ljudje ne kupujejo več večjih količin blaga. Nekateri nimajo denarja, drugi čakajo na nižje cene, tretji gredo morda raje v Avstrijo. Padec prodaje se pozna zlasti pri južnem sadju, sladkarijah in žganih pijačah.« Rezka Kelbič iz Kranja, zaposlena v Kino podjetju: »Kavo in margarino mi prinesejo iz Avstrije prijatelji, kar mi ostane, ko plačam položnice, lahko brez težav zapravim v naših trgovinah. Zadnji mesec sem dobila 2.700 dinarjev plače. Avstrija mi niti na misel ne pride, čeprav slišim, da je vse dosti cenejše.« Vlado Čemele iz Kranja, poklicni gasilec: »Na vsake toliko časa grem nakupo-vat v Avstrijo. Zadnjikrat sem bil prejšnji mesec. Tam je vse bistveno cenejše kot pri nas. Kupujem predvsem živila, dražjih stvari zaenkrat še ne. Kupim več hkrati, da je potem nekaj časa mir. Na Mjwj^ meji doslej nisem imel kakšnih težav.« iMb^^^ Slavica Tomažin, vodja izmene v živilski samopostrežnici v Globusu: »Še nedolgo nazaj so pri nas zelo veliko kupovali Avstrijci, zlasti ob sobotah in cerkvenih praznikih. Pokupili so cele zaboje žganih pijač, sire, salame. Zdaj je očitno pri njih vse cenejše, saj jih ni več k nam. Po dva, trije še zaidejo ob praznikih. Tudi ^^OSLOVN^NFORMACUE^ 15. STRAN C^W«.W)^(GLAS j domačinom se tanjše denarnice oziroma visoke cene, kakor vzamemo, poznajo pri nakupih. Kupujejo v glavnem samo še tisto, kar nujno potrebujejo; kruh, mleko,'paštete, cenejše salame, osnovna živila, po enega ali dva zrezka, 20 dag mletega mesa. Če primerjam nekdanji promet, je zdaj v trgovini včasih prav žalostno. Dokler se cene ne bodo znižale, ne bo bolje. Počasi se umirjajo, nižajo še ne, razen za olje in sladkor, za katera prav te dni pričakujemo znižanje.« H. Jelovčan Slike: F. Perdan TTOVINA VSE ZA OTROKI UL. JANKA PUCLJA 7 KRANJ TEL. 064-35-103 ZA B0LTEZ0M NA TRGU RIV0LI VAM PONUJA: VSA OBLAČILA OD 0 DO 10 LET, SEDEŽE ZA V AVTO, HOJICE, NAHRBTNIKE ZA DOJENČKE, KENGURUJE VOZIČKE, ORTOPEDSKE COPATE, OTROŠKA KOZMETIKA IN VSE VRSTE IGRAČ. POSEBNA PONUDBA: POSEBNA PONUDBA: kombinirani vozički - 2.680,00 oblačila za obhajila in birme majice s kratkimi rokavi po lanskih cenah * spomladanska koleRcija Jutranjke (izvozni modeli) DELOVNI CAS: od 9.-12. ure in od 16. -19. ure SOBOTA od 9.-12. ure Titov trg 4 b Škofja Loka (pri hotelu Transturist) vam nudi: — ocenitev in prodajo elektr. opreme (HI-FI, video, TV, avto oprema...) — servisiranje elektr. opreme (video, HI-FI) Informacije vsak dan od 7. - 10. ure po tel.: 621-178 — posebej za videotekarje presnemavamo izključno z master kopij V naši videoteki imate na razpolago 1000 filmov različnih žanrov. Trgovina je odprta vsak dan od 14. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure. Vse informacije dobite na tel.: 621-261 AVTOSEJEM V TRZINU V OBRTNO INDUSTRIJSKI CONI V TRZINU OB CESTI LJUBLJANA-CELJE ORGANIZIRA AS DOMŽALE, p. o. VSAKO SOBOTO IN NEDELJO SEJEM RABLJENIH AVTOMOBILOV. AS DOMŽALE, p. o. NUDI NA SEJEMSKEM PROSTORU TUDI STROKOVNO CENITEV VOZIL IN MOŽNOST OGLAŠANJA TER KOMISIJSKO PRODAJO VOZIL. VSTOP JE PROST. Lth loške tovarne hladilnikov škofja loka SPOŠTOVANI KUPCI! Obiščite novo odprto tovarniško trgovino LTH v Škofji Loki, Kidričeva 66, tel. 064/632-451 MOŽNOST NAKUPA; zamrzovalnih skrinj, hladilnih in zamrzovalnih omar, hladilnih pultov, manjših gostinskih aparatov, el. brusilnih strojev, materialnih tehnoloških viškov itd. TRGOVINA ODPRTA: VSAK DELAVNIK OD 8. -16. URE SOBOTA OD 8. -12. URE VABLJENI! KOLIKO JE VREDEN DINAR Škofja Loka, marca - V Frankovem naselju v Škofji Loki je Jože Dolinar, samostojni slikopleskarski obrtnik, v začetku letošnjega leta odprl trgovino ALPCOLOR. V njej je moč kupiti najrazličnejše barve, lake, avtolake, avtospreje, slikopleskarske pripomočke ter čistila. Povezal se je z medvoškim Colorjem in tako v trgovini ponuja tudi ves proizvodni program te tovarne. Med tujimi proizvajalci naj omenimo možnost nakupa čistil iz priznane kolekcije firme Johnson, med posebnostmi v prodajalni pa mozaik barve in domače gašeno apno. Prav tako bo kmalu moč ku-' piti tudi najrazličnejše tapete, katerih izbira je zaenkrat še bolj skromna. Kot pravi Jože Dolinar, so cene konkurenčne, trudil pa se bo, da bo trgovinica vedno dobro založena. V. Stanovnik SEJEM RABLJENIH AVTOMOBILOV V TRZINU PISANA PONUDBA Trzin, 25. marca - Za spremembo smo se minulo nedeljo namesto na sejem rabljenih avtomobilov v Kranju, odpravili v Trzin pri Ljubljani, kjer sejem vsako soboto in nedeljo organizira Avto servis Domžale. Po velikosti se lahko primerja s kranjskim, ponudba pa je precej bolj pisana in temu ustrezno so prodajalci tudi prilagodili cene svojih jeklenih konjičkov. Prodaja vozil je bila tudi v Trzinu precej slaba, saj je večina kupcev povpraševala po starejših in cenejših avtomobilih, ki pa imajo za sedaj še previsoke cene, razen nekaterih izjem. Tako se je zgodilo, da je bil v nekaj minutah prodan Renault 4 GTL letnik 1981 za samo 13.300 dinarjev. Za primerjavo še nekaj cen: Renault 4 GTL, letnik 1989 - 65.800 din, Yugo Skala 55 letnik 1988 - 58.100 din, Yugo Koral, letnik 1988 - 53.900 din, letnik 1987 - 45.500 din in Fiat 126 P letnik 1985 - 25.900 din. Tako prodajalci, kot tudi večina kupcev sklepajo kupčije še vedno pretežno v devizah. In še ena ugodnost trzinskega sejma: vstop na sejemski prostor je brezplačen. M. Gregorič Koliko je vreden dinar država devize velja za srednji tečaj Avstrija 100 ATS 99,2155 Nemčija 100 DEM 700,0000 Italija 100 LIT 0,9525 švica 100 CHF 786,6717 ZDA 1 USD 11,9629 ČRNA BORZA Živahno le ob plačilnih dneh Trenutno na črni borzi ponudba deviz ni ravno visoka, pa tudi povpraševanje močno niha. Bolj živahno je le ob plačilnih dnevih, pa še takrat je največ zanimanja za šilinge in lire. Nakupi čez mejo so pač za nas še vedno (nekateri trdijo, da celo vedno bolj) zanimivi. Čeprav naši proizvajalci že spuščajo cene (nekateri trgovci pa marže), se, kot zatrjujejo poznavalci, še vedno več stvari draži, kot ceni. Preplačilo deviz na črni borzi ostaja okoli enega odstotka na srednji tečaj, kar je še vedno nekaj ugodneje kot nakup v banki, kjer odstotek zaračunajo na prodajni tečaj. država devize dinarji preplačilo Avstrija 100 ATS 100,40 1 % ZRN 100 DEM 707,00 1 % švica 100 CHF 792,00 1 % ZDA 1 USD 12,06 1 % Italija 100 LIT 0,96 i <*• Smučarski konec tedna Sneg, ki je zapadel minule dni, je poleg otrok razveselil tudi smučarje, ki so že postavili v kot letos skoraj neuporabljene smuči. Tako se bodo konec tedna zavrtele vlečnice v Kranjski gori (že včeraj sta obratovali vlečnici Rožle in Planica), vrtijo se tudi vse naprave (razen Šije) na Voglu, kjer je 80 centimetrov snega. Tudi na Soriški planini je po besedah žičničarjev enkratna smučarija. Čeprav je zapadlo 70 centimetrov novega snega, je cesta prevozna brez verig. Konec tedna (od petka do nedelje) bodo obratovale tudi naprave na Zelenici, kjer je od 30 do 80 centimetrov novega snega. V. Stanovnik DOM OSKRBOVANCEV ALBINA DROLCA PREDDVOR Svet Doma oskrbovancev Albina Drolca Preddvor, Po-toče 2 razpisuje dela in naloge VODENJE RAČUNOVODSTVA 1 delavec za nedoločen čas Pogoji: — znanja pridobljena z usmerjenim izobraževanjem ekonomske smeri - VI. stopnja, — 3 leta delovnih izkušenj v finančnem poslovanju — dodatno izpopolnjevanje Rok trajanja mandata je 4 leta. Prijava z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Dom oskrbovancev Albina Drolci Preddvor. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. NOVO V KRANJU! V Kranju na Tomšičevi 30 je odprta zasebna semenarna PEHTA. Poleg semen, orodja in ostale opreme za vaš vrt imamo na zalogi tudi krmno korenje, peso, črno deteljo, lucerno, jaro grašico in koruzo (pioneer BČ 272) Do 30.4.1990 prodajamo po reklamnih cenah vse vrste ročajev za vaša orodja Odprto: 9.-12. in 14.-19. ure sobota: 8.-12. ure V ponedeljek, 2. aprila 1990, bomo odprli trgovino VI0LETA Podlubnik 41 v Škofji Loki, kjer vam nudimo bogato izbiro različnega blaga: — ženske in moške pletenine — spodnje perilo za vse starosti — opremo za dojenčke — igralne hlačke, bombažne majice — igračke — trenirke od št. 0 - 58 — nogavice — usnjene izdelke (ženske torbice, potovalne in športne torbe, poslovno usnjeno galanterijo, pasove, denarnice itd.) — modne dodatke Osnovni cilj naše trgovine bo ponuditi najkvalitetnejše blago iz uvoza in domačega tržišča po zelo ugodnih cenah. Odprto: od 10. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure Dobrodošli v trgovini VI0LETA! »^S5yj©IEKGLAS 16. STRAN / ŠPORT IN REKREACIJA7 Petek, 30. marca 1990 Janez Pintar, motociklist leta 1989 Na dirke za svetovno prvenstvo Kranj, 28. marca - Prvi pomladni mesec ljubitelji avto moto športa težko čakajo, saj se s pomladjo začnejo preizkušnje za najhitrejše av-tomobiliste v formuli t, prvo preizkušnjo pa so minulo nedeljo opravili tudi motociklisti, ki tekmujejo na dirkah za svetovno prvenstvo. Možnost nastopa na dirkah svetovnega prvenstva imata med našimi tekmovalci Janez Pintar in Zdravko Mat ulja (razred 125 ccm), ki sta lani osvojila točke v tekmovanjih za SP. Ob začetku sezone smo se pogovarjali s Kranjčanom Janezom Pintarjem, lanskim državnim prvakom v razredu do 80 ccm, avto-moto športnikom leta v Sloveniji in motociklistom leta po izboru Avtomagazina. Minulo nedeljo so se vaši sotekmovalci prvič zapodili po tekmovalni stezi japonske Suzu-ke. Ste kdaj premišljevali, da bi se jim pridružili? "Moja velika želja vseh sedemnajst let, odkar tekmujem je, da bi kdaj vozil tudi na tekmovanjih zunaj Evrope. Seveda pa niti slučajno nisem pomislil, da bi odšel na Japonsko, saj so stroški za tako pot tako veliki, da mi jih skromno sponzorstvo še zdaleč ne bi moglo pokriti. Organizatorji pa povrnejo del stroškov le najboljšim tekmovalcem, ki so bili lani uvrščeni med prvih petnajst na svetovni lestvici. Res pa je, da bom letos nastopal le na dirkah za državno in svetovno prvenstvo (morda na eni ali dveh mednarodnih), saj po novih pravilih FIME lahko tekmovalci nastopamo ali na svetovnih ali na evropskih prvenstvih, ne pa na obojih, kot je bilo do sedaj. Ker pa je ukinjen razred 80. ccm, v katerem sem lani dosegel točke za svetovno prvenstvo in so se te točke prenesle v razred 125 ccm, imam možnost nastopati na dirkah za svetovno prvenstvo v tem razredu. Vendar pa zaradi okleščenih načrtov (težave s sponzorstvom in financami) računam, da bom prvič na dirki za svetovno prvenstvo nastopil šele na avstrijskem Salzburgringu 10. junija." Letos imate nov motor. Je konkurenčen tekmecem na tekmah za svetovno prvenstvo? "Prej sem imel samo 80 kubični motor, zato sem letos moral kupiti novega. Zaradi ugodnih pogojev nakupa, ki jih je nam tekmovalcem zagotovila ljubljanska Avtotehna, sem se odločil za hondo. Enake tekmovalne motocikle so kupili tudi moji tekmeci v državnem prvenstvu (Pavlic, Hmeljak, Goreč, Matulja, Malec in Albin Štern iz Kranja), tako da se letos obeta zanimiv boj. Seveda pa ta motocikel ni konkurenčen za boj v svetovnem prvenstvu. Potrebne so mnoge izboljšave, kot je naprimer menjava prednjih in zadnjih blažilcev, povečati je treba moč motorja in še vrsto drugih stvari, seveda pa je vse spet povezano z velikimi stroški. Dvakrat sem z novo hondo že treniral na Grobniku, tako da serrrti gotovi I. kaj je treba še popraviti." Kakšni so torej vaši letošnji načrti? "Najprej sem načrtoval, da bi vozil sedem ali osem dirk v svetovnem prvenstvu. Pred sezono pa so se začele stvari zapletati, saj je finančnih izdatkov veliko, sponzorji pa prispevajo vedno manj. Po dosedanjih pogovorih z Rikom, Elanom in Savo vse kaže, da mi ne bo uspelo zbrati niti denarja za izboljšavo motorja, kaj sele za kaj drugega. Ce naprimer povem za gume. jih na vsaki tekmi porabim najmanj tri do štiri. Trideset gum pa stane 6 tisoč mark... Kje pa je še vse ostalo?! Res je, da v primeru kvalifikacije na svetovnih prvenstvih dobiš skoraj tisoč mark (bolje plačane so le uvrstitve od prvega do petega mesta), to pa je prvič težko, drugič pa niti ni veliko, glede na stroške. Tako se je seznam mojih tekmovanj za svetovno prvenstvo skrčil na pet dirk in sicer: Salz-burgring. Grobnik, Assen na Nizozemskem, Brno na Češkem in Hun-garoring na Madžarskem. Poleg tega bom tekmoval na dirkah državnega prvenstva, prva pa bo najbrž mednarodna dirka Alpe Jadran na Grobniku, 22. aprila." Po sedemnajstih letih tekmovanja v motociklizmu imate zbrane številne lovorike. Vendarle ne vseh?" "V tem športu se vse vrti okrog denarja in po toliko letih se mi zdi včasih prav čudno, kako sem s tako pičlimi materialnimi sredstvi in amaterskim statusom zdržal toliko časa. Seveda pa je po drugi strani velik izziv kljubovati "svetovni smetani" motociklizma, kjer amaterji nimamo velikih možnosti. V državnem prvenstvu pa mi kot edina lovorika manjka z'ata čelada, ki se mi je že dvakrat izmuznila iz rok. Če je ne osvojim letos, se zna zgoditi, da bom tekmoval še drugo leto," pravi Janez Pintar. V. Stanovnik TOVARNA OBUTVE PEKO TRŽlC Tovarna obutve »Peko« Tržič p. o. objavlja v finančno računovodskem sektorju EKONOMSKO ANALIZIRANJE V FRS Pogoji za sprejem: — diplomirani ekonomist in 2 leti delovnih izkušenj — poskusno delo 4 mesece v investicijskem sektorju IZDELOVANJE EKONOMSKEGA DELA INVESTICIJ Pogoji za sprejem: — dipl. ekonomist in 3 leta delovnih izkušenj — poskusno delo 4 mesece. Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Tovarna obutve »Peko« Tržič, Ste Marie aux Mineš 5. MICHELIN CELOVEC ROSENTALERSTR Tel. 9943-463-282128 (ZA 1. SEMAFORJEM V CELOVCU, PO 200 METRIH, OESNO) TR. 189 OVCU, PETER NEVERJETNA PONUDBA | MICHELIN 1155 SR 13 610." 175/70 SR 13 740.- FULDA 155 SR 13 175/70 SR 13 480. 575.. • VELIKA IZBIRA • NETO CENE • GOVORIMO SLOVENSKO ALUMINIJASTA PLATIŠČA • OB SOBOTAH ODPRTO Bmm 575.- m /ENSKO • Alpinistični načrt na meji mogočega Tomo Česen sam na Lotse in Anapurno Kranj, 30. marca - Mnogim se zdi načrt Toma Česna, kranjskega alpinista svetovnega slovesa, nemogoč. Popolnoma sam, v alpskem stilu, kani preplezati kot prvi človek na svetu zahodno, 3200 metrov visoko južno steno 8516 metrov visokega Lotseja in nato še, če bo le vreme dopuščalo in se bo Tomo čutil sposobnega, še zahodno steno 8091 metrov visoke Anapurne. Na pot sta v sredo popoldne s Tomom odpotovala zdravnik dr. Janko Kokalj iz Kranjske gore, ki je Toma spremljal že na Jannuju, in snemalec Tomaž Ravnikar iz Tržiča, ki bo o Česnu posnel film. Danes bi moral biti Tomo s spremljevalcema že v Katman-duju, v ponedeljek, če bo šlo vse tako kot z Jannujem, pa bi bil začetek okrog 6 dni trajajoče hoje do baze na višini 5100 metrov. Naslednji dnevi bodo namenjeni aklimatizaciji, ki jo bo Tomo postopoma uvajal do višine 7000 metrov. Sredi aprila naj bi bil aklimatiziran in pripravljen na vzpon v alpskem stilu. Prve novice lahko pričakujemo konec aprila. "Jannu, ki sem ga splezal lansko pomlad, je bil objektivno manj nevaren. Lotse je zahtevnejši. Stena je višja za dobrih 700 metrov, vrh pa za 800 metrov. To je upoštevanja vredna razlika. Vreme je bolj nepredvidljivo, snega je več, sestop je bolj zapleten. To je le visoka Himalaja," je povedal na torkovi novinarski konferenci Tomo Česen, načelnik komisije za odprave v tuja gorstva Tone Škarja pa je dodal, da je možnost uspeha precejšnja, možnost neuspeha pa tudi. Začel bom s Lotsejem, kolikor hitro se bo pač dalo, saj bo plezanje odvisno od vremena. Lahko se zgodi, da bo zaradi slabega vremena pod steno treba čakati, pripoveduje Tomo. Upam, da bo slabše vreme popoldne, ko nameravam začeti in tudi če se vreme ne unese, se še vedno lahko vrnem. Če na steno sije sonce, se otopli in v dolino grmi kamenje. Do 7500 metrov bi moral zlesti v 15 urah. Največji problem pričakujem v skalnem delu okrog 8300 metrov visoko, kjer so leta Radovljiške sindikalne igre Kegljanje in odbojka Radovljica, 27. marca - Občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju v borbenih partijah za leto 1990 bo predvidoma v začetku aprila na kegljišču Doma upokojencev v Radovljici. Moško ekipo sestavlja 6 tekmovalcev in ena rezerva, žensko pa štiri tekmovalke in rezerva. Podrobna pojasnila z razpisom so sindikalne organizacije že prejele. Prijavnina za moško ekipo znaša 120, za žensko pa 100 dinarjev. Prijave ekip sprejema ZTKO Radovljica, Gorenjska 26, telefon 75-350 do petka, 30. marca, do 10. ure. Urnik tekmovanja bo znan v sredo, 4*. aprila. Ekipe naj navedejo termine, kdaj bi želele igrati. Odbojkarske ekipe pa bodo razdeljene v več tekmovalnih skupin, zmagovalci skupin pa bodo igrali v finalu. Kdaj se bo začelo prvenstvo, se bodo v Radovljici še odločili. Za vsako ekipo je lahko prijavljenih 6 igralcev in 4 rezerve. Ekipe z manj kot 6 odbojkarji ne bodo smele nastopati. Vsak sindikat lahko nastopi z največ dvema moškima in ženskima moštvoma. Prijave ekip sprejema ZTKO Radovljica najkasneje do torka, 3. aprila. Startnina za vsako ekipo znaša 400 dinarjev in jo je treba plačati na ZTKO ali na žiro račun ZTKO Radovljica 51540-678-81547 s pripisom "za občinsko sindikalno odbojko". Nogomet J. K. Naklo s Svobodo ureja JOŽE KOSNJEK Naklo, 28. marca - V prvem spomladanskem kolu 11. slovenske nogometne lige je Naklo z 2 : 0 zmagalo v Postojni z goloma J. Križa-ja in Pavlina. Britof je z 2 : 1 zgubil z Belo Krajino (strelec za Britof Sedlar), Jeseničani so doma z enakim izidom zgubili z Jadran Lamo (strelec za Jesenice Pihler), Triglav pa je doma izgubil z 2 : 0 s Primorjem. Naklo ostaja prvo z 19 točkami, Primorje jih ima 18, Svoboda in Jadran pa 17. V gorenjski ligi so bili doseženi naslednji izidi: Tržič : Primskovo 1 :4, Visoko : LTH 3 : 3 (predstavniki LTH so nam v sredo sporočili, da je bilo na igrišču razbito steklo in so se nekateri igralci poškodovali - op. J. K.), Mavčiče : Zarica 3 : 3, Lesce : Bohinj 0 : 0, Bitnje : Alpina 0 : 0, tekma Alples : Sava pa je bila preložena. vodi Sava pred Zarico in Alpino. V nedeljo popoldne ob 16.30 bo v Naklem derbi med Naklom in Svobodo. Oboji se potegujejo za vrh. Britof igra doma ob isti uri doma s Taborom, Triglav že dopoldne ob 11. uri gostuje pri Slaviji, Jeseničani pa gostujejo pri Primorju. V slovenski mladinski ligi igra Sava v nedeljo ob 10.30 doma s Svobodo, Britof pa doma ob 14.30 s Teol Slovanom. Mladinci Triglava pa v področni ligi gostujejo pri Slaviji. V gorenjski ligi bodo jutri ob 17. uri igrali Primskovo : Sava, Bohinj : Mavčiče, LTH : Tržič, Alpina : Lesce, Bitnje : Alples in Zarica : Visoko, v B ligi pa Podgorje : Trboje, Podbrezje : Šenčur, H rastje : Kokrica, Bled : Kondor in Velesovo : Britof B. Kadeti igrajo v soboto ob 10. uri, pionirji ob 15.30, mladinci pa v nedeljo ob 9.30. D. Jošt Kegljanje_ Mladinci Triglava prvaki Kranj, 26. marca - Preteklo soboto in nedeljo je bilo slovensko mladinsko prvenstvo v kegljanju za ekipe. Zmagali so mladinci kranjskega Triglava s 6494 podrtimi keglji. Drugi je bil mariborski Konstruktor, tretji Brest, četrti Slovan in peti Fužinar Ravne. Med posamezniki je bil tudi najboljši član ekipe Triglava Boštjan Mihelič s 1693 podrtimi keglji. Za Triglav so kegljali še Damjan Hafner (1590), Nejc Potočnik (1615) in Marko Oman (1596). Državno prvenstvo bo konec aprila. Anapurna Tudi zahodna stena Anapurne še nima smeri do vrha. Več jih ima severna stena, po kateri je normalna smer, pa južna in deloma severozahodna. Stena je visoka nekaj čez 3000 metrov. Sicer pa je Anapurna z 8091 metri prvi osemtisočak, na katerega je stopil človek. Leta 1950 sta prva na vrhu stala Francoza Mauri-ce Herzog in Luis Lachenal. Lotse Lotse je z 8516 metri četrti najvišji vrh sveta. Leta 1956 sta ga prva osvojila po severni steni Švicarja Ernst Reiss in Fritz Luchsinger. Njuna smer je sedaj normalna smer in je edina smer nanj. Napadi na južno steno pa segajo v sedemdeseta leta. Vsi dosedanji poskusi so bili neuspešni in Messner je steno imenoval alpinistični problem leta 2000. Naši so Lotse po tej steni naskakovali leta 1981 in odnehali na 8200 metrih, kar je bila doslej najvišja dosežena višina v tej steni. Že ta nepremaganost kaže, kakšen zalogaj si je izbral Tomo Česen. 1981 naši odnehali. Temeljito sem pregledal vse posnetke in mislim, da sem našel dobro, direktno rešitev. Računam, da bi moral biti v treh, štirih dneh gori in doli. Lahko kakšen dan več, ker sestop ni enostaven. Lahko bi šel na severno stran, vendar je ne poznam in je treba naokoli nazaj pod steno, na južni steni pa vsaj vem, kam grem, opisuje možnosti sestopa Tomo Česen. Glede Anapurne pa se bo Tomo odločal po Lotseju. Če bo sposoben, se ie bo lotil, če- prav to ni enostavno, saj je treba nazaj v Katmandu in nato pod Anapurno, kar vzame najmanj 10 dni. Če se bom dobro počutil, če bom sposoben, če bo vreme, bo prišla na vrsto tudi Anapurna. Je pa nevarnost, da konec maja že začne gospodariti monsun. Generalni sponzor Česnovega projekta je Adria Airways, sodelujejo pa tudi ZTKO Kranj in nekateri tuji izdelovalci opreme, ki je sicer ne bo veliko, je pa na najvišji kakovostni ravni. Tomo, srečno! J. Košnjek Vabila, obvestila Gorenjsko pionirsko šahovsko prvenstvo - Šahovska zveza Slovenije razpisuje pionirsko posamično prvenstvo Gorenjske za leto 1990. Igrali bodo mlajši pionirji in pionirke, letnik 1978 in mlajši. Prvenstvo bo na Osnovni šoli Prežihovega Vo-ranca na Jesenicah, žrebanje in prvo kolo pa bo na sporedu jutri, 31. marca, ob 9. uri. Cena kosila je 20 dinarjev in se plača ob prijavi. Najboljši trije se bodo udeležili republiškega prvenstva 12. maja v Domžalah. V Radovljici tečaj za sodnike odbojke - ZTKO Radovljica razpisuje tečaj za odbojkarske sodnike. Tečaj bo v drugi polovici aprila, popoldne na ZTKO Radovljica. Prijavijo se lahko kandidati, starejši od 16 let. Prijave z naslovi kandidatov sprejema ZTKO Radovljica do 10. aprila. Pojasnila dajejo na ZTKO Radovljica. Rokometni spored - V II. zvezni ženski rokometni ligi igrajo Kranjčanke v Velenju. V republiški moški ligi gostuje Šešir iz Škofje Loke v soboto v Krškem, v ženski ligi pa igra Alples doma s Krimom. Odbojkarski spored - V II. zvezni ženski odbojkarski ligi zahod bodo Blejke jutri ob 17. uri v telovadnici Plemljeve osnovne šole igrale z Novo Gorico. V slovenski moški ligi bo Bled jutri, 31. marca, ob 19. uri v telovadnici na Bledu igral s Tovilom Olimpijo. V ženski odbojkarski ligi pa bodo Kranjčanke igrale doma s Topolšico. V II. slovenski ženski ligi zahod bodo mladinke Bleda jutri ob 14.45 igrale z Jesenicami. Baseball turnir v Kranju - Baseball klub bo to soboto in nedeljo na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju organizator prvega turnirja v tem športu za pokal Pizzerije Romano. To je pravzaprav dobrodošel turnir, saj se ligaško tekmovanje v letošnji sezoni prične 14. aprila. Na turnirju, ki se bo igral v soboto in nedeljo od 11. do 17. ure, bodo nastopile ekipe Zajci, Gunclje, Celje in domača ekipa BSO Kranj. D. H. Vaterpolo V soboto prva zmaga Kranj, 28. marca - V bazenu Tivoli v Ljubljani ob 19.30 gosti moštvo Triglava v prvi zvezni vaterpolski ligi ekipo Crvene zvezde iz Beograda. Crvena zvezda ima po petnajstih kolih deset točk in je na desetem mestu. Na enajstem je Medveščak iz Zagreba s tremi točkami, na zadnjem, dvanajstem mestu pa je Triglav iz Kranja brez točke. Jutri zvečer se v hali Tivoli obeta res zanimivo srečanje. Triglavu tli pod nogami, vendar še ni vse izgubljeno. Le jutrišnjo tekmo bo treba dobiti in vknjižiti prvi točki. Nato Triglav gostuje pri Medveščaku v Zagrebu, v goste pa pride Solaris iz Šibenika. Triglav igra iz kola v kolo vse bolje. Izgublja z minimalnimi izidi. Prav zato si lahko jutri obetamo njegovo prvo zmago. Trener Triglava Bruno Silic je prepričan o prvi zmagi njegovega moštva: »To je res pomembna tekma, ki naj bi nas pripeljala do prve zmage. Če zmagamo, potem lahko rečem, da sta nam tudi zmagi proti Medveščaku in Solarisu bližji, s čimer si lahko prislužimo enajsto mesto v ligi in njej tudi ostane. Triglav igra iz kola v kolo bolje in to mesto ni nedosegljivo. Za sobotno zmago in ostali dve bo potrebna angažiranost vseh igralcev, ki so že sedaj, v drugem delu, pokazali, da so v res dobri formi. Jutrišnjo tekmo ob 19.30 bosta sodila Klarič iz Splita in Vu-ković iz Herceg Novega. Za ljubitelje kranjskega vaterpola bo odhod avtobusa izpred hotela Creine ob 18. uri. D. Humer Če berete naše časopise kot bralec, ki želi biti predvsem korektno informiran in vam je kaj malo do tega, da bi »cajten-ge« brali tako natančno kot knjigo, od A do Z, vam je verjetno mimogrede ušla senzacionalna vest. Namreč: v Veliki Britaniji seje pojavila zbirka štirinajstih srebrnih kosov Sevso iz rimske dobe neprecenljive arheološke in umetniške vrednosti. Njena tržna vrednost bi bila, takole med brati, nekako 200 milijonov dolarjev! Pa kaj, boste rekli! Saj, saj! »Pa kaj,« so zamahnile z roko tudi naše pristojne oblasti, razen arheologov, ki jih je najdba vznemirila. Postali so pozorni, kajti iz Velike Britanije so nam namreč tudi sporočili, da so dokumenti o tem, da so posodo našli v Libanonu, ponarejeni in da iščejo pravi izvor in zakonitega lastnika. Sumijo namreč, da bi srebrno bajeslovno bogastvo prav lahko izviralo tudi z arheoloških lokacij na našem ozemlju. Konkretno z območja v Istri, kjer je vojaško ozemlje. V tej fazi - razen arheologov - ni trznil nihče! Šele tedaj, ko so iz belega sveta pricurljale neuradne govorice, da je možno, da je dragoceno srebro bilo pretihotapljeno iz Jugoslavije z diplomatsko pošto in da je v zadevo vpleten »neki Titov sorodnik«, je Jugoslavija dvignila glavo. Mi namreč dvignemo glavo izključno in le tedaj, ko zadiši po POLITIČNI aferi, v kateri nastopajo naši politični funkcionarji. Za »navadne« tihotapce in običajno korupcijo, ne glede na njeno kvantiteto in svetovne razsežnosti, nam je toliko kot za lanski sneg! Nato je sledila neprijetna izjava direktorice istrskega muzeja, da bi prav rada, če bi le mogla, sodelovala pri odkrivanju izvora srebrnine. A žal najbrž ne bi bila v veliko pomoč, kajti arheologi na ozemlje, ki ga ima v posesti vojska, nimajo vsto- TEMA TEDNA SREBRO pa. A ne samo na istrsko vojaško cono, tudi na Brionih so bili nezaželeni... In se je še nostalgično spominjala časov stare rajnke Avstrije, ko je vojska na vsak način morala poklicati arheologe tudi na vojaške lokacije, če se je le pri gradnjah kaj odkrilo... Zdaj pa smo bili seveda vsi užaljeni! Sledili so jezni demanti: nobenih najdb ni bilo, vse je navadni bla, bla, bla! Naša diplomacija tudi nikdar in nikoli - olala! - ni »švercala« in se tako ima za najbolj neomadeževano diplomacijo tega planeta. Vse v smislu - dajte nam no že mir s tistimi starimi vrči, pladnji in krožniki! Naj bi še iz teh piskrčkov in talarjev delali cirkus? A svet te stvari jemlje drugače: gre vendar za narodno bogastvo neprecenljive vrednosti, za izredno arheološko in umetniško vrednost, katere najdba bi, denimo, dvignila na noge tričetrt Britanije in četrt Amerike. Pri nas pa nič, razen arheologa iz Niša, ki je pripravljen verjeti, da so srebrnino »skovali« prav v stari niški delavnici.E A ne, da vam gre na živce, ko to berete? Take teme so eno konjsko figo vredne v času, ko se bijejo strahotne predvolilne bitke strank in njih veljakov, narod pa preplašeno čaka, kdo ga bo potegnil v Evropo. Ko bo po volitvah slovenska četica vkorakala v srednjo Evropo - ki je za zdaj za nas še vedno le in zgolj meteorološki pojem - se bomo pač tam ugnezdili brez srebra. Kaj zato, če bodo o nas govoričili, češ »a, to so pa tisti osli, ki kulturo skozi okno mečejo«... Norci gor ali dol, samo, da bomo v Evropi in če nam tam ne bo všeč, se bomo pač ob prvi priliki »prelifrali« v Ameriko... D. Sedej Hruscani pripravljajo zabavni večer DPD Svoboda Ivan Krivec Hruška skupaj z uredništvom Gorenjskega glasa, Radia Triglav Jesenice in Kaja pripravlja zanimiv zabavni večer na Hruški. Prvoaprilska prireditev bo v soboto, 31. marca, ob 20. uri v kulturnem domu na Hruški. Že prej so razpisali natečaj za prvoaprilske laži Hrušica 90. Le - te bo ocenjevala posebna komisija in razglasila zmagovalce. Izbirali bodo med lažmi, ki so jih že prejela uredništva, udeleženci prireditve pa bodo na prireditvi lahko predložili »svojo« laž, ki se bo potegovala za eno izmed lepih nagrad. Razglasili bodo pet najboljših. • Razen tega bodo ustanovili - tako kot se današnjemu času tudi spodobi - svojo stranko. Imenovala se bo DDD.... Več o zanimivi prireditvi na Hrušici, kjer bo nastopil tudi ansambel Obvezna smer, pa v torkovi številki.... /O ljubljanska banka Stare obrti na Gorenjskem GORENJCin FORMU VPIS OBRESTI ZA VP0GLEDNA SREDSTVA ZA PRVO TR0MESEČJE HRANILNE VLOGE: Obresti bo mogoče vpisati v hranilne knjižice od 9.4. 1990 dalje. Ne glede na datum vpisa, pa bodo obresti obračunane in pripisane z 31.3. in od 1.4. dalje obrestovane. TEKOČI RAČUN: S prvim izpiskom v mesecu aprilu, ki ga boste prejeli po 12.4., boste obveščeni o pripisu obresti na pozitivno in (dovoljeno in nedovoljeno) negativno stanje. Za razliko med obrestmi od pozitivnega in negativnega stanja se bo vaše stanje na tekočem računu povečalo ali zmanjšalo. ŽIRO RAČUN: 0 višini pripisanih obresti boste lastniki ŽR obveščeni z izpiskom. ^ Dobro lesko je že kar težko dobiti Bohinjska Bela je znana po »grabljarjih«, se pravi, po tistih domačih mojstrih, ki so že od nekdaj znali napraviti dobre lesene grablje. Obrt izvira iz družine Ropretovih, z najstarejšim Mihom Ropretom, ki danes grabelj ne dela več. Izdeluje jih le Alojz Ropret, upokojeni železničar, ki v prostem času pozimi napravi kar veliko grabelj. »Moj oče je bil tesar, ki je vse življenje tesaril po Bohinjski Beli in drugod,« pravi Alojz Ropret z Bohinjske Bele, »delal je pri Kokalju na Bledu in največ popravljal mostove, ki jih je bila odnesla voda. Kot »zim-perman« je moral veliko plezati po strehah, delo ni bilo prav nič prijetno in vedno nevarno. Ni želel, da bi se tudi sam izučil za tesarja, zato sem se zaposlil pri železnici, v prostem času pa tako kot oče začel z izdelavo lesenih grabelj. Za dobre lesene grablje je treba treh vrst lesa: leskovega, čeljusti so iz bukovega lesa, cveki pa iz akacije. Kaj že strojno prevrtam, obtesati pa je treba ročno in tudi čeljusti je treba obdelati »na roko«, da se ne zlomijo. Pomembno je tudi, da so narejene po lesu, kot pravimo in kar pomeni, da se les krivi po letnicah. Danes je že kar težko dobiti dober leskov les. Kmetje ali gozdarji zemljo zdaj z buldožerji ravnajo, leska izginja, gozd se s smreko zarašča, tudi v vasi nad Bohinjsko Belo, na Slamnikih. Drugače pa vse leto pripravljam les za grablje, da jih potem pozimi počasi delam. Važno je še, kdaj se les poseka: obvezno po avgustu in tedaj, ko je stara luna. Kmetje danes obračajo seno že strojno in tudi vrtiček ob hiši se lahko pograbi z vsakimi grabljami. Sem in tja pa še vedno kmetom in drugim pridejo kar prav, še posebno na hribovskih kmetijah, kjer se travniki strojno ne morejo obdelovati.« Ropretove grablje so znane daleč naokoli, saj zanje vedo TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRŽIČ — SLOVENIJA TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRŽIČ-SLOVENIJA TRIO Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič po sklepu delavskega sveta razpisuje delovna mesta za delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. DIREKTOR PODJETJA Pogoji: - visoka izobrazba ali višja izobrazba ekonomske, tehnične, komercialne, upravne ali pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj pri zahtevnih delih v gospodarstvu - sposobnost vodenja podjetja - znanje tujega jezika (angleščina, nemščina) 2. VODJA OBRATA NOTRANJIKOV Pogoji: - ing. usnjarskopredelovalne tehnologije - 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju manjših organizacijskih enot 3. VODJA OBRATA USNJENE KONFEKCIJE Pogoji: - ing. usnjarsko predelovalne tehnologije - 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju manjših organizacijskih enot 4. VODJA TRGOVINE Pogoji: - višja izobrazba - ekonomist - 4 leta delovnih izkušenj pri vodenju manjših organizacijskih enot Direktorja in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi bo imenoval delavski svet za mandatno obdobje 4 leta. Kandidati za razpisana delovna mesta naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave razpisa na naslov: TRIO - Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič p.o., Mlaka 10, 64290 Tržič. Kandidati za direktorja pripišejo naslovu - "za razpisno komisijo". kmetje tudi v oddaljenih vaseh. Alojz je pravi mojster, ki pazi, da je vse tako, kot ga je bil naučil oče. Z njim bo najbrž tudi na Bohinjski Beli zamrlo »gra-bljarstvo« kot še ena izmed starih gorenjskih obrti.. D. Sedej Alojz Ropret ima še enega konjička: rad je v hlevu in ponosen je na kobilo Luco... Foto: D. Sedej Narodnozabavna lestvica Radia Žiri Objavljamo razporeditev marčevske oddaje o narodnozaba-vni glasbi z lestvico Radia Žiri, s prvimi petimi uvrstitvami najbolj priljubljenih viž minulega meseca in predlogi skladb v ritmu valčka in polke. Uvrstitve petih NAJ viž: 1. Ko mlada sva bila - štajerskih 7 2. Po Sloveniji - Ansambel Nika Zajca 3. Vem za deželo - Ansambel Gorenjci 4. Zunaj tiho sneži - Alpski kvintet 5. Kadar oče praznuje - Bratje iz Oplotnice Predlog novih viž: 6. Naša domovina - Ansambel Lojzeta Slaka 7. Tretji človek - Miha Dolžan 8. Moja Gorenjka - Ansambel Krt 9. Naša mladost - Ansambel Sto-par 10. Vidim te mati - Ansambel Mitja Kapša Izmed poslanih kuponov smo izžrebali Pepco Radič, Podvasca, Tržič, ki bo prejela glasbeno kaseto. Objavljeni kupon nalepite na dopisnico ali razglednico in pošljite na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, Žlri 64226. Sodelujte! Kupon Priimek in ime Naslov Glasujem za CESTNO PODJETJE KRANJ p. o. KRANJ, JEZERSKA C. 20 • TEL 26861. TELEX 37720 CP KRN YU CESTNO PODJETJE KRANJ, p.o. Kranj, Jezerska cesta 20 Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: OPERATIVNI GRADBENI TEHNIK - 2 delavca Pogoji: gradbeni tehnik (V. stopnja), 3 leta delovnih izkušenj v cestogradnji, 3 mesečno poskusno delo, strokovni izpit gradbene stroke. Za objavljena dela in naloge bomo z delavcema sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: CESTNO PODJETJE KRANJ, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejemu sklepa. UHANIH VL0G£ -9.4. ŽIRO RAČUNI 12.4. TEKOČI RACvm- Gorenjska banka d.d., Kranj :-x-:-Xv:-X%^«9WWraWW»^ >>SS>>>x-xw:->>:--->:-%x-v-x-NSv->>>Sw ^s\vs\xn\n\^v:->>xx%^^ ^N*N^^w:v;::v:::;;;>x ■ :•>:■:•:•:•:•.•:•: -:■:■:•:■: :-:-:-:-:-X'X-:- ■;':n\^:-:-:ssXnx\Xv -;-x-:-:-x-x-x<-;<-x-x :•: •:•:•:•:■:■ ^.»>:^s»x.x.x-x- x s ■:■■: ^v-x.x^>x-x.nv>xč^Sx-x- emona commerce proizvodnja In trgovina do o Ijubljana Ljubljana, Futura, Trg revolucije I, tel : 061-2 ! °-1 07] Ljubljana,Holiday Inn Shop.Nazorjeva 2, tel.: 061-2)9-550, Zagreb,Futura, Tesliha 7.tel : 04 1-426-191, Zagreb,Futura I , Prilaz JNA 8, tel . 04 1430132, Sarajmvo,Futura, Ztinjskog 6 t, 0, ■26-789 I KOMPAS S KOMPASOM ZA "1. MAJ" KOMPASOVA SREČANJA ROVINJ-CRVENI OTOK, 6 dni 27 4 ANTENINA KARAVANA, PULJ, 6 dni 27 4 Z DNEVNIKOM V RABAC, 6 dni 27.4. ROGLA, 6 dni. 27 4 KOMPASOV TENIS TENIŠKI KAMP Z MIMO JAUŠOVEC KRK/HALUDOVO, 7 dni 26.4. KOMPASOVI SMUČARSKI KLUBI KLUB BOVEC, 7 dni 28 4 » KLUB MALLNITZ, 6 dni. 27.4. KLUB VAL THORENS, 9 dni. 26.4. IZLETI IN POČITNICE PO DOMOVINI OHRID, 6 dni, 27 4 MINI POČITNICE, 7 dni. 26 4 MORJE; za 5 dni v Poreć (apartmani in zasebne sobe). Rabac. Vrsar in Rovini (hoteli) ter na Kukljco - otok blizu Zadra - v apartmane RABAC za upokojence, ugodni 7 dnevni aranžmani v mesecu maju prevoz VRSAR, 7 dnevno letovanje v hotelih PINETA in PANORAMA v maju mesecu, prevoz POTOVANJA V TUJINO GARDALAND (svet domišljije) 2 dni - 27.4.; 3 dni -30.4. BISERI TOSKANE, 4 dni, 29.4. RIM-NEAPELJ, 6 dni, 27.4. URBINO - SAN MARINO, 3 dni, 27 4 DUNAJ, 3 dni, 27.4., 30.1. BUDIMPEŠTA, 3 dni, 27.4. PRAGA - BRNO, 4 dni, 27.4. GRADOVI NA SLOVAŠKEM, 6 dni. 26.4 KAVKAZ - MOSKVA - TBILISI - EREVAN, 8 dni, 23 4 SPOZNAJTF EVROPO, 8 dni, 27.4., 28 4 KOPENHAGEN IN NORVEŠKA, 6 dni, 26.4 IRSKA, 6 dni, 27.4. LONDON, 4 dni, 27 4. LONDON, 5 dni, 25 4,2.5. AMSTERDAM, 4 dni,-26.4., 27.4. NIZOZEMSKA, 5 dni, 28.4., 2.5. PARIZ, 5 dni, 27.4. PARIZ, 5 dni, 4.5. AŽURNA OBALA, 4 dni, 29 4 BARCELONA, 4 dni, 26 4. BARCELONA, 4 dni, 29.4. BARCELONA, 5 dni, 2.5 GRČIJA, 10 dni, 23.4. GRČIJA, 10 dni, 28.4. CARIGRAD, 5 dni, 26.4. KAPADOKIJA, 8 dni, 23.4. Capri - Pompeji - Vezuv - Rim, 5 dni, odh. 23.5.90 Klasična Grčija in otok Kreta, 9 dni, odh 27.4.90 Benetke - Verona - Dolomiti, 3 dni, odh. 27.4. Avstrija - Llechtenstein - Švica - Italija, 3 dni, odh. 26.4. Pisa - Sardinija - Rim - Neapelj - Pompeji - Capri -Asslsi - Ravenna, 8 dni, odh. 27.4. VELIKA POTOVANJA EGIPT, 8 dni, 30.4. MAROKO, 9 dni, 27.4 TUNIS IN OAZE, 8 dni, 27.4. SVETA DEŽELA - JERUZALEM, 8 dni, 26 4 ISLANDIJA (REYKJAVIK), 6 dni, 26 4 INDIJA -GOA, 14 dni, 22.4. TAJSKA - MALEZIJA - SINGAPUR, 10 dni, 26.4. BANGKOK - PATAJA, 10 dni, 25 4 SRI LANKA - MALDIVI, 14 dni, 23.4. KENIJA - ZIMBABVE - TANZANIJA, 14 dni, 26 4 ZDA-HAVAJI, 14 dni, 26.4. NEW YORK - SAN FRANCISCO - LOS ANGELES -LAS VEGAS - SAN DIEGO, 11 dni, 26 4 KARIBI, 19 dni, 29.4._ POČITNICE '90 -domovina Predstavitev programa na sejmu ALPE ADRIA! POČITNICE '90 - tujina Predstavitev programa na sejmu ALPE ADRIA! KOMPASOVO ŠPORTNO POLETJE Predstavitev programa na sejmu ALPE ADRIA! KOMPASOVI KONCERTI • MUENCHEN - Tina Turner, 1 dan, 27.5. • MUENCHEN - Prince, 1 dan, 14.6. TEČAJI TUJIH JEZIKOV • Katalog POLETNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV - Velika Britanija, Avstrija, Francija, ZR Nemčija, Španija • ITALIA 90 • EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA JUGOSLAVIJO ZA PRODAJO ARANŽMAJEV NA SVETOVNEM PRVENSTVU V NOGOMETU POSEBNI PROGRAMI ZA OGLED PRVENSTVA! INFORMACIJE, PROGRAMI, PRIJAVE Vse poslovalnice KOMPASA v Jugoslaviji in pooblaščene agencije v Jugoslaviji. TVSPORED PETEK 30. marca 8.55 Video strani 9.00 Poročila 9.05 TV mozaik 9.05 Spored za otroke in mlade 11.30 Video strani 15.45 Video strani 15.55 Žarišče, ponovitev 16.30 TV dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.50 TV mozaik 17.50 Škotski ansambel dud 18.15 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.12 Propagandna oddaja 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Tajne službe, francoska dokumentarna serija 21.15 J. le Carre: Kotlar, krojač, vojak, vohun, angleška nadaljevanka 22.10 TV dnevnik 3 22.35 Oči kritike 23.15 Ciklus filmov Sama Peckin-paha Pat Garrett in Billy the Kid, ameriški film 0.55 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 17.50 Regionalni programi TV Ljubljana - Studio Maribor 19.00 Ansambel Tonija Verder-berja 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Oddaja pred SP v nogometu 21.00 Vprašajte Zvezni izvršni svet 22.00 Človek in glasba 22.50 Satelitski programi - poskusni prenosi SOBOTA 31. marca 8.20 Video strani 8.30 Nemščina 9.00 Spored za otroke in mlade 14.10 Video strani 15.15 Videostrani 15 25 Oddaja pred SP v nogometu, ponovitev 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Risanka 17.00 Domači griči, ameriški mladinski film 18.35 Poslednja oaza, dokumentarna oddaja 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 22.10 TV dnevnik 22.25 EP video strani 22.30 L. Greer: Lepi upi, francoska nadaljevanka 23.25 Ostani taka kot si, angleški film 0.50 Videostrani _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 19.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Titograd 19.30 TV dnevnik 20.10 Znajdi se, kakor veš in znaš, ameriški film 22.05 Satelitski programi — poskusni prenosi NEDELJA 1. aprila 8.15 Video strani 8.45 Otroška matineja 10.05 Lepi upi, francoska nadaljevanka 11.00 'Alo, 'Alo, humoristična oddaja 11.30 Videomeh 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Zamejci v Cankarjevem domu 14.10 Dediščina Guldenburgovih 14.55 Križkraž 16.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Zveza, ameriški film 18.00 Kavarna 18.50 Risanka 19.00 TV mernik 19.15 TVokno 19.20 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 20.05 Balkan ekspres, igrana serija 21.00 Zdravo 22.20 TV dnevnik 22.40 Sova: Khan, ameriška nanizanka 23.35 Videostrani _2. program TV Ljubljana 10.00 Danes za jutri, oddaja za JLA 13.00 Nedeljsko športno popoldne 19.00 Da ne bi bolelo 19.30 TV dnevnik 20.00 Biblija, angleška dokumentarna serija 20.50 Bančni rop, dokumentarna oddaja 21.30 Satelitski programi - poskusni prenosi 21.50 športni pregled 22.35 Satelitski programi - poskusni prenosi PONEDELJEK _2, aprila 9.05 TV mozaik 10.05 Zrcalo tedna 10.50 Video strani 15.25 Video strani 1535 Sova Khan, ameriška nanizanka, ponovitev 16.25 EP, video strani 16.30 TV dnevnik 16 40 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev, Zdravo 18.10 Spored za otroke in mlade 18.20 Miti in legende islamskih ljudstev 19.00 Risanka 19.12 EPP 19.15 TVokno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 21.00 Volitve '90, predvolilna tribuna 21.30 Osmi dan 22.15 TV dnevnik 22.35 Operne zgodbe, angleška serija 23.35 Sova Khan, ameriška nanizanka 0.25 Videostrani _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.55 Pustolovščina - slikarstvo, izobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Big band RTV Ljubljana 20.20 Po sledeh napredka 20.45 Sedma steza, športna oddaja 21.00 Večer s Tomažem Domic-Ijem 22.40 Satelitski programi - poskusni prenosi TOREK_ _3. aprila 8.55 Video strani 9.05 Spored za otroke in mlade 12.00 Video strani 14.55 Video strani 15.00 Nemščina — »Alles gute«, ponovitev 5. lekcije 15.35 Sova Khan, ameriška nanizanka 16.30 TV dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.50 TV mozaik 17.50 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.17 TVokno 19.20 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Volitve '90, soočenje strank 21.50 Zapeljivec, angl. nadaljevanka 22.45 TV dnevnik 22.20 Sova Khan, ameriška nanizanka 23.55 Videostrani _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.05 Svet športa, oddaja TV Zagreb 18.55 Naša pesem: Jugoslovanske zborovske slovesnosti Niš '88 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Bagdadski tatic, ameriški film 21.40 Košarka 22.45 Zabavni torek, zabavno-glasbena oddaja SREDA 4. marca 8.55 Video strani 9.05 Spored za otroke in mlade 10.10 Zapeljivec, angleška nadaljevanka, ponovitev 11.00 Video strani 15.25 Video strani 15.35 Sova Khan, ameriška nanizanka, ponovitev 16.25 Videostrani 16.30 TV Dnevnik 1 16.40 Poslovne informacije 16.50 Mozaik 18.05 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.12 Propagandna oddaja 19.15 TVokno 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 Film tedna Priznanje, francoski film 22.20 TV Dnevnik 3 22.30 Ročk kompas 23.00 Sova Hunter, ameriška nanizanka 0.10 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.30 Mostovi 19.00 Vaš zelenjavni vrt izobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 PF UEFA, nogomet 21.50 Svet poroča 22.50 Satelitski programi - poskusni prenosi ČETRTEK 5. aprila 8.55 9.05 9.30 11.00 14.50 15.00 15.35 16.25 16.30 16.40 16.50 18.20 19.00 19.12 19.24 19.30 19.55 20.05 21.00 22.00 22.20 23.50 Video strani Spored za otroke in mlade Šolska TV Video strani Video strani Žarišče, ponovitev Sova Hunter, ameriška nanizanka, ponovitev EP Video strani TV Dnevnik Poslovne informacije TV mozaik Spored za otroke in mlade Risanka TV okno Propagandna oddaja TV Dnevnik 2 Vreme P. VVheeler: Bluebell, angleška nadaljevanka Tednik TV dnevnik Volitve '90 Soočenje kandidatov za člane predsedstva Republike Slovenije Retrospektiva sodobnega slovenskega filma: Trije prispevki k slovenski blaznosti KINO KRANJ CENTER 30. marca prem. amer. akcij, filma zob za zob ob 16. in 18. uri, amer. barv. ljub. film nevarna razmerja ob 20. uri 31. marca amer. akcij, film zob za zob ob 17. in 19. uri, prem. novozeland. barv. akcij, thrill. james bond je bil ženska ob 21. uri 1. aprila novozel. akcij, thrill. JAMES BOND JE BIL ŽENSKA ob 15. uri, amer. akcij, film ZOB ZA ZOB ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. filma DEVET NOČI IN POL ob 21. uri 2. aprila novozel. barv. akcij, thrill. james bond je bil ženska ob 16. in 18. uri, amer. barv. film devet noči in pol ob 20. uri 3. aprila novozeland. barv. akcij, thrill. james bond je bil ženska ob 16. in 18. uri, amer. barv. film devet noči in pol ob 20. uri 4. aprila novozeland. barv. akcij, thrill. james bond je bil ženska ob 16. uri, amer. barv. thrill. Nevarne igre ob 18. in 20. uri S. aprila kanad. barv. thrill. av-tostopar ob 16. uri, amer. barv. film društvo mrtvih pesnikov ob 17.45. in 20. uri _ KRANJ STORŽIČ 30, marca amer. barv. akcij, film dinamit jackson ob 16. in 18. uri, amer. barv. trda erot. poper •2 miamija i. ob 20. uri 31. marca amer. krim. film kokain ne odpušča ob 16. uri, amer. trda erot. poper iz miamija i. ob 18. in 20. uri 1. aprila amer. akcij. film hladnokrvni ob 16. in 18. uri, amer. trda erot. poper iz miamija i. ob 20. uri 2. aprila Ni kinopredstavl 3. aprila amer. Mm. akcij, film kokain ne odpušča ob 16., 18. in 20. uri 4. aPrila amer. znan. fant. film čarovnici - dvojčici iz lemu-PjJA ob 16. in 18. uri, prem. amer. trde erot. ŠEFICA ZNA VSE ob 20. uri S. aprila amer. akcij, film HLADNOKRVNI ob 16. uri, amer. trda erot. ŠEFICA ZNA VSE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR 30. marca amer. barv. kom. IZGANJALCI DUHOV II. ob 18. in 20. uri 31. marca amer. kom. IZGANJALCI DUHOV II. ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. znan. fant. filma DRUGA NACIJA ob 21. uri 1. aprila amer. kom. IZGANJALCI DUHOV II. ob 17. in 19. uri, amer. trda erot. POPER IZ MIAMIJA II. ob 21. uri 2. aprila amer. znan. fant. film DRUGA NACIJA ob 18. in 20. uri 3. aprila Ni kinopredstavl 4. aprila amer. barv. znan. fant. film DRUGA NACIJA ob 18. uri, amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 20. uri 5. aprila amer. barv. ljub. film NEVARNA RAZMERJA ob 18. in 20. uri _DOM KAMNIK_ 30. marca hongkon. akcij, film PRIHAJA NINJA ob 18. uri, prem. amer. trde erot. NIKOLI NE SPI SAMA ob 20. uri 31. marca prem. amer. filma DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 16.30., 18.45. in 21. uri 1. aprila amer. akcij, film DINAMIT JACKSON ob 17. uri, amer. ljub. film NEVARNA RAZMERJA ob 19. uri, amer. trda erot. NIKOLI NE SPI SAMA ob 21. uri 2. aprila amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 18. in 20.10. uri 3. aprila amer. akcij, film DINAMIT JACKSON ob 18. in 20. uri 4. aprila Ni kinopredstavl 5. aprila amer. krim. akcij, film KOKAIN NE ODPUŠČA ob 18. uri, amer. trda erot. OPER IZ MIAMIJA I. ob 20. uri _KOMENDA_ 30. marca amer. barv. akcij, film HLADNOKRVNI ob 20. uri _ĆEŠNJICA_ 30. marca amer. krim kom. GOLA PIŠTOLA ob 20. uri LAZE 30. marca amer. barv. film DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV ob 19. DUPLICA 31. marca amer. znan. fant. film ČAROVNICI - DVOJČICI IZ LE-MURIJA ob 20. uri 1. aprila Šved. barv. krim. ris. HEIDI ob 16. uri, amer. akcij, film KOKAIN NE ODPUŠČA ob 18. in 20. uri 4. aprila amer. akcij, film ZOB ZA ZOB ob 20. uri 5. aprila amer. barv. kom. IZGANJALCI DUHOV II. ob 20. uri _TRŽIČ_ 31. marca amer. kom. TRIJE AMIGOSI ob 17. uri, prem. amer. ljub. filma NEVARNA RAZMERJA ob 19. in 21. uri 1. aprila amer. krim. kom. GOLA PIŠTOLA ob 17. uri, prem. novozeland. barv. akcij, thrill. JAMES BOND JE BIL ŽENSKA ob 19. in 21. uri 5. aprila amer. znan. fant. film ČAROVNICI - DVOJČICI IZ LEMURIJA ob 18. in 20. uri _DOVJE_ 1. aprila amer. barv. znan. fant. film DRUGA NACIJA ob 19.30. ŠKOFJA LOKA 30. marca amer. akcij, film MALA MATI ob 18. in 20. uri 31. marca amer. trda erot. LJUBEZEN V MINUSU ob 18. uri, amer. trda erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 20. uri 1. aprila amer. mlad. film LJUBEZEN V MINUSU ob 18. uri, amer. trda erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 20. uri 3. aprila amer. trda erot. DEBBIE OSVAJA DALLAS ob 20. uri 4. aprila amer. trda erot. DEBBIE OSVAJA DALLAS ob 20. uri 5. aprila amer. kom. VRZI MAMO Z VLAKA ob 20. uri _ŽELEZNIKI_ 30. marca amer. mlad. film LJUBEZEN V MINUSU ob 18. in 20. uri 31. marca amer. akcij, film MALA MATI ob 20. uri 1. aprila franc. ljub. film ROSELYNE IN LEVI ob 19. uri 4. aprila amer. akcij, kom. PREGON MOŠKE SVINJE ob 20. uri POUANE 30. marca franc. ljub. film ROSE-LYNE INLEVI ob 18. uri, amer. trda erot. ŠEFINJA ZNA VSE ob 20. uri 1. aprila aer. kom. PREGON MOŠKE SVINJE ob 17. uri RADOVLJICA 30. marca ital. zab. film BOM BANDER ob 20. uri, amer. erot. film SUPER DESETKA ob 22. uri 31. marca ital. zab. film JAZ IN NILSKI KONJI ob 18. uri, ital. zab. film BAD JAHA NA ZAHOD ob 20. uri 1. aprila ital. zab. film BAD JAHA NA ZAHOD ob 18. uri, ital. zab. film BOMBANDER ob 20. uri 2. aprila ital. zab. film JAZ IN NILSKI KONJI ob 20. uri 3. aprila ital. zab. film BOMBANDER ob 20. uri 4. aprila amer. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 20. uri 5. aprila amer. krim. film MAŠKERADA ob 20. uri BLED 30. marca amer. pust. film PLAČANEC ob 20. uri 31. marca amer. pust. film POLNOČNI MAŠČEVALEC ob 18. in 20. uri, amer. erot. film SUPER DESETKA ob 20. uri 1. aprila amer. zab. film SESTANEK Z NEZNANKO ob 18. uri, amer. pust. film PLAČANEC ob 20. uri 2. aprila ital. zab. film BAD JAHA NA ZAHOD ob 20. uri 3. aprila ital. zab. film JAZ IN NILSKI KONJI ob 20. uri 4. aprila ital. zab. film BOMBANDER ob 20. uri ital. zab. film BAD JAHA NA ZAHOD ob 20. uri BOHINJ 31. marca amer. zab. film SE STANEK Z NEZNANKO ob 20. uri 1. aprila amer. pust. film POLNOČNI MAŠČEVALEC ob 18. uri, amer. erot. film SUPER DESETKA ob 20. uri S. aprila amer. pust. film INDIANA JONES IN ZADNJI KRIŽARSKI POHOD ob 20. uri SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanja mnenj in predlogov na področju stanovanjskega gospodarstva Na podlagi 11. čl. pravilnika in sklepa izvršnega sveta Skupščine občine Radovljica z dne 27. 3. 1990 sprejema odbor RAZPIS za dodelitev posojil za gradnjo in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI I. Posojila so razpisana iz združenih sredstev solidarnosti: za kreditiranje individualne stanovanjske gradnje ter za kreditiranje prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v individualni lastnini. Višina razpisanega posojila znaša 2.200.000,00 din. Razpisa se lahko udeležijo delavci: ki združujejo delo v podjetjih in delovnih skupnostih, ki združujejo sredstva solidarnosti. ki so zaposleni na področju samostojnega osebnega dela, ki združujejo sredstva solidarnosti. II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJILA 1. Posojilo za gradnjo in prenovo stanovanjske hiše lahko dobijo delavci, če: — imajo stalno bivališče v občini Radovljica, — imajo veljavno gradbeno dokumentacijo, — imajo objekt dograjen do III. faze oz. pri gradnji montažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in pogodbo o nakupu montažne hiše, — so lastniki objekta in kreditno sposobni, — v preteklih letih niso sami ali njihovi družinski člani prejeli posojila v katerikoli SSS oz. prejeta revalorizirana višina posojil ne presega letošnje izračunane višine. 2. Lastna udeležba delavca ne more biti manjša od 30 % zneska potrebnega za dokončanje investicije, določi pa se v skladu z določili pravilnika. 3. Prosilec, ki gradi ali prenavlja stanovanje ali stanovanjsko hišo, katere stanovanjska površina je večja od standardnega stanovanja, ne more pridobiti posojila za del stanovanja oz. stanovanjske hiše, ki presega standardno površino. III. KREDITNI POGOJI 1. Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri: 1 — zadružni stanovanjski gradnji v višini 75 Vo, — gradnji stanovanjske hiše izven zadružne gradnje 60 %, — prenovi 80 %. 2. Doba vračanja posojil se določi v skladu z 31. členom Pravilnika o pogojih in merilih za dodelitev posojil iz sredstev solidarnosti združenih v občini Radovljica. 3. Seštevek mesečnih anuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od povprečne stanarine v občini Radovljica. 4. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 10 % povprečnega OD v Republiki Sloveniji v zadnjih treh mesecih. Obrestna mera za posojila po tem pravilniku znaša 10 %. IV. DOKUMENTACIJA Udeleženci razpisa morajo prošnje vložiti na posebnem obrazcu, ki ga dobijo na Alpdomu Radovljica, Cankarjeva 1. Priložiti pa morajo: — potrdilo o dohodkih vseh družinskih članov za mesec december 1989, januar in februar 1990, — gradbeno dovoljenje oziroma potrdilo o priglasitvi del pristojnega organa, — zemljiško knjižni izpisek o lastništvu izdan v letu 1990, — potrdilo o kreditni sposobnosti, — predračun stroškov prenove oziroma adaptacije stanovanja in stanovanjskih hiš, — potrdilo o premoženjskem stanju, oziroma dohodku iz tega premoženja, — potrdilo o stalnem prebivališču in o številu družinskih članov. V. OSTALE DOLOČBE 1. Pri izračunu posojila bodo upoštevane naslednje cene: — pri graditvi stanovanjeske hiše povprečna cena stanovanj v višini 11.000,00 din/m2, — pri prenovi stanovanja ali stanovansjke hiše iz predračuna, vendar ne višja od povprečne cene stanovanj v prejšnji alinei. 2. Pri izračunu posojila posameznim prosilcem bo upoštevan povprečni čisti dohodek na zaposlenega delavca v Republiki Sloveniji za mesec december 1989, januar, februar 1990 po poročilu Zavoda za statistiko Republike Slovenije. 3. Vlogo za dodelitev posojila je potrebno vložiti do 15. 4. 1990 s celotno dokumentacijo na Alpdomu Radovljica, Cankarjeva 1. 4. Prepozno prispele in nedokumentirane vloge se ne bodo obravnavale. 5. Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske hiše mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za pridobitev posojila. 6. Komisija za odločanje o posamičnih pravicah iz stanovanjskih razmerij rešuje vloge za posojila, objavlja rezultate sproti na svojih sejah na način, ki ga določi. 7. Ugovor na sklep komisije rešuje odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanja mnenj in predlogov na področju stanovanjskega gospodarstva. 8. Pri doložitvi konkretne višine posojila prosilcem Komisija upošteva kriterije določene s pravilnikom ter izdelano prednostno listo. Znesek posojila bo uskladila z razpisano vsoto ter temu primerno korigirala višino dodeljenih posojil, ki so glede na razpoložljiva sredstva lahko manjša, kot bi jih delavci sicer pridobili, če bi bilo obranih več sredstev. Vsa prejeta posojila iz sredstev vzajemnosti za isto stanovanjsko enoto v preteklih letih se bodo revalorizirala v skladu s porastom cen v gradbeništvu. 9. Glede drugih določil, ki niso navedena v razpisu veljajo določila Pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev solidarnosti občine Radovljica. 10. Najnižja višina posojila, katerega delavec še dobi z upoštevanjem določil pravilnika, je 5.000,00 din. Radov'jica, 23. 3. 1990 Štev.: 20/90-M U Predsednik odbora Stanko Košnik msM&g&msBmAM 20. stran obvestila, oglasi Petek, 30. marca 1990 IZBR4LI SOZMflS V MERKURJEVI prodajalni GLOBUS vam nudijo bogato izbiro blaga iz uvoza: garniture kozarcev (za pivo, vino, whisky, sadne kupe) vrče, vaze, servise za kompot, jedilne in čajne servise; vse iz kvalitetnega stekla in porcelana. Poleg naštetega vam nudijo tudi široko izbiro keramike uporabne za mikrovalovne pečice, stojala za sušenje perila in servirne vozičke. PESTRA PONUDBA! UGODNE CENE, OBROČNO ODPLAČEVANJE. pirhi šunka hren in KRANJSKA FREIZEIT - salon avtomobilov, Celovec, 4. - 8. aprila 1990 ® TOYOTA CELOVEC, VOLKERMARKTERSTRASSE 145 (DRUGI SEMAFOR V CELOVCU DESNO, PRI "KIKA" LEVO - 400 M) Tel. 9943-463-32231 POZOR! NAJDETE NAS TUDI NA CELOVŠKEM SEJMU Z NAJNOVEJŠIMI MODELI (OD 4. 4. - 8. 4. 1990) TRGOVINA »SONČEK« V Kranju, Cankarjeva 7 VAM NUDI DEKLIŠKA INFANTOVSKA OBLAČILA ZA BIRMO -OBHAJILO SONČEK VAS PRIČAKUJE! ALTTOOOMM€RC€ Ljubljana Podjetje za zunanjo in notranjo trgovino, servisno in proizvodno dejavnost p. o . Ljubljana, Trdinova 4 PREDSTAVNIŠTVO KRANJ Cesta jLA 14 Telefon.: 23-968, 22-364 osebna in dostavna vozila Mercedes Benz, Audi, VW, T AS - Golf, IMV - Renault, Citroen, Honda, VVartburg JmHHHHHHH tovorna vozila FAP in MB FAP z nadgradnjami in priključnimi vozili avtoplaščf MICHELIN za osebna, dostavna in proizvodi CASTROL rezervni deli za VW TAS in IMV RENAULT - R4 in RS program plovil ELAN trenutno dobra ponudba uvoženih gorskih koles varilni agregati in električni agregati ULJANIK Delovni čas trgovine: 7.30 - 15.30, sobota 8.-12. Tel. št. v trgovini: 23-977 ure OBIŠČITE NAS! GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO SLOGA Kranj KMETOVALCI! Vabimo vas v našo prodajalno kmetijske mehanizacije v Kranju, Cesta 1. maja 65 (pred mlekarno Čirče), tel.: 064-35-032 in 35-750 PRODAJNI PROGRAM Traktorji: ZETOR, TORPEDO, IMT 539 S Po konkurenčnih cenah proizvodni program SIP, nakladalne prikolice, kosilnice, obračalnike, silokombajne itn. S Puhalniki za seno grič z dozirno mizo S Program PČTINGER - nakladalne prikolice, obračalniki, silokombajni S Nemški obračalni plugi LANDSBERG S Plugi domače izdelave, predsetveniki, sejalnice za žito in koruzo S Škropilnice AGROMEHANIKA S Cisterne in mešalniki za gnojevko creina S Hlevska oprema KOVIN S Molzni stroji, hladilni bazeni fecro in električni potopni hladilniki mleka LTH S Kiperske prikolice IZ SVOJE PROIZVODNJE VAM PONUJAMO AKSIALNE IN RADIALNE VENTILATORJE GROS ZA DOSUŠEVANJE SENA Rezervni deli in repromaterial, posredovanje pri prodaji rabljene kmetijske mehanizacije, servis SIP Linija strojev za pridelavo krompirja, sadilniki, izkopalniki ter kombajni in sortirniki s Poljske Velika ponudba sredstev za varstvo rastlin po zelo ugodnih pogojih. Informacije po tel.: 064-22-616. VSE STROJE PRODAJAMO TUDI NA VEČMESEČNI KREDIT POD UGODNIMI POGOJI! Naše varčevalce obveščamo, da je letna obrestna mera za vlogo na vpogled od 1. 4.1990 spremenjena od 10 % na 15 %. Informacije po tel. 26-171 (hks) MALI OGLASI 27-960 Cesta JLA16 PEUGEOT TALBOT BRODNIK • PRODAJA, DELI IN SERVIS Bel|ak Klagenlurtentr 37 Tel «43-4242 2438« VOZILA Prodam Z 101 1.1 GX november 87, zaščiten, 12.000 km, registriran do novembra. »621-025_ Prodam TORI ENDURO, nov, nevozen, v garanciji 50% ceneje (6.500 din). ■»621-025_ Prodam brezhiben menjalnik za 126 P za 2.300 din »621-025 IV P R E D O S L J A Hi __JOŽE POLHAR APARATI STROJI Ugodno prodam OBRAČALNIK Tajfun, PLUG Batuje, TROSILEC Ferti in razne KARDANE. Spasa Đorđević, Finžgarjeva ul. 4, Lesce _4456 Ugodno prodam nov ELEKTROMOTOR, 3,5 kW, 2880 obratov. Zg. Duplje 80_4452 STROJ za expresno izdelavo SLADOLEDA prodam, g 620-774 4535 HILTI 72 TE in SVEDRE 25, 35 in 50 mm, ročni STROJ Roller King za vrezovanje navojev, ELEKTRIČNO ŽAGO in kompletno PLINSKO NAPRAVO Zincer ter vse ostalo potrebno ORODJE za monterje centralnih kurjav, prodam. » 061 /347-216_4538 Pr6dam mizarsko KOMBINIRKO, šir. 26 cm. Predoslje 110, Kranj (proti Suhi)_4562 Prodam barvni TV Gorenje s tele-textom. » 25-642_4581 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO ŽAGO Husqarna 266. »44-158_4584 Ugodno prodam malo rabljeno električno KITARO in GRAMOFON z boksema. » 82-430, popoldne _4588 Prodam 3-nitni industrijski OVER-LOCK Union, » 57-364 4589 Prodam skoraj nov MOLZNI STROJ. Pipanova 13, Šenčur, » 41 -032_4593 Elektronski PISALNI STROJ, nov, Olvmpia Carrera, prodam. » 64-041_4628 Prodam trajnožarečo PEČ Stadler, 32 kvV. » 66-850_4631 Ugodno prodam barvni TV Gorenje. Golniška 75, Kranj, » 22-429 _4639 VARILNI APARAT Iskra Mig 180 Prodam. Luže 61, Šenčur 4656 PEČ za centralno kurjavo Fero-term, 30 kW, nova, poceni prodam. » 36-293_4661 Prodam STROJ za rezanje navojev, STROJ za vrtanje lukenj v steklo in STROJ za navijanje tuljav. » 70-395_4668 Prodam barvni TV Loevve Opta, ekran 51 cm, starejši letnik, brezhiben. Informacije na » 33-018 4673 Prodam VIDEOREKORDER Grun-dig PS 500. Ribarič, Podnart 41, »70487_4675 Prodam dva nova TELEFONSKA APARATA Iskra Eta 86 in Scharp, 20 odstotkov ceneje ter ELEKTROMOTOR 1.4 kW, 1.400 obratov, obnovljen. Pavel Stamenov, Pševska c. 3, Kranj - Stražišče_4684 Prodam avtomatsko TEHTNICO za tehtanje krompirja ter TRANSPORTER za nakladanje krompirja. Robert Kozina, Čirče 36, Kranj __4687 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO ŽAGO Husqarna 266. »44-158_4691 Prodam zelo dobro ohranjeno KOSILNICO BCS, šir. 110 cm. Zupan, godbrezje 125, Duplje_4700 Prodam PRAtNI STROJ Obodin, star 15 mesecev. Francka Kavar, J^elendol 9, Tržič_4706 Prodam TV color, starejšo. »45-221_4717 prodam 8 mesecev brejo TELICO sirnentalko, VITLO Tajfun, samohodni OBRAČALNIK Reform M 11 jn PEČ za centralno kurjavo, z bojujem na dve kurišči. »64-213 4602 Ugodno prodam nov TV panaso-nic, TEXT, ter poceni prodam nov japonski VIDEOREKORDER. »39-661_4723 Prodam še zapakiran MULTI-PRAKTI K. »39-661_4724 Prodam barvni TV, star 4 leta. »51-295_4731 Prodam barvni TV Gorenje. Mrak, Mlakarjeva 17, Šenčur 4736 Prodam OBRAČALNIK SIP 220, enobrazni PLUT in KULTIVATOR 180. »58-058_4740 Prodam VIDEOREKORDER Fisc-her. Informacije na »33-616 4746 Prodam novo 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO, 30 odstotkov ceneje »48-621 4753 Termoakumulacijsko PEČ, 2.5 kW, prodam. »73-457 4774 Prodam VIDEOREKORDER Grun-dig. »33-573_4785 Ugodno prodam nov PRALNI STROJ, še v garanciji. Klemenčič, Sorska 22, Kranj - Drulovka 4817 Ugodno prodam barvni TV Gorenje. » 74-446 4824 Prodam starejši litoželezni mizarski CIRKULAR » 28-132 4831 Prodam KAMERO Super 8 in PRO-JEKTOR, ali zamenjam za Videore-korder. »51-209_4840 Prodam KULTIVATOR Gorenje in snežno FREZO. Japelj, Podljubelj 70, Tržič_4842 ŠIVALNI STROJ Slavica v omari, ugodno prodam. » 74-760 4853 Prodam malo rabljeno PEČ za cen-tralno kurjavo Stadler, 30 KVV, z vgrajenim 120-litrskim bojlerjem. »26-977, po 17. uri_4863 Prodam nerabljen 80-litrski električni BOJLER in 150-litrski kombiniran bojler za centralno kurjavo in elektriko, star dve leti. »46-032, po 16. uri 4864 Industrijski ŠIVALNI STROJ Sin-ger prodam. Janez Urbanec, Pan-geršica n.h., Golnik, »46-069 _4868 Ugodno prodam eno leto star bar-vniTV Iskra. »28-041_4876 Prodam VIBRATOR ža beton. »42-588_4892 VIDEREKORDER japonski (5.300,00 din) in KAMEROKORDER Sonv, novo, prodam. » 22-586 _4899 Ugodno prodam barvni TV Iskra, star 4 leta, daljinsko upravljanje. »35-855 4906 GRADBENI MATERIAL Prodam 25 kosov ARMATURNIH MREŽ, dim. 4.000 x 2.200 x 6 mm, po polovični ceni. » 77-746 4436 Prodam manjše GRADBENO DVIGALO. »68 233_4450 Na zalogi imamo strešno cementno OPEKO špičak. Nudimo 30 odstotkov popusta. Vinko Brečko, Sebenje 67, Bled » 77 756 4541 Prodam 1.000 kosov strešne OPEKE Kikinda 272. » 28-346 4558 Prodam smrekov OPAŽ. » 75-913 __ 4595 Smrekov OPAŽ, 38 kvad. m., šir. 9 cm, prodam. » 26-329 4610 CISTERNO za kurilno olje prodam. »632-051_4654 Prodam RADIATORJE Jugoterm, dim. 140 x 65 cm in 45 x 90 cm, črno CEV 3/8" in 1/2", stiropor TRAK, VENTIL s pipo 3/4", podo-metni VENTIL 1/2", VENTIL za bojler 3/4", 50 in 80-litrski BOJLER, strešno LEPENKO, 420 kg SMOLE, 2.000 kg betonskega ŽELEZA, vhodna VRATA - hrast, šir. 95 cm, leva, STEKLO termopan, dim. 162 x 142 cm. Vse 20 odstotkov ceneje kot v trgovini. Branko Grudnik, Log 8, Kranjska gora, popoldne 4750 Prodam 40 kvad. m. kombi PLOŠČ, deb. 5 cm in 40 kvad. m. STIRO-PORA, deb. 4 cm, 30 odstotkov ceneje. Popovo 2, Tržič, » 51 -010 _4812 Prodam rabljena dvižna GARAŽNA VRATA, šir. 2.5 m, viš. 2.8 m. »27-937_4833 Prodam 90 kvad. m. KOMBI PLOŠČ in toplotno ČRPALKO LTH. »633-599_49CN Prodam 17 vreč MALTITA (brez prometnega davka). » 80-057 _4902 Ugodno prodam TERVOL in ra-bljena OKNA. »58-282 4912 Prodam nova hrastova harmonika VRATA, dim. 81 x 198 cm. Cena ugodna. Ogled popoldne. Fende, Britof 186, Kranj 4915 ELEKTROINSTALACIJO vam izdela ali obnovi: Jože Benedičič, Pre-zrenje 22, Podnart, » 70-482 4123 ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE izdelujemo kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Roletar-stvo NOGRAŠEK, Milje 13, 64208 Šenčur, »061/50-720_4413 Prevzamem vsa ZIDARSKA in FA-SADERSKA dela. »40-316 4626 SALETITSKA TV! Hitra dobava in montaža po najugodnejši ceni. »78-212, popoldne_4680 Nudim vam POLAGANJE vseh vrst stenskih in talnih oblog. Informacije na » 51-214 4786 NON - STOP servis VIDEO, AU-DIO in TV naprav. Nudimo 3-me-sečno garancijo in brezplačni prevoz do 20 km. » 33-159 4816 KOLESA — MOPEDI JORG Kovinotehna Celje blagovnica FUZINAR Jesenice je v nedeljo, 1. 4.1990, odprta že ob 5.00 uri Znižane cene -popusti Nemogoče je mogoče CELOVEC, SIEBENHUGELSTR. 43 Tel.: 9943-463-21722 KUPIM Kupim zazidljivo PARCELO, Ijahko manjša, V Kranju ali okolici KLIC V SILI Šifra: 4430 Kupim suhe smrekove PLOHE, deb. od 5 do 10 cm. Sp. Bitnje 31, Žabnica (Mlinar) 4536 Kupim » 27-945 KAMP PRIKOLICO. 4559 Kupim manjšo kmečko KOSILNICO in prodam MOTORNO ŽAGO Stihi 041. »622-418_4660 TELEFONSKO ŠTEVILKO v Radovljici ali okolici, kupim ali vzamem v souporabo. Magušar, Linhartov trg 4, Radovljica 4704 Kupim 3-sobno STANOVANJE v Škofji Loki ali Kranju. Šifra: GOTOVINA - KREDIT 4741 1200. 4764 Kupim MOTOR za Mazdo »39-085, Stane_ Starejšo HIŠO, po možnosti z go-spodarskim poslopjem in velikim vrtom, kupim. Če je hiša na sončni legi in oddaljena od Kranja do 25 km, Vas prosim za ponudbo na oglasni oddelek. Šifra: SONČNA LEGA_4815 LOKALI_ V Kranju oddam v najem GOSTILNO v obratovanju. Šifra: GOSTILNA_4578 V Cerkljah ali okolici najamem večji PROSTOR za skladišče. Možen odkup. Naslov v oglasnem od-delku._4624 Kupim ali vzamem v najem en ali dva PROSTORA za trgovski lokal. Šifra: BLED - RADOVLJICA 4820 OBVESTILA ŽALUZIJE, 20 odstotkov znižane cene, ROLETE, lamelne zavese, HARMONIKA VRATA, MARKIZE, naročite na » 75-610 2476 J & J VIDEO HI-FI SERVIS! Popra-vljamo vse vrste TV, video in hi-fi naprav. Nudimo vam tudi prevoz vašega aparata v servis in vam ga popravljenega dostavimo na dom. Garancija je 30 dni. Odprto od 9. do 13. ure in 14. do 17. ure. Se priporočamo!. Pokličite nas na » 39-886 3591 DELAVSKA CESTA 19, STRAŽIŠČE, 64000 KRANJ, @ 064/22-065 CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA BO OD 2. 4. 1990 DALJE TRGOVINA ZAPRTA, HKRATI PA VAS VABIMO, DA SE SPET OGLASITE 14. 4.1990 V PRENOVLJENI TRGOVINI HVALA ZA RAZUMEVANJE __SE PRIPOROČAMO Poceni prodam 3.000 kosov rabljene strešne cementne OPEKE. » 70-266 4567 Prodam 14 kvad. m. LESA za ostrešje. C. na Brdo 28, Kranj - Ko-krica,» 24-068_4751 Prodam rabljeno in novo SALO-NITKO, dim. 50 x 50 cm. Logar, Šutna 91, Žabnica 4808 GRADITELJI POZOR! Izdelujem vse vrste PEČI za centralno ogrevanje, BOJLERJE za centralno in solarno ogrevanje. Kupite jih lahko po konkurenčnah cenah, tudi z naročilnico Stanovanjskih zadrug. Anton Aplenec, Medlog 11, Celje (pri Joštovem mlinu), » 063/39-878, popoldne ali zvečer 3954 Obrtnik izdeluje otroške kombinirane VOZIČKE, STOLČKE za hranjenje otroka, AVTOSEDEŽE, LEŽALNIKE za dojenčke, po zelo ugodnih cenah. Informacije: Beto-nova 13, Kranj - Kokrica,» 27-020 _4851 MONTIRAM hišne telefonske centrale in govorilne naprave. ' 50-055 4903 Prodam večjo količino SENA. Sp. Brnik 20, Cerklje_4757 Poceni prodam OBLAČILA do 15 let in ženska OBLAČILA, štev. 44, »27-792_4762 Prodam SENO in OKVIRJE za AŽ panje. Poljanska c. 53, Škofja Loka _4770 Ugodno prodam gumijast ČOLN Sport Beograd, Respet, C. na Belo 14, Kranj - Kokrica, » 22-333 4787 Starejši osebi nudim dnevno nekaj urno NEGO in POMOČ na domu. Šifra: NEGA 4790 VRTNICE - čajevke prodam po ugodni ceni. Golnik 107, »46-397 PREKLIC Opozarjam morebitne KUPCE POSESTVA in PREMIČNIN, ki jih prodaja Ivana Rant iz Lenarta št. 16, Selca, da ni lastnica omenjenega. Marija Gartner, Podlubnik 152, Škofja Loka 4629 POSESTI 5 km pred Celovcem, desno, tel.:9943-463-281670 KOLESA VRHUNSKE KAKOVOSTI: COLNAGO, PINARELLO, GEROS, CILO, PUCH, CINELLI ter OPREMA (Trikos hlače, triatlon obleke, polni obroči za kolesa)... Odprto: ponedeljek - petek: 10. -12. in 15. -18. ure, sobota 9. -12.30 DAVEK POVRNEMO OSTALO ZLATO za »25-891 zobe, 25 g. prodam. 4791 Iščemo VARSTVO za 11 -mesečnega fantka, v Radovljici ali Lescah, od junija dalje. Interesenti naj se javijo na »82-958_4459 Prodam semenski KROMPIR igor in dezire. Pipanova 40, Šenčur _ 4537 Prodam semenski KROMPIR. Ol- ševek 12, Preddvor_4553 Elanov GLISER z motorjem 45 KM in PRIKOLICO, prodam. Eržen, Lo- ka 104, Tržič_4571 Prodam semenski KROMPIR dezire. Tičar, Voglje, Šenčurska pot 28, Šenčur_4590 Prodam semenski KROMPIR dezi-re. Luže 20, Šenčur_4591 Prodam semenski KROMPIR igor. Poljšica 4, Podnart, » 70-164 4594 Prodam SENO. Dolenja Dobrava 14, Gorenja vas, » 68-059 4597 Prodam KAMP PRIKOLICO Adria 310, star pet let. » 22-607 4621 Prodam več kub. m. suhih bukovih DRV. Grad 59, Cerklje_4630 Prodam otroški kombiniran VOZI-ČEK. Korošec, Golnik 149 4642 Prodam semenski KROMPIR dezire. Gasilska 27, Šenčur 4646 Prodam PIANIO Belarus. Informa-cije na » 38-025, popoldne 4652 INVALIDSKI VOZIČEK na tri kole-sa, uvožen, primeren kot opora pri težavni hoji, prodamo. Informacije na »80-173_4663 PIANINO Roenisch, malo rabljen, prodam. » 23-259, zvečer 4666 Globok in športni VOZIČEK Tribuna, prodam.» 620-087 4667 Prodam mešana DRVA. Ni jih potrebno takoj odpeljati. » 64-218 _ 4676 Prodam rdečo PUHOVKO Mont Metka, štev. 17. »631-174 4693 Prodam SENO. Velesovo 10, Cerklje_ 4697 Iščemo SOVLAGATELJE za izgradnjo sodobne teniške dvorane, s kapaciteto 6 do 8 igrišč, z vsemi potrebnimi prostori, na zazidljivem zemljišču, v okolici Kranja. Ši- fra: TENIS - 8_4699 Prodam semenski KROMPIR dezire in jerla. Sr. vas 36, Šenčur 4705 Prodam 15 ton SENA. Informacije na »64-103_4719 Prodam KAMP PRIKOLICO IMV 380, starejši letnik. » 25-875 4738 Prodam KROMPIR igor, jedilni in za seme. Grogova 2, Naklo 4804 Prodam SENO. Kalan, Poljšica 6, Podnart. » 70-225_4813 Prodam 90 LAT za kozolec. Cena po dogovoru. Zaloše 7, Podnart, » 70-697_4838 Zasebno podjetje proda večje število belih MAJIC T - Shirt. Cena 37,00 din za kos. »061/558-538 ali 064/28-436 _4854 Prodam jedilni KROMPIR. Kepic, Zg. Brnik 37, Cerklje 4870 Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. »46-265_4873 Poceni prodam temnomodro fantovsko OBLEKO, štev. 8. » 21 -706 4884 VELIKA IZBIRA BLAGAJN B SHARP ~k TRIMMEL Om BAHNH0FSTR. 55 W CELOVEC ro ugoani ceni so ndurouaj c ške TETRA PLENICE. » 58-071 4885 Prodam hlevski GNOJ. • 45-683 4891 Prodam semenski KROMPIR igor in dezire ter DRVA. Jerala, Pod-brezje 218, Duplje_4896 Prodam GAJBICE za krompir in KLOPCE z lesenimi letvami. Ul. Andreja Vavkna 8, Cerklje 4897 Prodam krmilni KROMPIR. »47-383 _4898 Prodam KOŠARE za hladilno skrinjo. » 24-330_4900 Prodam semenski KROMPIR igor in dezire. Voklo 29, Šenčur, »49-414 4907 Prodam GOZD, 5.996 kvad. m., primeren za postavitev brunarice. » 73-666_4539 GARAŽO v Vrečkovi ulici na Plani-ni prodam najboljšemu ponudniku. Šifra: GARAŽA TAKOJ 4636 Atrijsko HIŠO, Pod Plevno v Škofji Loki, v V. gradbeni fazi, prodam. »633-527_4743 PARCELO za vikend, v Bašlju, prodam. Bojan Ropret, Hotemaže 47/b, Preddvor_ 4758 Polovico dvostanovanjske H IŠE ali eno etažo, 90 kvad. m., v Kranju, centralna, telefon, posebni vhod, prodam. »34-754_4759 Gradbeno PARCELO oddam v najem ali prodam, blizu Jesenic. »632-481, zvečer_4821 PRIREDITVE Odlično GLASBO s humorjem za ohceti nudita GLASBENIKA. »42-827, Prosenc_3446 Narodno-zabavni trio Toneta Debeljaka (bivški Jurček) vabi na PLES, vsak petek, v lokal "Dnevna soba" v Šorlijevi ulici, s pričetkom ob 18. uri in vsako nedeljo, v Do-mu ZB, ob 16. uri. Vabljeni! 4185 ROČK AND ROLL - PARTY s skupino MAD DOG bo v Dupljah, v soboto 31. 3. 1990, ob 20. uri! 4599 POZNANSTVA Sem še fant 41/170, zato si torej želim po tej poti SPOZNATI sebi primerno dekle in bodo ženo za skupno srečno življenju. En otrok ni ovira. Resne ponudbe pošljite na oglasni oddelek. Šifra: SPO-ZNAJVA SE_4848 RAZNO PRODAM Prodam SENO in strešno OPEKO Novi Bečaj, nerobljena ter OSTREŠJE lesene lope, dim. 8 x 6 m. Vodnik, Brode 14, Škofja Loka Prodam Z 750 SC, letnik 1979, registrirana do oktobra 1990, generalno obnovljena, spredaj rahlo poškodovana in barvni TV Sharp, ekran 55, stereo, teletext, super VHS vhod. Virje 8 Tržič 4549 Prodam PIANINO. Informacije vsak dan od 17. ure dalje. — »(064) 57-917 •K.— Gostilna Lakner Cesta na brdo 33 Kokrica - Kranj VAS VABI, DA POSKUSITE ODLIČNE SLOVENSKE DOMAČE JEDI - KMEČKA POJEDINA, AJDOVI ŽGAN-CI, SIROVI ŠTRUKIJI, AJDOVI ŠTRUKIJI... ODPRTO OD 10. DO 22. URE Tel. (064) 22-890 (ponedeljek zaprto) @®5^SScJJ©IEHGLAS 22. STRAN / MALI OGLASI, Petek, 30. marca 1990 SLOVENIJATURIST \SNe/, pojdite z nami ! V Kranju na Koroški 29 informacije - vozovnice - izleti -potovanja - počitnice - skupinski izleti za kolektive, pokličite: g>21-946 ■■■■■■■■*» SURF Burin, primeren za začetnika ter žensko športno KOLO maraton, prodam.» 622-328 4561 Prodam nove BLATNIKE za Opel Kadett, starejši letnik in 10 ČEBELJIH družin. Informacije na »622-915_4574 Ugodno prodam dva barvna TELEVIZORJA AOC in grunding. » 35-200_4377 Ugodno prodam otroški POSTELJICO z jogijem, oljni RADIATOR in 380-litrsko zamrzovalno SKRI NJO. Vojko Plesec, Savska c. 2, Kranj 4604 Prodam semenski KROMPIR igor in strešno OPEKO folc. Zadraga 17, Duplje_4608 Prodam nakladalno PRIKOLICO Sip 19 in en teden staro TELIČKO simentalko. Trilar, Okroglo 6, Na-klo, »47-764_4632 Nove bele bombažne PREVLEKE, nove GUME Traval, dim. 145 x 13, za Jugo in rabljen PRALNI STROJ Gorenje, poceni prodam. »37 321 4651 Ugodno prodam 400 kosov PORO-LITA, dim. 25 x 25 x 8, 120-litrski HLADILNIK, ŠTEDILNIK (2 + 2), MIZO in štiri STOLE ter črno-bel TV. »38-291_4710 Prodam BMX KOLO. » 33-620 Ugodno prodam BRAKO PRIKOLICO. Ogled v soboto. Dobravec, Drulovka 16, Kranj_4730 Ugodno prodam obnovljeno SEDEŽNO GARNITURO in dve otroški KOLESI, do starosti 6 let. Ogled v petek in soboto. » 34-533 Prodam dirkalno KOLO Sprint, štev. 56 in barvni TV, starejši letnik. » 632-482_4742 Prodam semenski KROMPIR igor in zadnji traktorski NAKLADAČ. Strahinj 67, Naklo_, 4747 Prodam nov električni bojler 80-litrski. Metelko, Srednja Bela 48. » 45-257 Mini tržnica Planina, Kranj MARTA JENKO Tel.: 064/36-985 — cvetje — lončnice — aranžmaji — venci Odprto: od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure, sobota in nedelja od 8. do 12. ure Prodam SUHA HRASTOVA DRVA. Mrak, Delnice 6, Poljane nad Škof-io Loko Prodam semenski KROMPIR igor in desvre. Jeglič, Podbrezje 192 Prodam Z 750, letnik 1979, motor MZ 150, letnik 1980, industrijski ŠIVALNI STROJ Singer in PLETILNI STROJ Pfaff, nov. » 36-640 4783 Ugodno prodam novo OS za sko-belni stroj, MOTOR 5 kW in pony expres. Beleharjeva 47, Šenčur ŠIVALNI STROJ Singer, tip 5147, električni, nerabljen, v kovčku, prodam za 1.200 DEM. Prodam tudi žensko KOLO Rog na 5 prestav, nerabljeno in moško KOLO Rog na 5 prestav, 2.500,00 za kos. »74-158_4789 Prodam semenski KROMPIR igor, dezire, cvetnik, jerla in jedilni KROMPIR, mešana DRVA ter barvni TV Iskra. Gasilska 2, Kranj -Stražišče_ 4793 Prodam športno KOLO in ŠOTOR. ■g 75-504_4794 100 kvad. m. kombi PLOŠČ, PEČ kiperbusch in ŠTEDILNIK na trda goriva, 30 odstotkov ceneje prodam »061/832-239_4801 Prodam rabljeno otroško KOLO in otroško POSTELJICO. »25-132, Kos 4819 Prodam PRIKOLICO za osebni avto in 20 kvad. m. stenske PLUTE ter novo TUŠ KAD. »41-144 4828 Prodam starejšo SLAMOREZNICO avstrijske izdelave in 30 kvad. m. ladijskega PODA. Krč, Nova vas 9, Preddvor_4829 Poceni prodam nov SESALEC in BRIVSKI APARAT ter star POMIVALNI STROJ, kominiran ŠTEDILNIK in več kosov POHIŠTVA. »67-184, Železniki_4845 Prodam semenski KROMPIR dezire in jerla ter jedilni KROMPIR in KULTIVATOR z ježem. Ropret, Zg. Bitnje 41, Žabnica 4849 Prodam 50 kvad. m. lamelnega PARKETA - hrast S, rabljeno SEDEŽNO GARNITURO in SPALNICO. »27-297 4877 Prodam ŠOTOR za 4 osebe in Ml NIKOMPONENTO - radiokaseto-fon. Šantak, Suha 50, Kranj - Pre-doslje_4886 Prodam nov ELEKTROMOTOR, 4 kVV, 1.400 obratov na min. in malo rabljene GUME, dim. 145 x 13, s platišči. Voklo 92, Šenčur, »49-219_4888 Prodam AVTOMATIK, letnik 1986, za 500 DEM, GLASBENI STOLP Party Tovver 100, 2 x 50 W, za 650 DEM in ŠOTOR za 4 osebe, z baldahinom, za 600 DEM. »27-625, Mare_4913 STAN.OPREMA Prodam JOGIJE, dim. 190 x 90 cm. » 45-056_4502 Ugodno prodam skoraj novo stanovanjsko opremo - REGAL za dnevno sobo, SEDEŽNO GARNITURO in kombiniran ŠTEDILNIK (2 + 2). Rade Stanič, Gradnikova 101, Radovljica_4534 Prodam SEDEŽNO GARNITURO, raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA. » 632-265_4585 Ugodno prodam dobro ohranjen raztegljiv KAVČ. Škantar, Finžgar-jeva 6, Bled_4669 Prodam rabljene kuhinjske ELEMENTE vključno s pomivalnim KORITOM, za 4.500,00 din. Ogled v stolpnici: Podlubnik 155, stan. 15, 3. nadstropje, Škofja Loka, »621-029_4825 Dva JOGIJA, dim. 190 x 90 cm, ugodno prodam. »26-724 4833 STANOVANJA V Šorlijevi ul. oziroma v bližini Vodovodnega stolpa mlada zakonca nujno najameta za daljši čas (možnost kasnejšega odkupa) 1 -sobno, lahko tudi večje STANOVANJE. Nudiva predplačilo. » 25-318 4543 ZA OGLASE, KI SO OBJAVLJENI POD »ŠIFRO«. NE DAJEMO INFORMACIJ! ZA TAK OGLAS POŠLJITE SVOJO PISNO PONUDBO Z NAZIVOM »ŠIFRE« na naslov: ČP Glas, C. JLA 16, Kranj Odpočijte se v tišini otoka Iža, blizu Komatov! Otok ima hotel, tri restavracije, ambulanto, market, pekarno in mesnico. Nudimo apartmajska ležišča od 8 -14 DEM, penzion od 34 -45 DEM, polpenzion od 31 - 39 DEM. Za prvi obrok gotovinskega plačila dajemo 15 % popusta, ostanek je možno poravnati v 3 - 6 obrokih. Informacije po tel.: 057-88-420_ Najamem 1-sobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Šifra: SELŠKA DOLINA_4550 Prodam eno in pol sobno STANOVANJE s telefonom v Bistrici pri Tržiču. »51-850 4556 V najem oddam SOBO. Naslov v oglasnem oddelku. 4871 Mlad zakonski par z otrokom nujno išče STANOVANJE. Nudimo 1 -letno predplačilo. Šifra: SPOMLADI 4894 VOZILA Prodam 4-sobno STANOVANJE, 96 kvad. m., na Planini, centralno ogrevanje, toplovod, telefon, pokrita skupinska garaža. Ponudbe na » 38-637 4606 V Kranju prodam lepo sončno 2-sobno STANOVANJE, 62 kvad. m. - nova kuhinja, kopalnica, tlaki itd. Cena 2.000 DEM za kvad. m. Šifra: PROSTO STANOVANJE _____4749 V najem vzamem 1 ali 2-sobno STANOVANJE v okolici Kranja. »24-571, od 19. do 21. ure 4800 Zamenjamo ali prodamo 3-sobno stanovanje, 115 kvad. m., na Jesenicah. Zamenjava je možna za enakovredno ali manjše stanovanje v Kranju, Radovljici ali Škofji Loki. Ponudbe pošljite na naslov. Služba družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Podružnica 51500 Kranj, Trg revolucije 2, 64000 Kranj 4852 Ugodno prodam GOLF JL, letnik 1979/1980.» 37-380, popoldne _4426 Prodam Z 101, letnik 1981, neregistrirana. » 64-084 4462 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK. »632-091 4492 Modemi interi nudi: po zelo ugodni ceni zložljive mize, stole in ležalnike za kampiranje stol 169 din miza 267 din ležalni stol 284 din ležalna postelja 264 din Se priporoča Lesnina v Kranju in na Jesenicah Prodam 126 P, letnik november 1989. »74-139_4544 Ugodno prodam FORD ESCORT, starejši letnik. » 70-728 4545 Prodam MITSUBISHI galant GL, letnik 1988. Plaznik, Ljubljanska 16, Kranj 4546 JUGO 45, letnik 1984, prodam za 25.000,00 din. » 77-672 4551 Prodam CITROEN AX 11 TRE, letnik avgust 1988, 37 odstotkov ce neje, 23.000 km. » 83-885 4552 Prodam R 5 Five, letnik december 1987. Ogled popoldne. Krnica 2/b, Zg. Gorje, » 75-109, dopoldne __4554 Prodam R 16, registriran do decembra 1990. Jereb, Staretova 40, Kranj 4563 R 4, star 6 mesecev, prodam. »061/612-404_4566 Prodam Z 750 LE, letnik 1984. »77-650_4568 VW, letnik 1974, dobro ohranjen, prodam. »40-686_4569 Prodam dve leti star Tomos AVTOMATIK A 3 L, malo vožen. Bri-tof 360, Kranj_4572 Prodam APN 6, star dve leti. »74-571_4573 Naprodaj je osebni avto Z 101 GTL, letnik 1985. Marija Gradišar, C. Kokrškega odreda 9, Križe 4575 Prodam JUGO 55 GV, letnik 1987, 35.000 km. Planinska 11, Lesce __4576 Prodam dobro ohranjeno Z 128, letnik november 1987, prevoženih 9.000 km. Tičar, Visoko 124, Šen-čur_4580 Prodam R 9, letnik 1983. » 73-873 4582 Poceni prodam BMW 1600, registriran ali zamenjam za manjši avto. Ogled v soboto in nedeljo. Alič, Žabja vas 11, Poljane 4586 Prodam ŠKODO 105, letnik 1981. Pavla Pintar, štruklova 19, Radovljica__4587 Prodam JUGO 55 A, letnik avgust 1985, 42.000 km. Ogled po 16. uri. malakrjeva 15, Kranj 4592 Prodam ŠKODO 120 L, letnik 1982. »620-788_4598 Prodam Z 101, letnik 1981. Cena 2.500 DEM. Črnko, Dovje 97, Mojstrana 4600 Prodam Z 750, motor generalno obnovljen, registrirana do oktobra 1990. Cena 1.100 DEM. Lalič, Stara Loka 26, Škofja Loka 4601 R 5 GTS, letnik 1988, prodam ali zamenjam za Golf diesel. Zg. Bitnje 191, Žabnica (pri trgovini) 4603 tjRadsportFABJAN, VAŠ STROKOVNJAK ŠTEVILKA 1 na koroškem za kolesa vseh vrst in kolesarsko opremo. BELJAK TR EFFNERSTRASSE2 Tel. 9943-4242-28413 (NA SEVERNI STRANI GLAVNE ŽELEZNIŠKE POSTAJE) Prodam SIMCO, registrirana, v voznem stanju. Čena 1.000 DEM. »51-018_4605 Ugodno prodam SIMCO 1000, registrirana do 31. 1. 1991. Obran, Stara c. 11/a, Kranj 4607 Prodam avstrijsko KOLO BMX. » 79-008_4609 Ugodno prodam JUGO Amerika 55, letnik 1988, prevoženih 9.920 km. »42-209_4612 Z 101 S, letnik 1978, registrirana do decembra 1990, prodam. »50-218_4614 Prodam GOLF diesel, letnik 1984. »45-066_4618 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987. Žabnica 1 4619 Prodam Z 101, »40-189 letnik 1985. 4622 Prodam FIAT 126 P, letnik 1988. Tr-šan, Hraše 14, Smlednik 4623 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1974, registrirana do julija 1990. Informacije na »84-317, popoldne 4627 ALFA 33 1.5, letnik 1986, metalno zelene barve, prodam. »22-245, od 8. do 18. ure 4633 Prodam Z 101 GT 55, letnik 1984, registrirana do marca 1991. Mata-rugič, Log Ivana Krivca 1, Jesenice _4634 TALBOT Samba (Simca), letnik 1984, odlično ohranjen, prodam. »38-322_y 4635 JUGO 45, letnik maj 1982, prodam. »632-650, po 15. uri_4637 Z 101 konfort, letnik 1979/1980, re-gistrirana do 29. 12. 1990, ugodno prodam. »37-702 4638 OPEL KADETT, letnik 1979, rume-ne barve, prevoženih 74.000 km, ugodno prodam. » 80-951 4640 Prodam VVARTBURG, star 2 leti, garažiran. »26-325_4681 Prodam GOLF diesel, letnik 1979, registriran do marca 1991. Cena 5.800 DEM. »620-026_4682 Prodam JUGO 45 AX, star dve leti in R 30, letnik 1979, ali zamenjam za manjši avto. Mihajlovič, Cankar-jeva 13, Bled_4683 Prodam nov AKUMULATOR za R 4 GTLJ, AVTOGUMO 135 SR 13, letna in dve zimski AVTOGUMI 135 SR 13. »21-559, dopoldne 4685 Prodam R 16, letnik 1971, registri-ran do junija 1990. » 27-923 4686 Prodam JUGO 1.1 GX, letnik de-cember 1987, prevoženih 27.000 km. »35-336_4688 Prodam GOLF bencinar, letnik 1981. lepo ohranjen, garažiran. Cena 6.200 DEM. Božo Dajić, Golnik 46_4689 126 P, letnik 1982, prevoženih 55.000 km, registriran do 26. 2. 1991, prodam za 2.200 DEM. Mu-lej, Selo 20, Bled_4690 Prodam APN 6, letnik 1986. Tavčar, Sp. Besnica 45 4692 Prodam R 4 TLS, 1. registracija 1980, dobro ohranjen. Gregorič, Smledniška 31, Kranj - Čirče 4694 Prodam FORD TAUNUS XL, letnik 1972. Tomo Lepojevič, Alpska 76, Lesce 4695 Prodam LADO 1500 riva, registri-rana do marca 1991. » 38-553 Prodam JUGO 45 koral, letnik 1988. Dejan Stanković, Jaka Platiše 13, Kranj - Planina 4698 CITROEN BX 16 TRS, star tri leta, registriran do februarja 1991, ugodno in nujno prodam. »42-727_4701 Prodam Z 750. Praprotnik, Kovor 81, Tržič, »57-352 4702 CELOVEC, PISCHELDORFERSTR. 133, Tel. 9943-463-42648 Prodam Z 750, registrirana celo le-to. Sp. Veterno 10, Tržič 4737 Prodam vVARTBURG karavan, letnik 1983, prevoženih 52.000 km. Cena 2.000 DEM. » 44-056 4739 Prodam eno leto staro Z 128, rde- če barve. » 35-340_4752 Prodam Z 101, letnik 1984. Trg Ri- voli 6, stan. 16, Kranj_4755 Prodam Z 750. » 622-572 4756 Poceni prodam R 4 TL, letnik 1977. Jovčič, Tomažičeva 7, Kranj 4760 JEEP ARO, 4x4, letnik 1989, do-datno opremljen, prodam. »69-784_4762 Prodam 126 P, letnik 1977, obno-vljen. »49-280_4763 Ugodno prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1978 »23-414 4765 Prodam FIAT 126 GL, prevoženih 15.000 km* star 18 mesecev. » 39-273_4766 GOLF bencinar, letnik 1982, motor v okvari, lepo ohranjen, prodam. Đurić, Rožna ul. 20, Boh. Bistrica _4767 Tomos AVTOMATIK A 3 MS, nov, nevozen, prodam. » 33-376 4768 Prodam Z 101, letnik december 1981, registrirana do januarja 1991. »622-777 _ 4769 Prodam Z 101 GTL, letnik decem-ber 1983. »80-517_4772 Prodam FIAT 126, letnik 1981, motor generalno obnovljen. Cena 2.000 DEM. »79-862, zvečer 4773 Prodam Z 750, letnik 1980. Franc Pegam, Lenart 4, Selca 4775 Prodam GOLF diesel, letnik december 1982. »632-918, popoldne_ 4776 Prodam LADO 1500, letnik 1979. Čedo Zelenović, Huje 2, Kranj 4777 Ugodno prodam JUGO koral 45, letnik maj 1989. »78-410 4778 SUZUKI - UVOZ (PROSTO ČEZ MEJO) GOLF JGL, letnik 1982, 43.000 km, bele barve, prodam za 9.000 DEM. »80-804_4641 FIAT 127, letnik 1978 in R 25, metalne barve, star tri leta, 29.000 km, prodam. »68-692_4645 Ugodno prodam R 4 GTL, star 1 mesec. Šuceva 9, Kranj - Primskovo_4648 Ugodno prodam Z 750, letnik 1984. » 35 950__4649 Prodam R 4 GTL, letnik 1981, za 18.000,00 din. Pavlovčič Miran, Korzika 8, Gozd Martuljk 4650 Prodam VVARTBURG, letnik 1974. » 25-965_4653 Prodam KOMBI VW furgon, letnik 1982. Krničar, Sp. Gorje 212 4655 Ugodno prodam AUDI 100 LS, starejši letnik in AUDI 80 GL, oba registrirana celo leto. Milutinovič, Savska c. 24, Kranj_4657 Prodam GOLF diesel, S paket, letnik 1984, odlično ohranjen. »77-214_4658 126" P, letnik 1980, prodam. » 36-889_4659 TERENSKO VOZILO Z AR 55, letnik 1964, registrirana celo leto in Z 750, letnik 1980, registrirana, prodam. Mandeljc, Grabče 7, Zg. Gorje_4662 Ugodno prodam JUGO koral 55, rdeče barve, letnik 1989, registriran do marca 1991. Lahovče 52, Cerklje_4664 GOLF, letnik 1980, lepo ohranjen, prodam. »23-259_4665 Prodam 4 kose aluminijastih PLATIŠČ za Golf GL, z gumami Miche-lin, okrasno MASKO z daljinskimi lučmi in vlečno KLJUKO. Sp. Brnik 37, Cerklje_4670 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983 in nov barvni TV, ali vse skupaj zamenjam za novejši avto. Vida Do-bravac, Gorenjska 20, Radovljica _ 4672 Prodam LADO 1300 karavan, letnik avgust 1986, prevoženih 45.000 km. Ribarič, Podnart 41, » 70-487 _4674 Prodam Z 126 P, letnik 1984. Gori-če 54, Golnik_4677 GOLF, letnik december 1979, dobro ohranjen, 5 vrat, prodam. » 28-049_4678 Prodam Z 750, stara 6 let. Rovte 9, Podnart 4679 Prodam Z 850, »64-216 letnik 1985. 4779 Prodam Škodo 120 L, letnik 1988, 12.000 km. Anton Lunder, Blejska Dobrava 141. Prodam Z 128, stara eno leto. Bra-jič, Zl. polje 2/a, Kranj 4703 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979. Stojan Miloševič, Golnik 111 4707 Prodam Z 750, letnik 1984. Venčka Kuralt, Zg. Senica 4/a, Medvode ______4708 Ugodno prodam Z 101, letnik 1977. Olga Purgar, Ravne 17, Tržič 4711 Prodam Z 128, letnik 1988. Jenko, Prebačevo 29, Kranj_4712 Naprodaj ohranjena Z 101, letnik 1977, registrirana do srede aprila. »51-770 4713 Prodam Z 750 in barvni TV grun-ding. »22-615_4714 Prodam Z 750, letnik 1979, obnovljena. » 25-991_4715 Prodam CTX 80, še v garanciji za 19.000,00 din, SURF, nov, za polovično ceno in dve novi avtomobilski PRIKOLICI. Okroglo 23, Naklo Prodam Z 750, letnik 1984, cena 15.000,00 din. »51-470 4718 Prodam Z 101, letnik 1986. Krasič Milorad, Janeza Puharja 3, Kranj _4720 GOLF JX diesel, star 4 leta, prodam . Ogled po 15 uri. Potočnik, Podbrezje 86, Duplje_4721 R 9 TL, letnik 1973, odlično ohranjen, garažiran, prodam za 80.000,00 din. »22-461 4722 Prodam LADO 1500, letnik 1977. Dakić, Ljubljanska 1/a (pri Hotelu Jelen), Kranj_4725 Prodam TOYOTO corolo, staro 2 leti in pol. Breg