20?,
l/.arhivskih toiulov in /hirk
ARHIVI XX 1997
francoski kataster za del Primorske
MAJDA F1CKO
Primorska zahodne od Soče in RatcSkcga razvodja je v letih 1805 1813 spadala k Nnpolc onovemu Kraljestvu Italiji, ¡n sicer k departmaju Pascariano s središčem v Vidmu, ki jc hil raz-Jcljen nji dislrikte Viden), Tolmczzo, Gradišče, Čedad in Nndižo.
Francoska oblast jeza lo področje v letih 181 I-1813 izdelala katastrski elaborat, ki seje že približal poznejšemu franciscejskcmir, zaloga Avslrua, ki jc dobila po Dunajskem kon >rcsu 1X14/1^ vr njene o/cmlje distriklov Gradišče, Čcd^d in Nadi-ža, v letih 1819-1823 za te občine ni na novo naredi h.
Način izdelave francoskega Katastra jc bil povzel po "Milanskem katastru", ki naj b. I. 1 s prvol-nima verzijama iz 13. in 16. sil najstarejši v Bvropi, vojvodi nn Milano si jc namreč po pridobitvi sa moupmvc v 12. st. lahko privoščila bolj dcmokia-lienorazdeljr vanj i davkov oziroma kata.slcr.
Izdelava katastra, ki jo 'C predpisal Karl VI. leta 1718, pa predstavlja revolucijo v izdelavi zem ljiŠKih katastrov. Prednost Milanskega katastra" jc v lern da jc hi I zdelan po enotnih mcr:!:h, z uporabo Marinonijeve merilne mizice fJoan Jaeo buc dc Marinoin i; hil ecsarski jvoin matematik i.i leta 1717 ustanovitelj inžcmrskc akademnc na Dunaju za izobraževanje vojaikih in civilnih -nžc-nirjev) pa so ž.c na terenu s svinčnikom ali črnilom izrisal, karto, medtem ko seje s prejšnjimi meril nim' p 'pomočki to dogajalo.šele v pisarni.
Zaradi pomanjkr.nja časa ta kataster .še ni bil idelan na osnovi enotne, temveč le na osnovi lokalne triangulacije po občinah.
Zar.mivoje bilo tudi merjenje površine Določali so jo z razdelitvijo parcelc na geometriiske like flnkotnikc), s čimer so poskušali izravnati meje. površino parcclc pa so dobili s seštevanjem površine teh likov oziroma s tehtanjem iz. svin čenih plošč izdelanih likov.
Poleg karle so izdelali še protokol zemljiikm in stavbnih parcel ter posestni list.
Pri francoskem katastru jc merjenje vodil geometer kol zemlicmcrcc in occnje^alcc, pomagal mujc asistent kot occnjcvalce, občina jima jc do delila še pomočnika-nosača in pomočnikaindika-torja. ki jc dobro poznal teren. Meje občin so poti jevali obcrnsVi možje oziroma župani (sindik"). Vsa dela jc nadzorov al inženir inšpektor. V letih 181^-1815 so bi c mape v M'lanu še pregledane.
Arhiv Slovenije hrani 21 katastrskih map francoskega katastra za pokrajino med Sočo ;n ila-pjansko slovcn! ko mejo in 22, v.a občino Belo Peč. Spisovni del pa jc verjetno .šc v arhivu v Gorici ali Trstu.
Mapo sestavlja ovoj /. nalepljeno .skico kata strske občine v katerem so osnovni mapni listi, ki pieustavljajo sckeijc občine v merilu 1 200C pregledna oziroma zbirna karta v merilu 1 8000,
1 tfOOO ah 1 AfKX) in naris naselij v merilu 1:2000.
Mapni listi v ohscgu 69 eni x 54 e:n so hili pozneje prirejeni tej velikosti, saj ima večina do-icpljcn rob iz papirja drugačne kvalitete, Vodnih znakov papir nima.
Skica katastrske ohčinc z njeno lego v avstrijskem koordinatnem sistemu na ovoju jc bila .zdelana kasneje, in sicer po predpisih o opremljanju katastrskih map iz lota 1824.
Mape so vsebinsko enake, niso pa bile izdelane po enot ii metodologiji, kar se kaže s leni, da nimajo enotnih oznak, niti niso enotno obarvane.
Osnovni mapni listi so označeni z. rimskimi številkami. Meje kal asirski h občin so rumeno zc lene, na stičiščih občinskih mej so posebni znaki v črni harvi (roža, ornament in podobno).
Me»*, in slci ilkc parcel so črne, Inkolniki, oz načeni s številkami od ena dalje, na katere so raz deljene parcele, so rdeči. Reke so modro-zclene, ceste rjave. Vzpe'ine sočrtkanc-šraiiranc Poslopja so rdeča, nekatere parcelc so zelene oziroma zelenkasto senčene Na nekaterih kartah so vzdolž obč.nskil. mej vpisana imena njihovih preglednikov.
Večina map vsehnje še poseben lisi s podatki o izdelovalcih katastra, o času njegove izdelave in o osnovnih površinskih značilnost m katastrske obči r.c
Pregledna kartu prikiizujc katastrsko občino v ccloti na enem, dveh ali treh listih. Pobarvana jc tako kol osnovn mapni listi, le gorovja so sivo obarvana in nc črtkana
Nekatere pregledne oziroma zbirne karte inrajo ob strani izrisano še določene predele označene z Minskimi šlcvilkai»1, v merilu 1:20T'0, in sicer za radi boljše preglednosti parcel.
Narisi naseli l v občini so presneli iz osnovnih mapnih lislov, nekatere parcele so zeleno črtkane Pod pregledno k arlo in narisom naselij sta lastno ročno podpisana njun ;zdelovalce in pregledr k,
Arhivsk popis zajema 20 kalaslrskin map za občine oziroma sckcijc občin: Anhovo, Rnvšica, Bovcc in Dvor, Bicginj in Logjc, 'drsko. Kobarid z enklavama Sužid m Svino, Korilmea p/. Bovcu in Kal Kred z.enktavo Staro Sclo, Kožh.ina, Uvck Gornji, Log Corni', Log Srcdn i, Plavc. Robe disčc, Ročinj, Soča-Dcsni brc ;, marino v Brt!ih, Trenla-Dcsni hreg, Uknnjc, Vi.šnjevik z. enklava m- Slavec, Gradno ¡r¡ Vcdi'j.m. 21 mapi jr osnutek mape za Bavšico, 22. pa katastrska mapa za Belo Peč, ki pa v popisu ni za1 :la ker se v izdelavi razlikue od osla h. r/ razpoložljivih podatkov pa m razvidno, kaj je hilo z Belo Pečjo Mogoče bi se našlo več podatkov v Državnem arhivu v Gonei
V popisu so zhrani tehnični podatki kataslr skih mapah, imena izdelovalcev kart in povišin sko razmerje med nizkim, gričevnatim ler goratim svetom v občinah.