Conto corrente con la pasta. r---— Izlmla dne 1. In 15 vsakemu aicse"i — Urcdnlšivu ji .ip<«iv-aisivo v Gorici. VI;. C. 1'avettl 9. Tiski. Namilim Tiskarna Izdajatelj Iii odico-vornl urednik 1'ran-cc 1'odbrSIC. Cena oglasom: I milimeter vlsočine v Slrln! enega stolpa i„ - .KO za trgovske reklame, llaiiCna nI. ve&llia, im.ilaiia. o-smr Ulice, valilla. na-/.aaiilla lld., vsaka vrsta II..- Celoletna nni(Hviiiiin tO Z* iin-f-nit-vo I,. Leto I. GORICA, dn6 I. d«rrmlirn 1922 Sejem sv. Andreja v Gorici, kakorSen zdi se v resnici. Stara ine sili, radovednost me žene, pa grem na sejem. Pa kaj vidim? Nič za sv. Miklavža, nič za Božič, nič za zimo, nič zame ne za mojo staro, pa vendar za vsakega nekaj, če ne drugega pa tisto, kar je razprodano. Prvič same svetinje, križci, zvezde, lake kot jih dajejo pri komedijah, če dobro streljaš. Toda tam jih moraš zaslužiti, tu jih pa ni treba. Parkrat greš v Trst. enkrat v Rim, pa dobro upogneš hrbtenico — to je posebne vrste tclovad« ha, ki jo negujejo zajci in inidobna golazen — pa dobiš tako Svetlo stvarco. Priporočljivo za nekatere župane, urad- nike, posebno za one, ki imajo mehko hrbtenieo še izpod Avstrije. Drugi je prodajal narodne solze, ki je še predvojno blago, nenadomestljiv surogat za narodno delo, ki bi ne smela manjkati v nobeni narodni hiši kot KI za 1'luid. Tretji prodaja slogo, ki pa je bila v hipu popolnoma razprodana in odnese« na v inozemstvo, Ie v Jugoslavijo ne, za« kaj tajn jo tudi manjka, lega blaga zelo pogrešajo na sejmu. Četrti je imel vladne brce, ki so jih dajali skoraj zastonj, zakaj naše ljudstvo je tako založeno z njimi, da jih še dolgo let ne manjka, če bi kurili z njimi peči. Peti ,se je dolgočasil z vladnimi ob« ljubami, ki so ravno tako prazne kot ška« tle in jih noben niti pogleda več ne. Sesti vpije, kot da ga tišči v trebuhu; ta prodaja ricinovo olje; čuli smo, da je vlada pokupila večjo zalogo te plemenite tekočine. Zvečer so prodajalca aretirali, ker je bilo olje ponarejeno na zdravje ti« stih, ki ga morajo piti. Obsojen bo kot zločinec proti državi. Končno pa cirkus, ki je vabil ljudi k predstavi vlade, ki je Slovencem pravična. Kazali so jo v zabitem zaboju, da je nihče nI mogel videti. Kazali so tudi voj* no odškodnino vjeto v prazno kletko in dragoceno copato pravice, ki je zbežala v Ameriko. '. Ce rtte vi drugi videli kaj drugega pa povejte Čuku na palci. Čuk literarni kritik. Cuk na Palci vestno motri vse naše kulturno delovanje. Zato jc umevno pi* smo, ki ga je te dni poslal uredništvu »Jadranke« v Trst in katerega objav, I jamo v njegovi ccloti: Vcleučcna gospa Jadranka! Blagovolite mi oprostiti, da sc drznem tudi jaz, uboga para, govoriti in pisati o Vašem vrlem listu »Jadranki«. Ta stvar me v interesu mojega ljubega naroda za* nima kot kritika lepih umetnosti in lite* rarnega historika, vkljub temu, da nisem jaz prepustil svojega podpisa na držav, nem pravdništvu v popolno odgovor, nost. Vendar vem, da tudi Vi kakor jaz rcflcktiratc, da se Vas čita. In čita Ijud* stvo in ne samo Vi. Zato smem tudi jaz o tej stvari kakor Vaš čitatelj govoriti in pisati, in to tem bolj, ker mi postajate vkljub najinemu dosedanjemu mirnemu sožitju nevarna konkurentinja. Zal, da sc osebno nisva še mogla se* znaniti in skleniti prijateljske vezi. ka* tere naravni predpogoj bi bil, da bi si midva seveda nc delala konkurence. Saj pri nas je, kakor vidite, za oba dovolj dela. Da me nimate še časti poznati o, sebno. sklepam po naravnem svojem in* štinktu, vendar ne jamčim za to domne* vo z ozirom na Vaše prijazno namiga, vanje v zadnji Vaši številki na neki Vaš skrivnostni predalček. Na vs*k način sem se jaz dovolil spoznati Vas po Vaših delih in spadam tako med ono polovico našega pod jam* Ijcncga naroda, ki Vas pozna samo no imenu in delih, kakor ste blagovolila sama v svoji zadnji številki umestno ugo* toviti. Kdo bi pa Vas ne poznal po imenu in delih!!! lina polovica, pravite, Vas po* zna osebno, druga pa samo po imenu in delih. Krajše rečeno; nožna Vas cel na* rod. Taka sreča ni bila do sedaj še do» delicna nobeni slovensKL.dušil Milost, Ijiva, zagotovim Vas; da Vam je že za* gotovljeno mesto v slovenski literarni zgodovini, Sicer vem, da Vam v Va£i znani skromnosti ni prav nič do tega in' da ste v tem oziru popolnoma nasprot* ne"a značaja s Hcrostratom, ki jc za* žgal Dianino svetišče v Llczu samo zato, da fco njegovo ime imenovala zgodovina. (Ni treba, da bi Viun še navajal letnico, katero gotovo boljše veste kakor jaz.) Vendar dejstvo jc dc»stvo, in na tem dejstvu, da Vus namreč poznam po ime* nu in delih, se ne d& k sreči ničesar .spre meniti. -. . Mpj namen kakor slavista in litcrur« nega kritika jc namreč blagodejno vpli* viitl, da sc preijiostl oni prepad, ki Jc tako globoko zasijal med sedmeroglavnim zmajem »Jadranko« in ponižno tčlko »Edinostjo«. Kakor značajen kritik, ka* kor.šnih je malo pri nas, nc morem dati prav nobeni prepirajoČih sc strank. ..»Edinost« jc po svojem dopisniku, ki se je pustil prijeti za uhelj od ženske roke, ko strokpvnjuška branjevka zalu* čala v »Jadranko« gnjilo kajrijolo. To ni prav. »JullnO'>t« naj ve, da je »Jadranka« dobro prepasana, ker ni puhla, suhoparna, plitka, ničeva; ona smukne narav* nost v možgane, v srce aU;^lčiii mehur. Njent pisave ne moremo primerjati zo* boveznim otrobom. (Oprostite, da po* praviih jaz 'namesto Vas sipino ' l(akšno tiskovno napako.) »Jadranka«' pa nima prav, da gre na* prej »s škandaloir in sramoto«. Ni prav, da uporablia porogljive ošvrkc iz tuijh literatur kakor onega, kpga je rabila nje* na Jasnost prcmilostljiva gospa kneginja Mctternich. Saj nc živimo več v dobi Prešerna, ko sc jc smelo z Mcttcrnichom na čelu take stvari metati ljudem pod nos ali jih pa celo zapisati in popisovati. Ravnotako ni prav, ker ni res, da jc »E* dinost« vsaki dan slabša. Res pa je, da se kotel ponvi roga. Vendar ima »Jadranka« prav, čc trdi, .da »Edinost« tako malo ogreje, — sc, veda vedno v primeri z »Jadranko« — da bi naSč ljudstvo gotovo čestokrat raje čitalo »Maramco«, ako bi bil slovenski. Seveda, ako bi bil slovenski!!! Ker pa ni, naše ljudstvo čita le »Čuka na Palci« in »Jadranko«. Sinteza našega razmotrivanja •> tem v naše kulturno delovanje tako globoko sekajočem sporu je, da »Jadranka« mo> ra vstrajati, da mora ustanoviti po celi naši Krajini čim več takih ženskih in dru, žinskih listov kakpr jc »Jadranka«, in če je le mogoče, v vsaki fari po eno »Ja, dranko«, da sc bo ljudstvo vadilo v pi, sanju in s tem pripomoglo naši lepi in znanstveni literaturi na noge. Posebno nas veseli, da bo »Jadranka« izhajala še preko Novega leta, kar moramo na vsak način verjeti z ozirom na okolnost, da nas je o tem zagotovila cncgiČna in na zanalaščstališču stoječa gospa urednica. (Atributov in sestavljanja besed sem »e učil »Jadranke«.) •] Bog te živi, »Jadranka« vsaj še tuli* ko časa, da bpš videla siadove svojega imena in dela! Do takrat pa sprejmi žnak mojega posebnega Na Palci pri Kosezah, spoštovanja! dne 11. II. 22. Uolanl VZOREC.I . Po obedu ua katerem je bjlo povabljenih nekaj prijateljev Bahijna, se ta dvigne s čašo vina ter jih vpraSa:- »Kaj pravite k temu vliicu, prijate I jI? ... Iz mojega vinograda jcf -..« »So ml je zdelo,« jc odgovoril eden izmed njih. »Kako to. ste ga morda že potuisili?' »Ootovo sem ga okusili« ' »Čudno, kje neki?« salati!« KOOIST.I Sin bogatega zcmljiščncga posestnika jo bil v vojni v prvih vrstah in pridno pošiljal pismena poročila svojemU očetu. Se veda je poročal samo ono, kar je smel iu no kar je holcI.Nckoč dobi oče naslednje poročilo. »Dragi oče! NaSe kri o v zadnjem 6i-sn jako napreduje: Pobili smo tri regimen te sovražnikov in pridobil) nad deset tiso! johov zomjje. Drugači dobro, nič posebne ga; le denarja mi primanjkuje. Prosim te dragi oče. pošlji mi v kritkem 100 kron.» Oče mu je takoj prav,po trgovsko odgovoril: »Ljubi moj sin! Veseli me, da si ined vojaki, ki imajo veselje do zemljišča Toda vsega nc l>oste mogli obdelati, to vem jaz iz prakse. Radi tega ni potrebno da ti pošljem 100 kron, marveč prodaj sto johov zemlje in ostalo ti bo še toliko, da boš lahko Še ti poslal domov tvojemu ubo gemu očetu. Te pozdravlja tvoj oče!« ULJUDEN PROSJAK. Na cesti je sedel mož z leseno nogn in prosjačil. Nogo je imel precej daleč od tlaka stegnjeno. Nek nepreviden kolesar nvi jo je pa povozil, a sc takoj oprostil / običajnim »pardonom«. Berač pa se mu jc smehljaje poklonil rekoč:; »Le izvolite, magari še enkrat!« V GLEDALIŠČU. Zakasneli obiskovalec gledališča je pritekel ves zasopljen po stopnicah na hodik pred balkonom In v eni sapi vprašal prvega gospoda, ki ga je srečal: »Oprostite, ie že pel prvi tenor motiv kot ptičica krasno/...? Vprašani nervozno: »Ne, ampak tulil kot pes.* Mož in žena sta tudi zakasnela nek večer ter vprašala pobirača listkov na vra tih: »Je-Ii že odigral orkester Poestcr-jevo deveta Ouvertura?« NastaVljencc:» Mi slim, da končuje!« — »Vidiš,« je kričal mož nad ženo, »toliko časa si se frjzinik' iu šminkala, du sva jih osem zamudila. Admiralovi zobje. Evo ga I Zdej je prsu III SLABO RAZUMLJENO. Hči (pripoveduje materi o svojem že-nitovanjskem potovanju): »Ko sem se s Franoeljnom vzpenjala na h rib,-bi se bila kmalu zgodila nesreča, osel se mi jc uprl......« ženilovanjskein Mati. »Kaj? 2e na potovanju?« BERAČ. »Ti, stari moraš danes iti beračiti kot kričati, kako ga boli.« gluhonem. Otroci so pri igri tvoje bergle Ta nenavadni razlog jc imel dobre z|omj|i posledice za bodočega mornarja, — bfw Humoreska. Ker mali Tintin že dalje časa trpi vsled pokvarjenega zoba, se je mamica odločila, da ga povede k zobozdravniku. »Ti boš postal mornar, Tintin mali. Ali kak mornar je to, ki joče, ker mu bodo izdrli slab zob. — Kaj misliš, da si mornarji ne pustijo izdreti zohov?« »Mama, kako pu potem grizejo trdi prepečenec na ladiji?« »Saj si ne pustijo izdreti vseh, pa če ima kdo vse pok varjene, Si pusti mlrcti vse, — in jaz tudi poznam neko> ga, ki si je pustil izdreti vse. - Bil je to euen od prijateljev tvojega papana, — admiral Kalbris. Ubogi admiral ima v ustih umetno zobovje, — popolnoma vse zolnf ima tmietiic. Izgledajo, kakor nekake jasli.« 1 »No, mamu, jaz pa sem mislil, du služijo jasli za polaganje konjem krmo.« »An zove se istolalco zobovje, kl služi nekaterim ljudem, da jedo z njimi. — lu ravno tako tudi admiralu, kl je v neki nevihti, ki je doletela pred dolgim čusom njegovo ladijo, izgubil vse zobe. - -In — I i umetni zobje so nekoč admiralu celo rešili žvljenjc.« »Kaj, mama, ali .sc more res pripetiti, da umetno zobovje reši človeku življe« nje? Povej mi hitro, če veš, kako I ako prigodhico.« »čudna prigodhu zares, — boš videl. Admiral je bil tedaj le poročnik. — Njegova ladija se je nekoč razbila ob skalah in on si je rešil življenje, vendar so ga divjaki vjeli, da ga speeejo na raz* nju.« »Da bi ga potem sncdli?« »Najbrže. — On pa ni izgubil pogu* ma in je sam pri sebi n^isli|,'/kakq bi)>e rešil. — Dejal si je: Čc sem v-stanu vzbu* diti v teh divjakih vero, da sem riejf»j vzvišenega, da razpolagam - z. nadnafev« nimi močmi in vstvarjam čudovitosti, tedaj me bodo imeli za čarovnika in mogel jim bom ubežati. — In kaj si je izmislil admiral? — Kaj jc storil? — Kaj se ti zdi Tintin?---1 Rekel jc divjakom: »Jaz sem močnejši od vas vseh, — in dokažem vam to takoj. — Ali je morda kdo izmed vas tako močen, da si hkra* toma izderc vse zobe — in da si jih po* tem zopet postavi nazaj na s.vojc mesto? — Nc res, da tega ne znate? — Poglejte pa mene!« Po teh svojih besedah je vzel svoje zobovje iz ust ter ga položil pred sebe na tla pred davjakc. — Hipoma SO se vsi divjaki poklonili do tal, kakor pred kakim božanstvenim bitjem. — In še dandanes bi ga po božje častili, ako bi ne bil admiral rajše zopet prišel v svojo domovino, na Francosko.« Tintin jc kar obstal in se pi mogel dovolj načuditi izvanredni dogodbi. »Oh — mamica, kako je bil admiral prebrisan, lih, boš že videla, ko bom jaz velik, kako jirn bom tudi jaz divjake na* cvrl, da bodo imeli zadosti. — fch — ko bom jaz mornar!« »»Da, da, gotovo, toda, da dočaka*, kaj takega, si pusti izdreti I olni zob. - -Kaj hočeš, da stori mornar, če ima bolne zobe, da si mora zmeraj držati lice in ugoVoira si jc pustil izdreti zob pri zobo« zdravniku. Ko jc Šel z mamico od zdravnika in so S c mu'debele solze že posušile, sc mu je že zdelo, da jc dovršil junaški čin, ki zasluži najlepšega priznanja in odlikova* nja. — Ni mu bil zadosti potapljačev zvon in tudi nc mala amerikanska tor« pedovka z mehaničnim navijalom. — 'Hotel je prisostvovati večerji, katero so nameravali narediti njegovi stariši pri* luidnjc dni. — Njegova mamica mu je tudi to obljubila: »Da, da, jaz bi ti že dovolila, a le pod pogojem, da nc uganjaš morda kakih ne* umnosti, kakor po navadi. — Glej zadnjič si spustil kat mačka na sredo mize, češ, da si izbere svoj kos. — In potem si vprašal ubogo gospo Matinovo, Ki si bar; va laso, t- zakaj postane ona tudi na la* seli rudeča, kadar se drugim porudeči obraz.« • • »Eb — mama, preje jc imela sive la* ae. — AH mamica bodi gotova, — obna* Šal ffc bom pametno, — tako da .se bodo Vsi Čudili, kako imaš ti pridnega in do* brega sinčka.« Prišel je ča« večerje in Tintin je res drjfcal besedo. — AH ko je prišla na mizo pečenka, sp jc začel dolgočasiti. — Lačen ni bil več in postajal je ncinircn, lako, da /e mama začela opazovati. »JCaj ti je vendar, Tintin?« »Zabuval, igral bi sc rad malo.« Kavno na nasprotni strani jc pa.se* del admiral Kalbris in ga prijazno se — Povej mi mali moži* .smehljajoč vprašal: »Igral bi se rad, zabaval, vendar, kaj bi te zabavalo, ček?« In paglavček jc stegnil lepo proseče svoje ročice proti admiralu rekoč: »Oh — gost>od admiral, —kako bl bil jaz rad, da bi si ti vzel svoje zobe iz ust in da bi jih dejal pred sebe na mizo, kakor si naredil takrat pri divjakih. — To bi si tako želel, gospod admiral.« Kaj jc Tintinova mama potem na« redila, pa ni mogoče opisati. Gorica, 1. decembra. Zdaj pa je ie, dovoljl Jaz, Čuk Veliki, imam na tisoče poslušalcev, pa nič ugleda in spoštovanja v deželil Jeza me . grize v želodcu kot barvano vino. Zato sem šel in sem ustanovil »Stranko ču* kov«. S tem in onim sem danes precej v žlahti, — kdo bo še proti meni? Napotil sem se po deželi, da dobim pristašev za svojo stranko. Po Vipavski dolini sem , jo mahnil in v Vipavi dobil prvega čuka. Bil je komunist, pa se je spokoril... oh, pokora je trda, kot Petrova skala! Ta* kole sva se pomenila: Gospod, vaše srce in vaše vino je italijansko; ali bi stopili v'stranko čukov? —' »Hm,« se odkašlja možak, »bl, pa kako?« — »Trideset vam damo l . /n sva se zglibala. Pa jo mahnem nu* prej in iščem vse, ki so nezadovoljni, pa rudi likajo tuje škornje. Grem, grem, jaz. Čuk na palci, pa pridem do gradu. \isok in leo je, debelušen gospod se s težavo prerine skozi mogočna vrata. Pu mu miprnvim globok poklon — (ti pre* kletnimi krojač, ozka jc tvpja mera) — in mu povem: »Tako in tako, plemeniti gospod! Velika so vaša polja, še večja vaša I ju* beznjivost, največja vašu ljubezen do grošev. Novo stranko borno ustanovili.« »Me veseli,« pravi In se smehlja. »Pa Vašu milost ne rajtu, da bo to dobro?« »Dobro ,dobro! Veste, komisar in pa jaz sva dva!« »Seveda, seveda!« se čudim potulu njeno plemeniti modro«//. Pa sva se pobotala. Korajžno jo uret žem naprej v suhe kraje, kjer '»o d z cm* lio cvetejo zakladi. Tam Je mož, ki Je že čudne posli' prav doltro opravljal, on bo za naio stranko. Kar na lepem ga primem. '{i.- »Vi imate nekuj masla nu glavU Zdaj sveti gorko soince! Jaz imam solnčnik, da se maslo ne stopi: Ali sto* pite v našo stranko?« »Oh, jaz se ne mešam nič... Jaz sem tu in tam... Kako težko časi so... Ne zamerite, pa...« »Jaz sem čuk, prav nič ne zamet rim, če še kako neumno poveste! Ampuk — uli ste z nami ali ne? Izdajali bomo nov list, lahko odložite vse težave v njem.« » »O, to pu tol Rad bl se enkrat zhe* sel. Tako da bi vsi komisarji vedeli, da sem z njimi. To jc potrebnoy Je koristno za narod,« je defal in se Jc potrenljal po rastočem trebuščku. Napravila sva pogodbo in pritisnila pečat nove stranke: Mošnjiček z denar* jem in zajčja ušesa. Tako sem imel že tri stebre za novo stranko. Zdaj naj se kdo loti Čuka na palciL Mi smo za sporazum, naš cilj ie naš program, zdaj vzamemo šalco mle* ka, kifeljc, bombo in Čuk na palci sem, rešen. I f A, t i I • Cuk na palet. ZA KOLIKOR IMA! Nek izobraževalni krožek jo priredil veselico. Predstavljali so Štokovc »Tri ptičke«. Fant od fare bl bil tudi rad videl te ptičke pa ni imel dovolj denarja, ker je znašala vstopnina tri Ure, a on je Imel sa,-mo dve. Vso enopajc poskusil vprašati pri blagajni: s »Koliko stane za videti »Tri ptičke?« »Saj je razvidno Iz lepakov; tri lircJ« »No, pa ml dajte vstopnico samo za dva ptička!« BERAČEVA LOGIKA. ' Nek veletrebušen gospod je podaril svoje obnošene hlače beraču, ki je bil dolg in suh kakor polehovka. »Nc bi bili tudi toliko prijazni častiti gospod, prosim ponižno ter dodali ttldi za en obilen obed, da bom zamogel obleči vaše hlačc?c Iz kavarne Član igralnega omizja. tirnimi »hm NE SME SE PRITOŽITI. V vlak Jc vstopil sprcmnlk ter ščipal vozno listki. Na robu zadnje klopi jc so delo zalo dekle, katero Jo po končani kontroli vščipnil 5e za lice po .vrtu. Ona pa « je oKorčIla in mu zagrozila, da sd) bo pritožila. Sprevodnik pa je povsem fleematičro odgovoril; ,. , »Sai vam nc bo nič koristilo; naslav licn sem zato — da šfiparti.« — Pismo iz Reke.. Dragi čitatclji! No, kaj naj Vam povem od Reke? To je veliko mesto z morjem, .visokimi hišami, ulicami in s fašisti. Sedaj jc Ke. ka svobodna luka pod zaščito »črnih srajc«. Svobod^ pa obstoji sarno v rc> -volverjih in batinah, a včasih jo pove čajo še s kanom". Tukaj človek ne sme govoriti hrvaSkn ker ta.špraha hitro tazburi meščane. Ako jih vprašaš kaj v tem jeziku, mislijo, da se delaš iz njih norca. No, kitajsko lahko Kovoriš in vsi le bodo razumeli, Po korzu sc šetajo reške dame / počrnelimi očmi! Družbo jim delajo poli' kani kavalirji. Tam vidiš v večernih urah karabinerje z deklami, fašiste in ardilc z mrtvaškimi glavami in debelimi K<»r. jačami. Zadnji skušajo na vsak način »osrečiti Slovenoo. Ko so videli, da ^tem nič nc npnrup, jzmislili so si druuo sredstvo OijjMMtateliH V»m jc gotovo zrnom, ilu ItUljiproilucirii vsako leto v zelo ve liki nnožirii ricino.vo olje. Ker pa .so .sedaj nejc zaprte, skušajo ga na drugi na« čin uporabljati. Pravijo, da jc Inka pražim. K nikar ne'verjumite časopisom. V prisfaišč& topži vfcc polno ribiikih ludij i/ Biri, katere vozijo v Reko cele sode lefja zdravilnega olja in to vse na poseb* no zjlitevo. V porabljajo |>a (o olje kot o 11 »ž jej proti drugim. Ako vidijo človeku. k; sc ne strinja z njih nazori, ga lepo povabijo v poslopje, kjer jc bila prej u vaaka čitalnica, lepo ga posedejo za nizo in mu brezplačno prinesejo pol li; ... rtmenega ricinovega olja. Hočeš ali i-.. J, treba je to sladko kapljico zaužiti. In tedaj, ubogi nesrečnik! Izmislili so si pa šc nekaj drugega. \ko jim pade kakšen tak nesrečnik v •kc,| mu obrijejo (ne ostrižejo!) glavo, i sej sveti kot julijsko solnce, na sredo pa mii pritisnejo z. oljnatimi barvami pe-.i( ~ narodnih • barv. In (ako maski-nn f$re nesrečnik po reškjh ulieah kot igitator Iii njegova glavav prodtici-ia nebeško čarobno mavrico. Vsi se pred njim odkrivajo, pardon, ne njemu, am> pak njegovi glavi. To sredstvo jc najnovejše. Morda e tudi tu premislijo, kajti vsaka reč ima svoj konec, klobasa celo dva. Ako bo kaj novega, Vam bom že sporočal. Nikar pa nc mislite, da laŽcm, oe, to je vse čista -ifolu resnica. STK1T/TOVA TOČNOST.... Na nekem oficirskem plesu je bil nasta« vljon za stražo pred vrati rekrut Štele, / nalogo, da ukaže prišlecciu odložili dež-ii.ke. Pride neki gospod in mladi vojak mu M-li jk> ukazu: »Izvolite cdložlti dežnik.« • Pa saj ga vendar nimam.« »Nič ne de,« ugovarja vojak. »i>ojditc i »i inj!« .....IN PREPOLNA (ILAVA. Vsled ncprestanili vaj je imel polno glavo povelj tako. da je fantaziral noč in dan. Nekega'dne ie srečal na n lici svojega -letnika in ga.pt>zdravil z vsk likom: »Ena!« »Beštija,« inu je odgovoril stotnik. »Dve«, je odvrnil nato rekrut Stefe. NEZMOTLJIVA VEDEZEVALKA. železniški uradnik, ki si je domišljal, da je v enoincr preganjan, je odrezal ob i.riliki kupček las svojega postajen a čel ni -ka ter jih oddal vedcževalki z vprašanjem: »Ta oseba. iye ljubi ali sovraži?«-•Bodite brez skrbi, vas ljubi in bo v ki a tkem vaša zaročenka.« SAM SE JE JAVIL. V ministrskem oddelku je nastal prepir med dvema tajnikoma. V sv rito rešitve sta se podala k načelniku oddelka. V leku prepira zakriči en tajnik drugemu. Vi ste osel!« Drugi odvrne: »Ne vem, kje In se našel večji osol od Vas?« Načelnik vstane nato ter vklikne dostojanstveno: »Gospoda, sc mi zdi. da pozabljala mojo navzočnost!« Salamenl, lako izgleda parlament ! Jaz, <*'.uk na palci, som pogledal v parlament. C.'udil .sem se, kako du je vse. tuko tiho. Ali se je kričalniea res spre* menila v grobnico? O ne, to pride le od tega, ker so vsi onih misli. Nobene debate. nič prerekanja. Sicer izpuhe dijete, zakaj vlada tudi lahko en sam. Po klo* peli pa postavi zrcala, pa bodo vffi kol ederi. Ko bo poglavar kimal, bodo kimitli tudi oni, vsi do zadnjega, ko se ho poglavar zfjružul, se bod<> zgražali tudi oni. V enotni volji je moč parlainetariz* ma. Zakaj bi ne nuredili iz cele države en sain. volilni okraj in izvolili enega samega poslanea za vseh 5tK), cnc«»a same-ga ministra itd. To bi šlo kot namazano navzgor in navzdol, tja in sem, kamorkoli. Vjcl sem kos govora: »(■oNpoda, Če rečem, du je jajec čn 110, potein bodi gotovo črno... (Med klie: «.l*a še kako črno jef«) Toda, čc povdarim, du je belo. je belo. (Medklic: »Belo je kot sneg. Živijo belostl«) Ne pamet ... luoll s pametjo!) ampak enot«« nu volja naj nas vodi! (Živelo olje!) Ta* ko ini Bog pomagaj I- (Vsi vpijejo, fra* musoni so najglasnejši: Tako jc! Živci Bog!) Nekdo sc je ozrl, name in prosil za besedo. Zbal sem se in odfrčal. Ne go* dilo bi sc mi dobro. Vendar po pravici povem, da od tega, ko sem pred leti po* skišal Mussolinijevo predavanje, v katerem je znanstveno dokazoval, da ni Bo* ga, nisem še iinel tolišnega vžitka kot ta dan. Ostane mi v spominu. Dnini moj Jane/.??! Namenjen:i sem ti nu pisal en pur besedij ie od pondeljku, ki smo žele pri Vas. Pu še te vesede se bojim, du ne pri dejo vuši materi in očetu v roke, kakor so prišle liste, ksm jih ti enkrat pisalu Du sduj nemum beč miru. Mi prabijo I'epa uli sti pisala nušmu June/.u, kje pustil ena pismu domu in sli podfirmuna spodaj gor. Drugi June/., sram te je žiher da si tolko olroči bil, du stu neriedu. Saj ju/, sem hudi i /dr tu, pu z u tisto me ne boš nikdar dobil, da mi kdu por ječe, nuj mc bo sram. kukr l i rečem ju/. I eb. Čem je kaj al neč skrijem al pej molčim. Tebe nu ne blo neč mar /.a to pu ben (jrjunske čeče sa Te zanimale, du o njih molčiš. Drugi Janez, sram in lešku mi je, k' nisem še n'kul na ta vi/o pisulu, kukor sem Teb. Pa bendur bodo mislili, du sem tak-šna neroda. (Hej June/., toti pu pobem: »du sem Te res imelu t'ku fada, zmerom so ble moje misli /.u Te. Seduj pej je vsega fertig. Hvala li'gu, du srn Te spoznala, kakšn du si. Niti ene stopnje reč zu Teboj. Seduj pu končani te moje kvunte, k' ni blo vsega tegu neč, kub biu Ti vse tu moučau in pa pismu skriu. Pozdrabem Te pu le še enkrut, ker s'm te res strušujnsko ruda imelu. Z liugom, /.urne zgubljeni Janez, ivoju zvest u nekdanja I'epa. (*'uku so poslali to pisino vojaki; Ouk pa ne more molčati. PREMALO SREČE. Lcvičnik, ki je bil venomer trpinčen od svoje soproge, je oslepiL -No,« mu je dejal prijatelj, »imaš vsaj to tolažilo, tki odslej ne vidiš svoje žene!« »Res je« odgovori Levičnik, »to je že nekaj. A da bi bila inoja sreča popolna, bi moral postati tudi... gluh.« Pravica na Korejskem. Kaj Je novega T Nc pri nas. na Korejskem je laka pravica, v lisi i deželi, ki je podobna 'ženski nogavici. Na obe očesi je slepa in telita pravico s krivico. Oslepela pa jc popolnoma na čuden način, zakuj poprej je imela samo eno oko slepo. Nc pri nas. na Korejskem jc živci sodnik, ki ni bil po poklicu sodnik; ko je pa izvedel, da /a ta poklic ni treba poznanja zakonov, sc mu je posvetilo.' Ncjurista jc poklical za pravilnika in de* žela Korejska jc vriskala od sreče. Nc pri nas. na Korejskem, deželi, ki jc podobna ženski nogavici, sc je v mc« stu Tinnsan, kar pomeni po naše Soli na umoru in vas zopet niso videli, /akaj stražniki so salutirali iti si s tem zakriva« li oči. Mi vam nc moremo dokazati kriv« de. Amen.«. Sodnik si je vrtnil solzo in mož jc dobil v dar šop rož. Pri drugem je dejal državni pravd* nik: »Vaši dokazi, da niste vi morilce, so ničevi; da ste še hoteli samo prepriča« ti, če je še kaj življenja v njem, bi lah« ko rekel vsak. Res je, da vas niso videli, da bi ga hili ubili, toda tudi drugega ni? so videli in eden je moral biti, tedaj ste bili vi, kakor hi lahko bil vsak dfug na svetu. Pravici mora biti zadoščeno.« CJora dogodil slučaj, da sta prišla pred sodbo dva moža, oba sta bila obdolžc« na, da sta umorila človeka, vsak svoje* ga. Prvega so zasačili a ga niso zaprli; drugi jc pobegnil. Pri mrtvem so dobili Samaritana, ki so ga zaprli, zakaj kri se mu jc poznala na suknji. Oba sta stala pred sodbo in pri pn-vem je dejal državni pgftvdnik. države Korejske: »Res jc, da vas so videli pri ftll je obsojen. Vsi so se čudili sala; monski razsodbi. To dejstvo jc tako dregnilo ubogo pravico še v drugo oko, da ji jc oslepilo. Zato se ni treba čuditi, če jc pravi« ca v taki obliki, hodila zadnje čase tudi po (vOrif-saj Korejska ni daleč in ljudje povsodi Sodijo po nogah. Pravijo, da imajo v Solkanu .t »Čuka na palci« osla na palci. Kcd> hoče videti, naj sc obrne k Pepi, k v lahko Milan vsakemu pokaže. | Pravijo, da imajo v Solkanu i |>l>. .11 f ni j I različnih imen. Kdor se zaninL /.■ nje, si jih lahko približje ogleda. ni.«» n dc pa tudi lepe ne, niso stare pa (udi mlade ne, niso uboge pil tudi hogaji m:, niso žleht pa tudi pridne nc, niso muh pa tudi velike ne. ni jih dosti pa imh m«!o nc, toraj kedor sc zanima, Aai v Solkan, tam jc srednja pot, najbol^a pot. Pravijo, da sc Trpovc ženi v Solka nu mesto na Trnovem, najbrž jo fajiu Pravijo, da odkar iinajo solkanski o.štirji briška vina, so Solkanci postali abstinenti. Pruvijo, da je predpisano n« vsaki g* 10 p up. Solkanski Mi jih je imel i>.i vžfc 31. Kaj naj, človek rekuld Marjuza. Pravijo, da odkar so kobarijski me sarji po nasvetu županstva znižalir.ccru-mesu, ubijajo tam le zadnji del živali. O a se pa izognejo vednemu godrnjanju I ju di radi ene same vrste mesa, prikleni 10 žival predno jo zakoljejo zu rep in tako prodajajo le zadnje dele, ki sb'za 30 ', dražji. Pravijo, čim večje je v K rodu štev i lo karabinerjev, tem vcČ kokoši so i> ni zmešal zidarjem jezikov. Strandre/ 1 so »furbasti«; in da ne bo preveč stn> kov, so namesto »vržotov« poliH zvonik z gnojnico in sedaj čakajo, da sjvomk z f iistc, za ometenje cerkve bodo skrb« I« žc Otroci, kajti blata nc manjka. Sai / delom so že začeli. Pravijo, da lxxJo organista v K. o/.« nili zato, da bo prihajal točnejta oprav lj .1 svojo sJu£bo. Pravijo. da Je šentpetcrska'občina na o. iln več paftij oslov iz O&marc. Kdor oče prevzeti katerega, naj .se obrne tiu i ni domače »pri stari«, ,ali pa pri Č. A. r, domače »pri pescecanu«, oba v Seiit|>c- Praviio, da ima pri tovarnarju dvoko-s Koletu (Colleti) »bazovški fašjo« svoje •dne sestanke. Pravifd, da neki vek-trgovce v lia-»MCi kupi aiito »H. a«, da bo uvažal i nka na palci«. Pravijo, da so nameravali ustanoviti usko kolesarsko društvo v Selu. Ker so ,.i voditelji odšli deloma k vojakom in ker repa in korenje letos zelo oroor.o so ta itiicii opustili za drugo leto. Pravijo, da je »čuk« proglasil Desklc m I 'eteJinovo i nos to. Zalo so darovali za v nkov kljun: Rafael Ziuiic 5 lir; (lou^i >.vk 5 lir; po I L.: župan I.. Zldarlč, Iv. Kudelja. J. Čefarin, A. Ilnta, T, Kodelja. M Markič. Čuk je klliuil ml veselja? Pravijo, da je bralno društvo v Id.-i »kem v letni sezoni osnovalo ženski kole ».nski cdsek, kateri jc iwxl vodstvom l.iinbrnja« izvrstno napredoval. Čudno, .ta v zimski sezoni ne ckslstira več, ko jc c bel j hladno kol poleti. »Čuk ua palci-, h »sil no Te. razjasni nam lo uganko!? c ik ua pal'ci«: Poleti so se videle na moških kolesih S|)odrije hlače z čipkami; po iini pa to ui mogoče, ker nosijo sedaj jerhaste« ali pa »mežlanaste«: in ravno /.ato nočejo, dh hI jili ol>Čiustvo videfo. I.c petrjfilc nekoliko mesecev, pa lw>sle zopet videli »tnirakulc«. % Pravijo, da župan v Iderskem je največji čk>vek. če je kateri višji naj se zgla-v v oličlnskem uradu tekom M. dni. Pravijo, da v gorsko kasarno na Trav piku hodijo vodno vi.ji oficirji izpra-' •evat novince, kako se jim godi. Prišel je eveda tudi general in mi smo si mislili, Ncdaj pa že dobimo kak priholjšek. če drugega ne, kaj za ikx1 zob. On seveda ne ve, kako jc, če jc človek lačen. Pa kaj, saj niti vprašal ni ali imaino dosti za jesti ali ne. samo »se voi avete vostro pettine«. /akaj nobeden pri kompaniji nima vojaške a glavnika. Pa kaj bi ga rabili, saj smo si ostriženi na baline. Pravijo, da se prontarski hišniki priliu . a jejo. da jim zelje ni uspelo, ker so se udi Pepševe godbe preveč psi hodili po njivah. On seveda jako liarmonira z njimi. Po pet do deset se jih zl>erc ihkI njegovim oknom in mil pomagajo s svojimi i/branimi glasovi. I jc tako naprej, da sc ustanovi pasji klub z prontarskiin kaj>el-nikom. Prairtjo, da jio Idriji hodijo še vedno i očne sence z violino in kitaro in basom. I o je seveda svetovno znani leinšlarski klub, ki ima svetovne umetnike in zraven uga šo dober kitajski bas s tremi strugami. Njili mekxlije se izlivajo v nočno temino, kakor reka v širno morje. Po celem mestu so znani in Večkrat se jim prigodi, da rli kaka gospodična blagoslovi z dišečim •krrpiknn. Pravijo. da lerški lovci gledajo križem, zato vidijo ved«) |M> dvti zajca skupaj, streljajo ua obu.a \\v. zadenejo uiČ. Lovsko društvo Rihcnlicrk jc napravilo prošnjo ua visoki lisičji dvor: Prošnja se glasi: •Slavno zvili gotf»i>od Lisjak!« Kol predsednika Vas liljuduo prosi lovski kro žck oličiuc da blagovolite izdati si rog tullok, da mora vsaka lisica in/noči nositi svetilko na repu, da .se kokoši v kur-niklli ne preplašijo pri vstopu. V nadi da uslišlle prošnjo sem Vaš za lovski, k roleti Slaboiuei Krivostrelec. Pravijo, da bodo v Vedrijanu ob prihodnjih volitvah Oropani volilne pra> vice vsi moški; zato pa bodo dobile volilno pravico ženske, ker se ne /naju lako pretepati kol moški. V.l Pravijo, da zavarovalnica proti »od> grizenju nosov« v Sužidu išče blagajnik«!. Pravijo, da se v Dcsklah po znanem »Petelinovem večeru« prav pridno prK pravljajo na »Bakov večer«. Baje posta* nc ta dan nekdo častni član lega hožan-> siva. Pravijo, du jc v občim Dcskta j>pr oseb, ki se še prepirajo za /.ujWiiski stol* ček. Menda je bil stolček eneinu prclc- san, drugemu preširok i. t. d. Zalo še vedno kavs in r^vs za ono neskladnost slolčka. Občani! Ali smo uboga gmajna? Pravijo, ,du bodo napravili Orlcčani eroplan, da se. bodo ua njem vozile rirli-ške »frujlc«, ker vs|ed kratkih kril in vi šokih pet ne morejo redno hoditi no sla* bi Občihski poli na ples v Sežitivo Pitrticl-tiii ideja! BREŠČAK ANTON GORICA - VIA CARDUCC114 •GORICA Privabi sejem Sv. Andreja v (ilorico Bricc, Kraševce, Oorjane, Vjpivcc (lonijc, Doljne in Furlane. Privro ljudje z vozovi iz Ogleja, zastopana cclo jc naša meja. Nc rečem dvakrat, da nc iz Ljubljane pripeljejo, čeprav jih mnogo stane. Vsak sejmar naj si to zapomni, žeja Se preden v oslarijo ga zapelje nedolžno naj privošči si veselje, k Bre.ščaku koj naj po pohištvo gre. Kdor ni poročen, ta sc poroči, kdor pa poročen jc.^takoj sežge to staro*) in si novo naroČi. *) Pohištvo seveda. v Pravijo, da čukova žena, rado.vcdna in jezična gospa sova, kiaj rada zleta na okno hiše, kjer kdo umira. Tak obisk je napravila pred nekaj tedni tlidi pri u* red niš t vu »Gospodarskega Lista«. Tu je vladala grobna tišina in v sobi ni bilo nikogar. Na uredniški mizi jc ležalo nekaj zaprošenih starih rokopisov ,in par reklamacijčrnilo sc je v thitnlkii popol-noma posušilo in pero je že močno za* rjavelo. Stcm sc je sova' prepričala, da io že dolgo nikogar ni bilo iri da jc mora* lu listu žc davno odzvoniti zadnja ura. Ljudje kaj različno govorijo 0 smrti tc* ga listu; eni ugibajo, da mu je zmanjkalo sape, drugi da je zašel iz gospodar« Nkega polja na politično in ši tu ob,kraškem kamnu razbil glayo, in tretji pa, da mu je urednik izginil. Samo nekaj opti* inlstoV je, ki trdijo, da bo še oi| smrti vstal. Najbolj tožijo po njemu seveda oni/ki no naročnino za ctlo leto pla* ' »Č<»H. Pravijo, da bo. furitovuki krožek vj Pluveh po itul. mu.stru si izvolil svojo »re» ginelo«. Vse vr]|ine zato ima irtendu D,« 'Dekletu na tekmo! Pravijo, da bodo Ubeljei postavili na vrh Nanosa »na Pleši »ringclšpll«. v Za' sodelovaiijc pri tem podjetju so vab* I jeni vsi brenovški kapitalisti. Pravijo, da je sežanski »upot ckar« Brelich>|xxI A, O. iz AnW Vega zelo rad atopil v jarem sv. Lukcžii, ali za »denar«. Prebrskal je v U namen vsa Brda, Vipavsko dol., a brez vspeha. Zato sc pozivajo slovenske milijonarke, da uložljo ponudbe brez fotografije z natančno navedbo dote, pri Čuku rta pal'cl pod naslovom »Pcnar je glavna stvar.« Pravijo, da so Cerkljani dobili tako sijajen humor,, da ga nc mislijo- poslati »Čliku« hiti »Jadranki«; skispli ga bodo in daJoH kot prlkuho mesto zelja poleg kranjskih klobas. Od tod si čuk razlaga njlli trdovratni molk. Pravijo, da sivolčanski tambnraškl zbor išče kapelnika; prednost' imajo baje taki, ki zainorejo igrati, vsaj osem tam-btfraškili tnstrumenlov »na enkrat«; Po^-nudbe sprejema predsednik. Pravijo, da nekateri volčanski oštirji, zelo dobro poznajo evangelij o «6idežu v Kani Galilejski.« Pravijo, da grgarske »punce« jako ža* lujejo za mladim grgarskim . tajnikom, a toliko bolj so bile vesele šempeterske »frajle«, ki so ga pridobile. Pravija, da jc F—a iz V »pol j obljubila našemu • gospodu učitelju, kur -njenega na(lel»udnega sinčjca V šoli i*isv; ril, polič riclnovega olja. DoJn-r toejc! - Pravjjo, da se vocdjo Sovodenjki njivo z bieikll le tedaj, ko Imajo za trosil gnoj, nJtjbjže zato, da nelatopijo ,v Pravijo,- jdk so sovodenjske dum zato zukasjnne 2 naglavnimi mrežami, kei jc vagon, ki so,ga.naročile, na poli Pariza skočil na V^Hfcili Rojah |j& tira sc razbil. ' " . ' : - Pravijo, da se je, us|4novil v So vod. njah posredovalni urad za ženine in vc.ste. Interesentje, ki hočejo dobiti ho gatd nevesto aH ženina, naj še obrn-» na Posredovalni urad . zA ženine in veste. h Slov. Benečije. PRAVIJO, da bodo na SUrlgon Beneškem imeli slovenskega župniku, k je bil t promovlran doktorjem pisk rov t zja na unjvcrzl v Reziji, j PRAVIJO, da 90 v Sv. Lcnardu ustanovili mlekarno, da lim ne bo treh lieračiti masla v Lažeh, ko lx) treba um zaiti ražne urade v Vidtbu. Pravijo, da v Sv. Lcnairdu nimajo uit cerkve, oziroma imajo samo prezbiteri Cerkev bodo dozidali še le s pomočjo. — koruze. i PRAVIJO, da se Jc v :I>rekah razuzdii ni siri (ločil od svojega očeta ter Je nesel za seM h sv. štoblanku hvale vreden kto« ku racjic. - 1 Pravijo, da godbe Iz Aile in Bar naša mislita preprečiti vsiako tdcmiotvanj< s tem, da šc združita v eno samo veNk( godbo. V ta namen sta žd nnnočila nove .inštrumente v Črnem vrhu 'in Mažer lah; kjer se pi^deluje mnogo fižola:. < PRAVIJO,; da intajo v; Bernoiiu že 10-liko društev; uStanov, zastav da jih, mora je obešati... v zrak'al pa pa... na čuka na palci,-': >.- ■ '0 ! • ■ PRAVIJO, d* v Lažeh piUjo piščanci l«J zato, da jim .zavijejo vrat o prilikfi pro movlrania 'dokrtorjov piskrrtvczja na um verzi v Reziji. Josip Kerševani mehanik In puSkar v Gorici. Stolni trg 9, desno. Zaloga raznih šivalnih in kmetijskih strojev, dvokoles, pušk in samokresov, ter vseh posame/nih delov, spadajočih v mehanično in puškareko clroko. Strokovni, brezplačen .. lii ^p!.,. pouk v umetnem vezanju in'krpanju.: ! : ' LiiHtna delavnica in p6prAYlj*IiiieA, Stolni trg 5, PonikUnJ® ta lakiranje v vaakl barvi Priporočam «Ha k emu Original Mundlot šivala« stroje, ker 80.najbolj zaneHlJIvl, ta te Jamčim lf> let. Kbničan Urban, Po Solkanu sem zadnjič suho robo prodajal pa me je vstavil ana majhna kruota se mi zarcžal v obraz pa rekel: Vi vsi Ribničanje ne premorete takega mo< /ajst« c$ni me je pograbilo, ker čez RibencflHne pu stim nobenemu zabavljat. Zetu sem ga vprašau: »Kaj na jc posebnega na Vašem mostu, da sc toku postavljate ž njim?« I nu, kaj še najste vidli. kak velikanski obok ima in kalco visoko rtad Sočo je speljan? »Ste pravu šejme solkansku«, sem reku,, »ki se ponašate z obokom, ki jc v srejdi .vštiikan, in za visokust narbrž še tudi ne vejstč. No pa mi povejte, kaku vi* sok je nad Suočo?« Kar sapo mu jc zaprlo in v grozni za* dregi je bil, no pa si jc vendar pomagal pa reku, saj naj vselej glih, če Soča nara* ste je manj, če je pa plitka voda je pa več. »Tu vse skUp nej' nič,« sem se mu o* drejzal. »Vajste, da imamo v Ribnici v sredi trga obokan zidan must in netanko vejmo kaku je visok. Noši prejdniki so ga zmcrili, in pri nas vsak otroče tu vej. Le poslušajte kaku je blu. Pred 10. maše v nedeljo so čakali fantje ne mostu pred Rudejevem gradom, kedaj jih zvun pokli* če u cerkev. Nu pa tudi pri nas je mladi* na živa in srborita, kakor tukaj po Vi* padskem: Ncgajajo radi aden drugemu, in tam na mostu čez Bisterco so se fantje ciikali in riikali, drepli in sevali, pa je udnemu mehur s tabakom čez must v vu* do pul. . »Prctctu ga je škoda«, jc rekel fant. Nov je bil na zeleno obrobljen in dva pa* kclca tobaka jc blo notri, ravno prej sem ga za 8 krajcarjev pri Logarju kilpil. Stegnu se je Čez must, da bo ga iz vode po-tecnu, pa naj šlu. »Prekratek sem,« jc zaklicav, »nc dosežem »>Lc potrpi!« jc reku tovariš, »te bom pa jaz vštukav.« Prijel ga je za bedri in prevcisu čez zid. »Sc sem prekratek,« jc reku fant, ki je visel in mahal z rokami proti vodi. »Le počakaj!« je rekel tovariš, bo pa še mane drugi vštiikal.« Rajs prime lega močan fant iu ga prevajsi čez zid, tijku da sta oba majala čez must. »Pa vajste nu kaj človek zamorc naj jc tiidi močan? Anga bi bil še lahku dr* žal, za dva pa nej bil še pripravljen. Ze* tu je zaklical obejma: »Počakta, da si roke opljiincm!« Spiislil je z rokama, hitro pljunil na dlani, pomencnl z rokama" in hotu zop •» prijeti za bedra, pa glej ga zmenceta, no« benega ni blu več. Nu zdaj pa lahko sami vajste, kaku jc visok naš must pred Rudejčevo graščino, ki je tiidi obokan in zidan. Olih ze dva fantu in pa še nekaj. Ce sto taki tiči vi Solkanci' pu še vi tako poskiisite, in če meni nočete povaj-dati, pa v Čuku na palci Sporočite, imate glih 14 dni cajta ze tuku dejlu. Kroutu je molče v mene strmela, jez pa scih naglu odšu po kupčiji, zckuj če sc bom povsod vstavu in vsakemu odgovo* ru, kaj bom zaslužil? Nu na če me bodo ubogali, bom žc brau v Čuku na palci. So sicer brihfni lude ti Solkanci, a čc bodo tako merili svoj must, sem pa vse glih radoveden. Več Idi zmeraj več vej, kakor en sam, pa naj jih jc tiidi Več v ani vasi. DOMAČA ŽIVAL Učitelj vpraša v Šoli učenko: »Nb, Pcpca kaj pa Je kokoš?« Pcpca modro vstane in odgovori: »Kokoš jc oseba.« »No, in kaj jc potem takem cesar?« vpraša zopet uČ-itolj. »Cesar, je edina domača žival« mu odgovori modro Pcpca. PREVEČ ZAH TEVA. Udovcc sc jo napotil k snohodki (som-nambuli). »Želim, da bi mi blagovolili poklicati duha moje soproge, ki jc pred tremi dnevi umrla.« Snohodka: »In kaj jo hočete vprašati?« »Kani jc dejala moje zlate gumbe od zapestnic in ovratnika.« ........ LISTEK IN POL V električni voz stopi gospa s svojim sinčkom. Ko pride sprevodnik radi listkov, rečo gospa: »Prosim- listek in pol.« — »Ja, za koga pa polovični listek?« vpra< *>a sprevodnik, »saj ima fantek že dolge Hlače.« -r- »No dajte pa zame,' ki imam eratke,« odgovori gosfci. Nekje odzada/ se pa začujo glas neke ženske: »Gospod kondoklcr, meni pa naj daju dnar nazaj, jest pa sploh hlač nimam. NAVADA ... ŽELEZNA SRAJCA. Neka tclcfoiiistka, ki sc .Jc bogato izročila, jo bivala nekaj časa v luksuoznem hotelu s svojim soprogom. »Zakaj me. niste poklicali, kakor seiu Vam velela,« se Je razjezila nad post rež-nlco. / . »Oprostite, sem Vas klicala; In ko sein rekla 7.30. ste zamniirali: »ni prosto«. NA SOpNIJl. »Boštjan KkifotiČ,« Je rekel' predsednik, »obdolžcni sto, da slo se dejansko pregrešili napram hišnemu gospodarju, čc~ gar stanovanje ste imeli naleti. Kaj imate povedati v vašo obrambo?« »Marslkako stvarco« odgovori obtože iicc. Dragi gospod predsednik. Ko sem i-mcl podpisati pogodbo, mi je gospod . Oder-tiua predložil isto takole sestavljeno: Najemniki no smejo imeti otrok pod desetimi leti no i»sov ne mačk nc kokoši ne papige nc opic____Je prepovedano svirati glaso- vir, trobento, mandolin, kitaro in druge e-nake ropotajoče inštrumente... Je prepovedano prihajati domov po polnoči... Jc prepovedano šivati s Šivalnim strojem... Je prepovedano sprejemati prodajalce po tt.mi zjutraj... Je prepovedano preglasno kašljati in pljuvati po stopnicah... Ta je pa lepa, sem dejal; to nI hiša temveč kaznilnica. Gospod Odcrtina se je scgrcl; jaz pa sem bil ves ognjen in pinf — panf sem mu prisolil dve klofuti. Medtem pa jc prišel vratar in pričel kričati: Je prepovedano na ta način otipavati ljudi. So motiš gospodar setn rekel jaz, ako bi bilo prepovedano,, tedaj bi bilo to zapisano v pogodbi. Evo vam vse. gosp. predsednik.« ' 7 . Obtoženec je bH oproščen. Šivalni stroii nemških tovaren najboljših vrst, 10 let garancije po najn žjih c< nah. J. Šuligoj, Gosp. ulica 19, Gorica POZOR NA STARO TVRDKO!! c - .3 - n Dopisi. PESEM IZ KOBARIDA Neko dekle Iz Kobarida, kakor sršen, je drži. in družici konkirrentki ' 3 .glave .strga šop. lasi.. Prancc (Kdo- je?) je razžaljen, nc pogleda drage več. draga na kolenih prosi: »Oh! odpustil Nikdar več.« Saj čc incnc sc nc usmiliš, naj to gane moj »takvln«, saj na Ijiibav nežno, gorko to poplačil, »fraj-kvartln«. C*f ne gane te ta prošnja vzamo vrag naj tc, fantič, saj se z mojo polno mošnjo kupi še eelo licidlč... *<• KRED. Gorica, dne 1. dcc. 1922. Odkar po svetu hodim in frčim, se ml ul kaj tacega pripetilo, kakor na potovanju ixi Krasu. Bil sem v Rimu, pri gosp. Fnctli, pri MussoUui-jci, pri ministru ki je za zaklad, povsod sem sc Izkazal '/^a vestnega možakarja, čeravno 111I čuk pra- Da .se v krejski občini ne bo popilo vijo. in lahko rečem, da nobeden hI ni toliko neobdačenega žganja, je sklenilo upal dotakniti se mojega kljuna. Skoraj stare jšinstvo, da bo v bodoče zvagalo M sramujem, Vam povedati usodo, ki me vsakega pijanca, ki sc napije Izven obči* j0 dolelelu. Veste' i>a, da Jo Čuk pravičen, ■ic in za vsak liter zavžitega žganja kuz» zulo ,)a |H)VCm ZnaiM> Vam Je, da sem novalo z globo 10 L. Vrše sc pogajanju* z:ldnJ|č razp|sa, „JUrr;ido 5tHX), osebi, ki nred katero ošturijo sc postavi »vagu«| lljamc Čuka, seveda na sklep Brcstovskcga S tem je zagotovljen obstunck županstva ^ ^ .Ljhora in gostilničarjev. Županstvo stavi v ta k v't, ^ « na 1 , sklep toliko upanje, da bo od prihodnje . _#YsltidI /«*»• s,,lla ' PT seje naprej plačevalo plesne takse iz Ia« "cc "fsta In se o te«ii Infonni- stne blagajne r,,<1' seni ^ katci-c ^ jo s|i§a, |nočan Vscin narodnim borlteljcm, narodnim hrUp. Stopim bližje nadejajoč se užiti V\ društvom, » ; ... zl, Ooriški terana. Straži in vsem znancem prijateljem, fan- Ker sem pa vedel, da sc na krčmar* lom in dekletom pošiljamo pozdrave, slo- ska vrata nc trka, sem vstopil z vso silo, in venski topničurji. 19.o Rcgg. o Art.a ^ približal gostom. In čujtel Kakor blisk, Cam-a lOBatt. Planejo kvišku, mc obkolijo, ter kričijo. Purlan Alojz, Fraiic Tavčar, Hruševt- Ra7 kar ^ ()fa(jul)il Franc, Kolman Franc, Kostanjevica; Te- drUgačc sc ti bo slabo godilo, rcnič Joz., Klcnik; iJrczigar Franc* Fla* . , , vc; Kumar Jožef, Banjnšice; Mctlikovec . ^ m »prinesite Anton, Klane; Velikonja Anton, Kanom- ^Č^^^J^u Ha; Krapcž Ant., Gozd; Chopin Leopold vpW:--»Ali ntaKn Čuk? Vrabče; Močnik Ciril, Koritnica; 2erja| W, »a .sedaj? pa plača/, kakor si. Jožef, Pllskovica; Cctinla Mihael. Kova; obljubil.« Tako je trajal prepir dobre pol viče; Pahor Angelo, Novelo; Bltežnlk l,rc- Končno sem predlaga , naj sc razpis Franc, . Ravne; Lozcj Karol, Ivanjigrad. nagrado natančno predoč«, 111 šc le na ugo- ......... tovltev, da oni nimajo pravico do nagrade, so sc pomirili; nakar sem se po ginlji- Sedaj sem doma. Vas Krašcvci pa o* pozarjam, bodite v bodoče previdnejši, si- Čuk na paVci PLEMENIT SORODNIK. Na sodnijo jc bil pozvan mož radi t/ ,„ Dragt ČUn TrV/! vetn nagovoru poslovil. V Idriji so imeli tudi Čuka, pa ne na Seda! sem Hnm. V« palci, kateri ie k Mm gorskim lopni Čar jem v T urin priskakal. Nismo še imeli ccr Vas bo"okljuval takega tolmača kakor je on. Kadar mu g. kapitan kaj pove, se postavi na svoj "krasni rep pa nam Slovencem nič ne po: ve, ker tudi sam ne zna laškega jezika. Paulovič iz Istrije pravi: »S/or Kapi-ton, moje postole že nikole per ke, jest non pošo marširat; lup-ki - lup-ki.« Potem preobilo dolgov, katerih ni mogel popla imamo tudi gospoda Podreka. On ima čati. glavico na visokem, pa ie vendar majhen Sodnik: »Kako se imenujete?« človek in je podoben Čuku na paVei. Dolžnik: »Rudolf Podgrajski.« .Pozdrave iz.Turina vsem Čukovim Sodnik: »Rojeni?«, bralcem in bralkam: Dolžnik: »V Kamniku leta 1873.« Čuk Viktor rn Rupnik Feliks, Idrija. ' Sodnik: »Ste li v sorodu z grofom Bogataj . Vinko, Ledine; Baje Janko, Po- Podgrajalrim?« draga; Vidrih Alojz. Ooče; Osana Joško, . Dolžnik: »Oh ne, gospod, mi smo Razdrto; Demšar, Francc, Novaki; Pobe* siromašni, docela, ubožni ljudje.« raj Oustl, Solkan; Kaus Drejče, Soča; Sodnik: »Mislim namreč grofa Pod-Zatkovlč Jožko, Mune velike; lvančič. grajskega, ki jc lansko zimo od lakote Franc, HrnŠica v-Idriji; Podreka Janez, umrl.« Paulovič Tonče iz Istri je; Saull Tončc, Dolfnik: »Od lakote umrli A tako, fc^pod Krna. potem pa žel Je gotovo... naš sorodnik!« PREZGODAJ JF/ ČR1SEL. Grobarju bilo naročeno nesli v n, ko hiše mrtvaško ratev. Slučaj Je nanese da se Jc groba« zmotil ter jo prinesel v K pačno stanoya»Ja, kjer Jo ležal bolan na jeninlk na neprebavf. Videč rakev. Je ske Čil ter zakričal: • \ »Hvala Bogu, nisem.Še umrl!« Oroljar se *je vsedel v kot, vzel f;ij iz žepa in z vso mirnostjo odgovoril: »Vraga, ne hudujte sc, dobri mož; d, bro je... bom ix)čakall.». STROKA Nekdo Jc bil obsojen na več let ječ Ravnatelj gu ob vstopu v JetnlŠnlco vpn ša: »Morda Vuin jc znano da y tukiij.šir jctnlšnlci uporjiblmo vsakega kaznjem v njegovi stroki?« »Da, goapod ravnatelj!« »Torej katera jc Vala stroka?« »Zrakoplovcc, gospod ravnatelj! OBA ZNATA »Jaz nisem kriv da sto bili povodci poznam svolo strok*, krmim aVtomoM že 15 let!« . »Tudi jaz poznam svojo, hodim ix vsak dan že 49 leti« . , rA SMEŠNA STA OBA Krojač: »Veste,, da ne morem čaka plačila. Jutri mi ix)tečc neka menica«. Klljcnt: »Ampalc veste^ da ste sin« šen? Polate dolgove in potem zahtevat da Vam Jih jaz plačam!« : KA2IPOT. Tujec je vprašal ha vogalu slonet ga postopača: »Oprostifc, ulico 30. o tohra bi rud ndšel.« f ii| Postopač: »Kuj nimate koledarja?< DOBRA TOLAŽBA. Sosedu Bisagoju jc gorela hiša. Sev. dado brilo grozno vpHjc in Jadicovanjc. Ni kemu gospodu, Ikd jc bM tam je 2e presed; lo «to vprtje in jadikovanje, pa jih lcj>o [* .tolaži: »Ljudje božji, jenjato jokati, saj r bo dolgo trajalo!« V SOLI. Neki etijak Je pošcpnil na uho svoji mu sošolcu: »Naš profesor je tepec. Profesor, ki je dal vsemu razredu nek vprašanje jc mislil, da jc šcpetalec pog< dil odgovor mu reče: »No pogum, le ven z besedo na glaj morda imate prav!« PREVELIKO STANOVANJE Neki uradnik je iskal po mestu sti novanja. Po dolgotrajni muki se mu j posrečilo najti upravnika, ki mu jc no kazoval stanovanje na razpolago. »Koliko stane to stanovanje« je vpr šal najemnik. Upravnik: »450 lir mesečno«! Najemnik: »Vse lepo in krasno, tf da kuhinja jc odveč.« Upravnik začudeno: »Kako to, brc kuhinje vendar....« Najemnik ga prekine: »Popolnom odveč, kajti ako imam plačati 450 iir 2 stan, nimam potem kaj kuhati!« amela.- Podčastnik Hudč je peljal nove re* rute po mestu, med drugim tudi v zoo* >ški vrt. Pred kamelo so se dalje časa omudili in tu je dejal Hudč odvažno: »Poglejte, ti živini sem vas večkrat rimerjal. Ali ni to razžaljivo za kumc* JASEN ODLOG. V nekem časniku sem nedavno čital »leči vladni odlok: »Na podlagi zakon« z dne 24. avgu* u 1920. in na ukaz ministru za notranje vari vknjižba v M. A. pod G. K. S. 6Ž3 r uvužujč predlog senatske zbornice » 12. decembra 192«. protokol R. d. C. SIJ v 5, sc obvešča vse kraljeve kra* vne provincijc, da zadeva vseh provin* j ^ledc zakona z dne 30. aprilu 1919. ki K. T. št. 311 stopi v veljavo s prvim lijem v nadomestilo določbe s 15. mar« m 1918: x ukazom vknjiženim v min. h K. G. K. št. 724 in po reformni od* ilhi z 28 februarjem 1918, ter nuhigu in i prefektom, da ta odlok javno ob* unijo po načinu odredbe z dne 21). ijnika 1912. Jaz sem gotovo velik tepec, ker ni. u ničesar razumeli OSUMLJEN VSLED ATENTATA kilo je b.'il, vsled dejstva, d;i jc v izbi prijatelja se na hiciklu vozeč po cc-neiiadoma iz žepa potcjrnil samokres na izprosil praven sebe, V ohližju se nauči i>oIicaj ga je prijel in izročil oroŽnl-ii. kateri so ga; poleni vodili od Poncija Pilata«Na Vprašanje, čemu in nu kogu jc streljal, je luidoimišucž trdovratno 14. da je streljal v govno ua cesti. O ničnosti lzpovedl»c so se hoteli ua .licu tsUi prepričati",'j^ato so ga vlekli tja, kjer lul izprožil samokres, in lam so začude-Uožniki sredi ccstc videli na lastne oči [prestreljeno uovno. Vsled teh in ena« i dobro prcračiuijenih dogodbic so si-ilanta vojaka spoditi iz vojaške službe. V URADU. ' »Kaj, Vi spite v uradu?« »Oprostite gospod inšpektor, no* jšno noč je moj mali tako jokal, da ni» in zatisnil očesa.« »1 no, potem ga prinesite semkaj, vam prepreči spati tudi po dnevu.« TA PA ZNA. pod poročnik je dobil pismo od lju* c. Ker pa g. poročnik ni znal brati, pokli svojega slugo, da mu ta prečita pismo, daj pa si misli g. poročnik: »Hm. sluga vse slišal, kar bere. Kaj storiti?« O. |x>-nik pa je bil zvita buča, takoj si jo izini-stopi za sflugo, mu zatisne ušesa in mu aže brati, trdno ivorujoč, da sluga nc ve kar bere. FILOSOF JE RAZ MISIJ Al.... Kako čudne izraze imu jezik v lite-uri: »reči kruhu svež. ko je še gorak. zapustil to zemljo, ko jc v nji pokoli Si gre brado obrit, medtem ko si o* že samo dlako. Se jc zgrudil na pol tev. a drugi dan je skakal. Med mu; alične spadajo tako pav, zvon, petelin pa operni pcvec, ker vsi pojo. Zaspa; : iia je umoril, pa jc še vedno živ.« no. Ob treh po polnoči jc pijani ponoč« ik trkal.ob hišnih vratih. Zena na ok< G. TEMU ===== GORICA === VIA (alOSUE CARPUCCI ŠT. 1 - - - -(nasproti TTtontu)- - - - brusar in notar -prodaja ludi toaletne predmete.- V delavnici bo nameščeni delavci specialisti u omenjena dela kakor ludi za popravljanje vseh operacijskih predmetov Itd. Delavnica na eleklrlč»o gonilno lilo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, ikarij, brivnih nolev, najeleganlnejlih žepnih nožev, bergamskih osel. sploh vseh rezil Brusi brivne in žepne nože, Škarje, mesarske ---- |n knjigovelke ter vse druge nože in rezila. ....»«■«■-.-..■■« Za izvršena dela jamči preje: Hedžet & Koritnik, Gorica v Corso Verdi 7, vogal Šolske ulice. Trgovina manufoktiirnega blaga, specia'iteta .moških in dantskib oblek, velika Izbira mo-škega in ženskega perila, vse potrebščine za neveste, kakor tudi za birmancc. P. n. lastnika se priporočata slavnemu občinstvu na deželi in v mestu. Gostilna „Pri belem zajcu" v GORICI, nunska ulica Shajališče okoličanov in meščanov. Postrežba s svežimi doma- Za obilen obisk sc priporoča Čimi mrzlimi in gorkimi jc- dili ter z izvrstnim vipavccm, MolaT bricem, teranom in zelencem. %f o o o restavrater Na razpolago Je tudi blev za konje in shrambo koles- nunska ulica. Cl^l^M1-1!1-1" PoZor! Pozor I I V A N K A C l N Gorica, Via Carlo Favctti 6. (nasproti »Goriške Straže«) Gostilna pri dveh konjičkih" na novo otvorjena gostilna z dobro domačo kuhinjo. Toči dobra domača vl- Izdelujc orgije, harmonike, khiviHc._-o> paygka is,rska vina ter kraški leran pravlja, uglasuje. V zalogi imu liarmonije, klavirje, violine, strune, tudi prcigranc harmonije in klavirje. Oddata tudi na obroke. Hlev za konje z dobro postrežbo. Ivanka Cubej. Goriška, Tržaška cesta. nu pa mu je v sveti jezi zakričala: — Zu kazen tvojega vsakonoČncgu popivanja, ostani tam, kjer sil — — Zcnka, odpri mi brzo, nosim dva litra vina. Z vso naglico je tedaj stekla po stopnjicah in mu odprla: Kje imaš vino? — Tu v trebuhu sc jc zakrohotal mož. ( ZOBOBOL. Mido 1'ranciko so zelo boleli zobje. Mali jo je tolažila; Nič nc jokaj, 1'anica .. . bodi dobra, mirna.u »l!j li lahko govoriš; ker ako te zobe bole, jih kar na mizo postaviš.« 1)0 DNA. »Natakar«, zakliče mlad-inženir, ki se je že četrtek ure uničil z villuhni in nožem nad pečenim pomladnim piščan« eem, »prinesite mi eno dleto, železno za-gozdo in dobro kladivo; sedaj me jc pri. čela stvar zanimati, ter hočem odločno zvedeti, iz kake tvarinc jc napravljena ta stvar.« NAL(')(JA- IJčilelj jc dni svojemu razredu domačo nalogo o predmetu: »Uspeh ali po« sledek lenobe.« O tem predmetu jc prinesel v šolo Martinccv Jože najboljšo nalogo, ker jc predložil učitelju, celo jx)lu - praznega papirja. V spored ajdovskemu kinematografu. Otvoritvena predstava. 1. Zadnji izbruh vulkana' <".'avn i. (Nafarbano). 2. Ugrabljenjc uških Sabink. (L*ican« tissimc. Tantum pro-doininis). 3. Ajdjc odnesejo šturkljo v spod« njih hlačah na Kovk. (Senčna comicissi* nu).' o VIA DO G AN A o=s=»3=3=o- Kjer'bila prej jc ulica Dogann. utoji v Gorici vlvtuvll todnlje, kjer stranska pot v Rnssnncrco zavije, pod oscmnajfl Številko dobro znana gostilna Prinflč. Vina v njej izbrana, kdor le prestopi prag, po ceni pije iz KrnSkc in Vipavske domačije in pa od tam, kjer Brdu bo prostrana. Kdor ima napreturi opravilo, pa bodi priča, tožcncc, tožitelj, vsak po razpravi stopi na kosilo, saj Kari Prinčič blizu jc gosUtcIj.... Cc .io(/«nik ima že ecl sod v naslovi, stri dobro stranki vsaj kvartin njegovi. Zakaj bi samo čuk na palci H*iij le 11 tivi nam vlikal vw|M'v»oi| ? Glej t danna čuk jr na ko eau v ca drugI je — prar lik g«.apod / Ko*. bli»k vam dirja na kolesa Čr*z dni ii »trn, kot sam vihar in tudi, (e •«< mu anodiaiiH veiujte, da mu nič ul mar... Na .Stolnem Trnu" ..Pi"*« Cavour" pri (Uliti k-lo 10 dobd m čuk KIIJm a svojim Utrujam mu lutio hUče jo saiil. Vs« lam dobi kolo, mnliun, tki kar sir« mu poteli 11! O, Ouk aedaj m v«« na palci, m kolesom ko okrog podi .. gorica Piazza Cavour (Stolni trg) 9 (levo) Kupujte dvokolesa, šivalne stroje, puške in samokrese edino pri tvrdki ELIJA ČUK, ki jamči za solionost blaga. Cene konkurenčne. hoM M' -VHfllHKSSm Nmi ^V^HunjLvMr i Na debelo Na drobno Tvrdka A. KOMEL Trg sv. Aniona 5 (blizu »Zvezde")' priporoča svojo zalogo jedilnega in kolonijalnega blaga. TRGOVCI! Olje, riž, oves, specijelne cene! Konkurenčne cene. Točna postrežba. Restavracija vPri zlatem JbIbkid' v GORICI, Pred nadškofljo SL 7. Shajališio meSčanov in okoličanov. Toči najboljia črna In bela vina in pivo. — Iaborn« kuhinja. — Sob« za prenočišča. Snaga uionia. PosUjal Sčo auto-mobilov, ki Voiijo v Bovec. Orkno, Tolmin Idrijo. Za obilen obiak sc priporoča Alo|rlj Vida, reatarrater. SVOJI K SVOJIM! Vodopivec Andrej trgovec z manufakturnim blagom z laslno žensko krojačnico V DORNBEROU št. 144. sc uljmdno priporoča cen j. domačinom in okoličanom za obilen obisk, zagota.vljajc točno in solidno postrežbo po zmernih cenah. Blago prvovrstno in trpežno. Ženske obleke se izgotavljajo natančno po inerl in najnovejših modah. GOSTILNA - losjp in Pavla Kamenšček v Gorici, na Kornu št. 8 , t rele z iz bornim belim briSIdm, .vipavskimi črnim vinom — Kuhinja do mačji — Godu jedila ob vsakem času na razpolago — 5na$J vzorna t- Prenočišče za tuje« -~'5obe u postelje snažne., v Zblralitti rajikoi Ii Gopice In Iz litih hrib«