DOLENJSKI GOZDAR ■■-«335 letnik XXI februar 1984 št. 2 TOK GOZDARSTVO NOVO MESTO: Delavci toka opravijo vse več del v zasebnih gozdovih Blagovne proizvodnje manj, gojenja pa več kot po načrtu V TOK Novo mesto smo bili v letu 1983 po količinskih kazalcih razmeroma uspešni. Dosegli smo 94% (33.956 m3) načrtovane blagovne proizvodnje (36.200 m3). Kakovostno razmerje lesnih sortimen-tov se slabša. Ta pojav je v zasebnem sektorju gozdarstva razumljiv in se bo iz leta v leto še stopnjeval, s tem pa se bo zmanjševala že tako nizka akumulativnost. Najmanj smo dobili lesa za blagovno proizvodnjo v GGE Novo mesto-sever, Šentjerneju in v GGE Krki. Po količini in vrednosti smo bili uspešnejši v gojenju goz- dov, saj smo načrt po norma urah presegli za 3%. Kljub temu pa se ne moremo zadovoljiti s strukturo opravljenih del. Zaostajamo z deli pri negi gošč, letvenjakov in v zapoznelih redčenjih drogovnja-kov. Prav teh pa nam območni načrt predpisuje, gledano z vidika naših možnosti, ogromne površine in jih brez pomoči ne bomo mogli sami opraviti. Lastniki delajo vedno manj v svojih gozdovih Usmeritev, da se tok vsaj delno osamosvoji z lastno delovno silo v neposredni proizvodnji, se je pokazala kot edino pravilna in smotrna. Kljub prizadevanju revirnih gozdarjev vse manj del v gq^-du opravijo lastniki gozdov, vse več pa delavci toka. Želimo, da bi se tak potek ustavil in da bi si lastniki v bodoče zagotavljali večji del dohodka z delom iz svojih gozdov. Družbena usmeritev s pospeševanjem kmetijstva in gozdarstva to nedvomno nakazuje. Leta 1983 smo posekali z delavci tok že 40% blagovne proizvodnje (13.570 m3), enako količino pa smo s pomočjo drugih tozdov in obrtnikov spravili tudi do kamionske ceste. Pomoč tozdov Leta 1983 smo se močno potrudili za dosego načrtova- nih ciljev. V nečem je to leto prelomno. Javno mnenje v celotni gozdnogospodarski organizaciji seje obrnilo v prid zasebnemu sektorju. Delavci v tozdih, ki so bolje organizirani in opremljeni, so spoznali, da brez njihove pomoči v zasebnem sektorju v bodoče ne bo mogoče izpolnjevati vseh nalog. Priskočili so nam na pomoč z vseh tozdov na našem območju ter namesto nas, oziroma lastnikov, posekali v zapoznelih redčenjih naslednje količine lesa: TOZD Gozdarstvo Straža 1.521 m3 TOZD Gozdarstvo Podturn 1.215 m3 TOZD Gozdarstvo Novo mesto 357 m3 Res je večina tega lesa še v gozdu (drva), zato pa nam bo v letu 1984 nekoliko lažje. Vsem tozdom hvala tudi za obljube, da bomo v letošnjem letu še tesneje sodelovali, Pomembno vlogo bo v prihodnje z usklajevanjem odigrala tudi DSSS,- Nove ceste Tudi po izgradnji gozdnih cest in vlak je preteklo leto za našo organizacijo izredno uspešno. Na našem območju sta bili izgrajeni dve gozdni cesti: Škofova košenica — Pen-dirjevka (2,8 km) in Jurka vas — odd. 81 (2,9 km). Dela bodo končana letos. V sodelovanju s KZ in občani smo usposobili za kamionski prevoz 8,4 km gozdnih poti in naredili za spravilo lesa 4,1 km gozdnih vlak. Iz sredstev, ki jih zbiramo pri odkupu, je svet toka podprlprenekatero modernizacijo cest pri KS. Finančno nas je pri nekaterih odsekih podprl ..tozd iz Straže zaradi izoliranih, parcel družbenega sektorja. S (Nadaljevanje na 10. str.) Iz fotokronike TOZD Gozdarstvo Podturn: Nekdanji Meniški steljniki zgodaj spomladi 1962 leta. Na posnetku je tedanji logar Ludvik Oblak in prostor, kjer je bila leta 1952. velika proslava. Danes je površina do ceste namenjena poljedeljstvu, pod njo pa je nasad smreke. (Besedilo in foto ing. Slavko Klančičar). tem tozdom uspešno in vsestransko sodelujemo. Svet tokaje imel 11 sej, skupščina pa je bila uspešno sklicana spomladi. Za doplačilo se člani niso odločili, saj so nekateri dogodki med letom nakazovali manjšo akumulacijo, kot smo jo pričakovali. Navedli bomo samo nekatere: dvig odkupnih cen sredi leta (avgust) zaradi novega cenika, vrednostno zmanjšanje blagovne proizvodnje glede na načrt (slabši sortimenti), neizpolnjen načrt blagovne proizvodnje, nedokončana proizvodnja (sečnja tozdov), nepredvidena rast nekaterih stroškov. Organiziranje za boljše delo Zavedamo se, da bo tudi leto 1984 za našo organizacijo v težjih gospodarskih razmerah težko in zahtevno. Ponov- no si bomo zastavili načrt, ki bi po prvotnem načrtu veljal šele na koncu srednjeročnega razdobja. Če hočemo biti uspešni, tudi letos ob delu ne smemo pozabiti na nekatere naloge, ki jih vedno znova za-tavljamo. Pospešeno si moramo prizadevati za vključevanje in združevanje kmetov, za boljše in plodnejše sodelovanje s KZ in KS in za boljše obveščanje ter izobraževanje kmetov, delavcev in gozdarskih strokovnjakov. Se naprej pa ostaja ena naših velikih obveznosti, da poiščemo optimalno notranjo organizacijo, ki bo ob ustrezni razporeditvi gozdarskega tehničnega osebja zagotavljala smotrnejše in bolj načrtno opravljanje postavljenih nalog. Študija je pripravljena, o njej pa bomo razpravljali vsi delavci ob sprejemanju načrta za leto 1984. RADOVAN LAPANJE, dipl. inž. Zavarovanje premoženja gozdnega gospodarstva Novo mesto v letu 1983 Premije in povrnjena odškodnina Zaradi povečevanja mehanizacije in tehnične opremljenosti tudi število škodnih primerov narašča iz leta v leto. Tako je bilo leta 1982—60, leta 1983 pa 116 prijav škodnih primerov, kar pomeni povečanje za 95 odstotkov. Prijave po vrstah zavarovanja so bile leta 1983 naslednje: vrsta zavarovanja kas- stro-jam- kra- civil, kon- jam. toča ko jel- stvo ja odg. ji dru- Sku- gim paj Novo mesto l 12 2 3 — — 2 20 Straža 1 10 5 16 Podturn — 2 — 1 3 Črnomelj 6 8 1 15 Črnomelj — 4 — 1 1 6 Transp. in gr. 9 18 1 2 3 33 Vrtnarstvo 2 1 2 5 TOK Novo m. 2 1 1 4 Črnomelj 1 3 1 1 1 7 Trebnje — 2 2 DSSS 5 5 Skupaj 20 66 5 3 5 7 8 2 116 % 17 57 4 3 4 6 7 2 100 lz gornje tabele je razvidno, da 57% predstavljajo stroje-lomnein 17% kasko škode, vse ostale škode drugih šestih zavarovanj pa 26%. To je razumljivo, saj so velik del mehanizacije stroji za spravilo in nakladanje lesa, ki delajo v najtežjih okoliščinah in se okvare pogosteje pojavljajo, za prijavljene škode zavarovalnici, nezgod je bilo veliko več, nekaj jih ni bilo prijavljenih, nekatere pa niso bile krite po zavarovanju. Leta 1983 smo plačali že 8.077.059 din zavarovalnih premij. Zneski zavarovalnih premij skokovito naraščajo zaradi povečanja vrednosti za-Kljub velikemu številu kamionov, prikolic, terenskih in osebnih avtomobilov kasko nezgod ni veliko, saj 20 nezgod na 141 vozilih pomeni, da je nezgoda nastala na vsakem 7 vozilu. Pri spravilni mehanizaciji, nakladalcih in gradbenih delovnih strojih pri številu 82 pomeni, da je nezgodo doživel skoraj vsak stroj. To vse veljale varovalnih objektov in strojev Struktura plačanih premij ze ter inflacije. Premija se zadnja leto 1983 po vrstah zavarovanj leta ni povečala, razen pri in tozdih je bila naslednja: jamstvu za vozila. PLAČANA PREMIJA V LETU 1983 TOZD kasko odgovor. požar. vlom stroje- lom civilna' transport, odgovor., zavar. steklo toča konji skupaj Novo mesto 381.817 200.501 142.180 185.982' 165.416 1.075.898 Straža 344.329 117.700 70.485 139.559 156.319 828.394 Podturn 186.012 49.531 36.611 127.645 102.190 501.991 Črmošnjice 92.852 62.695 29.772 103.812 58.750 347.883 Črnomelj 236.024 39.409 18.871 135.237 176.800 606.343 Gradnje 3.099.478 186.481 106.393 179.430 21.000 3.592.780 Vrtnarstvo 59.256 55.450 28.822 41.933 37.546 223.009 TOK Novo mesto 101.021 12.019 8.651 81.821 203.514 Črnomelj 75.939 9.406 419 48.618 134.384 Trebnje 65.008 91.095 54.381 48.274 258.760 DSSS 62.515 22.104 105.109 85.466 275.194 Počitniški dom — 19.785 5.792 3.330, 28.909 SKUPAJ: 4.704.251 866.176 607.486 1.181.1071 21.000 37.546 659.475 8.077.059 v% 58 11 8 15 8 100 Od plačanih zavarovalnih premij odpade na kasko jamstveno in strojelomno zavarovanje 66% vseh premij, škod iz kasko in strojeloma pa je bilo 74% v letu 1983. Premija za motorna vozila in samohodne stroje naglo narašča, tako kot narašča cena motornih vozil in delovnih strojev. Kot že rečeno, je bilo v letu 1983 116 prijavljenih škodnih primerov. Od navedenih škod- nih primerov jih je ostalo nerešenih še 5. Poleg tega pa je bilo odklonjeno izplačilo odškodnin za 12 primerov. Te škode so bile odklonjene zaradi tega, ker ni bilo kritja iz zavarovanja (npr. strojelomne škode pri traktorjih). Odškodnino smo prejeli za 99 škodnih primerov v skupnem znesku din 5.342.041 din. Po vrstah zavarovanj so bile prejete odškodnine naslednje: Vrsta zavarovanja kasko st roj e-lom jamstvo kraja civil. odg. konji toča skupaj Novo mesto 4.060 141.131 50.574 103.318 299.083 Straža 84.560 308.274 220325 613.199 Podturn — 139.893 93690 233.503 Črmošnjice 77.554 79.961 400000 557.515 Črnomelj — 88.647 164000 55000 307.647 Transp. in gradnje 308.982 1810.874 28.857 452296 2.601.009 Vrt. in hort. 54.082 75725 129.807 TOK Novo mesto 7.620 7.620 Črnomelj 13.222 46.917 24.820 420000 504.959 Trebnje 11.180 11.180 DSSS 76.520 76.520 Skupaj: 542.499 2710.937 104.251 103.318 1436296 369015 75725 5.342041 % 10 51 2 2 27 7 1 100% Iz gornje tabele je razvidno, koliko odškodnin je bilo prejetih po tozdih in vrstah zavarovanja. Vsak tozd lahko ugotavlja svoje razmerje med plačanimi premijami in prejetimi odškodninami. Če premerjamo plačane premije s prejetimi odškodninami, ugotovimo, da smo prejeli odškodnin v višini 66% plačanih premij. S prejetimi odškodninami pa je pokritih le del škod, saj so škode zaradi zmanjšanja proizvodnje ponavadi še večje. Škodo povzročeno iz malomarnosti bi morali delavci povrniti. V prihodnjih letih bi morali vsi odgovorni delavci za gozdno mehanizacijo in kamione preverjati nastale škode in vse nastale poškodbe prijavljati zavarovalnici Triglav. Ukrepati moramo tako, da bo nastala škoda za Gozdno gospodarstvo Novo mesto čim manjša. Morali bi tudi sprejeti sklep, da morajo delavci, ki iz malomarnosti povzročijo škodo, povrniti odbitno franšizo. Sedaj odbitno franšizo 5.000 din v celoti trpi tozd, kar pa ni prav. Iz malomarnosti povzročena škoda nikakor ne bi smela biti strošek tozda. FRANC LUKŠIČ TOZD Transport in gradnje po treh letih obstoja Gingko biloba — živi fosil Najslarejša še živeča drevesna vrsta je gingko iz Čekianga na Kitajskem. Pojavila se je pred 160 milijoni let v obdobju jure. Znova jo je odkril Nizozemec Kaempfer in leta 1754 je že dosegla Anglijo. Kasneje se je razširila po evropskih parkih. Tudi vNovem mestu je nekaj primerkov, eden od njih je ob upravni stavbi našega GG. Sikomora Tudi sikomora iz rodu smo-kovcev (figovcev), ki raste v vzhodni Afriki, je orjaško drevo, čigar deblo tudi doseže do 8 metrov premera. Les je trd, uporaben za različne namene, zlasti pa so ga uporabljali za sarkofage egiptovskih mumij. Plodovi niso tako okusni kot pri pravem smokovcu, so tudi drobenjši pa vendarle v nekaterih predelih pomenijo izdaten vir prehrane. Minilo je že tretje leto poslovanja TOZD Transport in gradnje. Uspešno smo zaključili še eno leto, saj so količinski in finančni pokazatelji zadovoljivi. Finančni ka-zatelji pa so nekoliko slabši od načrtovanih zaradi 42-odstot-ne ga povečanja materialnih stroškov. Za uresničenje načrta imajo največ zaslug prizadevni delavci, boljša organizacija pa tudi ugodno vreme. Dejavnost našega tozda je še vedno izredno pestra, čeprav se je projektiva s 30. septembrom 1983 odcepila in priključila skupnim službam. Gradili smo devetnajst cest od Vinice do Trebnjega, na Gorjancih in na Rogu. 20 km novih cest, 11 km vlak Delno so bile to novogradnje, delno pa rekonstruk- cije. Pri nekaterih smo sodelovali le s stroji, miniranjem in vrtanjem. Gradili smo tudi številne vlake. Skupno smo zgradili: — novogradnje zemeljska dela 22.400 m utrjevalna dela 19.968 m — rekonstrukcije 1.477 m — vlake 11.450 m Upoštevana je seveda le tista dolžina, ki je bila v resnici zgrajena, ker smo nekatere ceste le dokončali, druge pa so še nedograjene. Na ceste smo vgradili in pripeljali 20.408 m3 gramoza na poprečno razdaljo 9,24 km, po poprečni ceni 263 din/m3. Za prevoze smo skupaj izplačali 5,472.163 din. Večina navedenega dela je opravljenega za našo delovno organizacijo, 3.000 m zemelj- Sekira ni počivala PROIZVODNJA IN ODKUP LESA DO KONCA JANUARJA 1984 TOZD Novo mesto načrtovano m3 doseženo % m3 TOZD Straža načrtovano m5 doseženo % m3 TOZD Podturn načrtovano m3 doseženo % m3 TOZD Črmošnjice načrtovano m3 doseženo % m3 TOZD Črnomelj načrtovano m3 doseženo % m3 TOK Trebnje- načrtovano m3 družb. doseženo % m3 Skupaj načrtovano m3 družbeni gozd. doseženo % m3 TOK Novo mesto načrtovano m3 doseženo % m3 TOK Črnomelj načrtovano m3 doseženo % m3 TOK Trebnje načrtovano m3 doseženo % m3 Skupaj načrtovano m3 zaseb. gozd. doseženo % m3 Skupaj GG načrtovano m3 doseženo % m3 Iglavci Tehnika list. Goli Prostor. les Skupaj 3443 8038 4478 6779 22738 54 990 336 312 1692 2 12 8 5 7 9692 9115 3620 5815 28242 556 922 133 221 1832 6 10 4 4 6 22187 6273 3057 4174 35691 1090 248 205 182 1725 5 4 7 4 5 9762 9924 4825 3464 27975 488 1149 676 254 2567 5 12 14 7 9 4887 5477 6767 5227 22358 261 741 — 142 1144 5 14 — 3 5 500 342 675 314 1831 26 — — — 26 50471 39169 23422 25773 138835 2475 4050 1350 1111 8986 5 10 6 4 6 7950 13730 5630 8890 36200 180 525 62 97 864 2 4 1 1 2 1035 15235 5890 1130 23290 40 434 87 — 561 4 3 1 — 2 1900 3900 1500 3100 10400 47 49 — 48 144 2 1 — 2 1 10885 32865 13020 13120 69890 267 1008 149 145 1569 2 3 1 1 2 61356 72034 36442 38893 208725 2742 5058 1499 1256 10555 4 7 4 3 5 skih del pa je zgrajeno po naročilu KS Straža in Trebnje. Gradnja ceste v Pen-dirjevki doslej najzahtevnejša Vseh navedenih del nismo opravili sami. Cesto na Vinici smo oddali v dokončanje zasebnemu obrtniku zaradi oddaljenega delovišča. Na cesti Škofova košenica — Pen-dirjevka, ki je bila doslej najtežja naša gradnja, smo prav tako oddali gradnjo spodnjega ustroja zasebnemu obrtniku, ker nismo imeli za tako gradnjo ustreznih strojev. Za strme terene so za gradnjo namreč bolj primerni bagerji. Globinsko vrtanje in miniranje smo opravili sami. Za gradnjo cest imamo zadnje čase dovolj strojev, primanjkuje pa nam tovornjakov za prevoz posipnega materiala, za kar najemamo zasebnike. V letu 1983 smo gradili ceste po naslednjih poprečnih cenah: —pripravljalna dela (Faza A) 85.112 din/km — zemeljska dela (Faza B) 1,416.198 din/km — utrjevalna dela (Faza C) 695.538 din/km Skupaj: 2,196.848 din/km Gradnja le za 16,3% dražja Cene gradbenih del so se v primerjavi z letom 1982 povečale za 16,3%, kar je v primerjavi s splošno rastjo cen še kar ugodno. Strojno minerske usluge opravljamo v glavnem le zase, za druge pa le, če doma ni dela. Večini povpraševanj nismo ugodili. Peskokop podvojil proizvodnjo V peskokopu Soteska je delo potekalo v redu, čeprav smo „Harfa” mreže prejeli šele v jeseni. Z navedenimi mrežami dosežemo do 40% večji učinek sejanja. Delavci v peskokopu so bili zelo prizadevni, saj so sejali, kadar je bil pesek primerno suh tudi po rednem delovnem času in celo ponoči. Oddali smo skupaj 4707 m3 peska. TO je oddala za 84% več peska kot leta 1982, ko separacija še ni v celoti obratovala. Povpraševanje po pesku je bilo še večje od naše proizvodnje, saj nismo imeli vseh frakcij vedno dovolj na (Nadaljevanje na 12. str.) zalogi. Predvsem je bilo premalo materiala za zimsko posipavanje. V bodoče bomo morali biti na to bolj pozorni in pripraviti za zimo več različnih peskov. Servis motornih žag je polno zaposlen Ugotavljamo, da bo potrebno zaposliti še enega mehanika. Dvema zaposlenima mehanikoma datvio kot pomoč prek zime še enega strojnika, vendar to še ni dovolj. V preteklem letu je bilo popravljenih 850 motornih žag, škropilnic in vrtalnikov, od tega 530 za našo DO in 320 za zasebnike in ostale DO. Zaračunano je bilo naslednje število delovnih ur: — za ostale DO 313 ur — za zasebnike 683 ur — za GG 2356 ur Skupaj: - 3352 ur 6,2, milijona ton km, 179 tisoč kubikov lesa Transportni park je opravil veliko dela. V tehničnem pogledu je na zadovoljivi višini. Za večino voznikov pa prav tako lahko trdimo, da so zelo prizadevni. Tudi posamezne težave so. Te smo in bomo obravnavali in reševali posebej. Transportni park smo v preteklem letu še bolj posodobili. Prodali smo nekaj starih kamionov in dvigal ter nabavili nove. Stanje v tem pogledu je naslednje: Magirus—Deutz TAM 170 TAM 170 za drva dvoosnih polpri-koliclO voz enoosnih prikolic dvoosnih prikolic Skupna nosilnost za prevoz lesa Tatra za gradbena tvoriva 2 voza skupna rjD kategorije od danes naprej preizkusi znanja. Neuspešno opravljen preizkus pomeni konec službe za volanom”, je med poklicnimi vozniki izzval precejšnje razburjenje. Iz članka smo lahko razbrali, da seje republiška Zveza šoferjev in avtomehanikov vključila v boj za preprečevanje prometnih nesreč. Samo v Novem mestu je prek 500 poklicnih voznikov in pri njih naj bi se preverjanje znanja najprej začelo. Kakor lahko akcijo, ki bo ob obnovljenem znanju cestnoprometnih predpisov in teorije vožnje lahko vplivala na zmanjšanje števila nesreč, pozdravimo, pa se na drugi strani lahko tudi postavimo v kožo poklicnih voznikov, ki bi bili ob neuspešno opravljenem preizkusu ob službo za volanom in razumemo, da jim ob taki grožnji res ni bilo lahko. Zato ni čudno, da so dokaj ostro nasprotovali in niso bile redke pripombe: „Ko bodo „šefi” in inžernirji šli ponovno na izpite iz njihove stroke, bomo šli pa tudi mi na preverjanje znanja iz našega področja”. Da pa ima strah velike oči in da se naši šoferji svojega znanja povsem ne zavedajo, so dokazali v soboto 14. januarja, ko so se vsi vozniki TOZD Transport in gradnje in vsi delavci, ki imajo izpit C kategorije, udeležili preverjanja znanja in ga vsi uspešno opravili. Čestitamo! Preverjanja znanja so se udeležili tudi poklicni vozniki drugih tozdov in večina zasebnih prevoznikov lesa, ki so leta 1984 postali pogodbeni vozniki TOZD Transport in gradnJe VINKO VIDRIH, dipl. inž. h m Pridobivanje lesa NABAVA TEHNIČNE OPREME ZA GOZDNO PROIZVODNJO V skladu s sprejetim planom investicij za leto 1982 in 1983 je bila v letu 1983 nabavljena sledeča tehnična oprema, namenjena neposredno ali posredno pridobivanju lesa. — Kombi IMV TOZD in TOK 6 — servisna delavnica TAM TOZD TG 1 7) Osebna vozila: — Renault R-18 DSSS 1 8) Nabava v teku: Zaradi daljšega dobavnega roka bo nabava izvedena v januarju 1984 za: — snežni plug TOZD Novo mesto in 2 Črnomelj — cepilni stroj (že v skladišču) TOZD Straža 1 II. Gozdna proizvodnja, odkup in zaloge lesa Pridobivanje lesa je v letu 1983 potekalo dokaj ugodno kljub neugodnemu vremenu v prvi tretjini leta. Sečnja, odkup, spravilo, prevoz in zaloga lesa v okviru tozdov in Tokov v letu 1983, se lahko prikaže z naslednjimi kazalci: sečnja lesa — družbeni gozdovi: v enakem obdobju 1982 Vsi sortimenti skupaj 140.883 m5 ali 104% plana 141.730 m3 ali 102% pl. Proizvodnja tramov: 7171 m3 Odkup lesa: v enakem obdobju 1982 Vsi sort. skupaj 58.403 m3 ali 84% plana 67.070 m3 ali 103% pl. Posamezni toki gozdarstva so načrt odkupa izpolnili: TOK Gozdarstvo Novo mesto 93% ali 33.681 m3 TOK Gozdarstvo Črnomelj 67% ali 15.628 m3 TOK Gozdarstvo Trebnje 88% ali 9.094 m3 Skupaj odkup 84% ali 58.403 m3 Kot je razvidno iz pregleda, toki niso izpolnili plana odkupa, kar je predvsem posledica vremenskih razmer in neurejenih cen lesa v prvi tretjini leta. Pri pridobivanju lesa v zasebnem sektorju pa je pomembno tudi poudariti, da so posamezni toki veliko lesa posekali v lastni režiji. Količinsko in odstotno razmerje v lastni režiji posekanega lesa v primerjavi z odkupom kaže naslednji pregled: TOK Gozdarstvo Novo mesto posek 17.029 m3 ali 51% odkupa TOK Gozdarstvo Črnomelj posek 3.589 m3 ali 23% odkupa TOK Gozdarstvo Trebnje posek 4.743 m3 ali 52% odkupa Skupaj: posek 25.361 m3 ali 43% odkupa 1) Kamioni: število — Magirus—Deutz 320 TOZD TG 2 — TAM 170/T 14 TOZD TG 2 2) — Zastava 624 Avtomobilska nakladalna dvigala: hortikultura 1 — Jonsereds EB-100 — Hiab—Fočo 560 — za prebi- TOZD TG 4 3) ralni stroj Prikolice: TOZD Črnomelj 1 4) — prikolica 12 t — za prevoz drv Traktorji: TOZD TG 2 — 1MT 560 — za spravilo lesa tozd in tok 4 — IMT 577 — kot prebiralni stroj — IMT 5100 — kot traktor— TOZD Novo mesto Straža, Črnomelj 3 5) komperesor Drugi stroji: TOZD TG 1 — Grejder G-70 — Traktor Goseničar— TOZD TG 1 buldožer TG 140 TOZD TG 1 6) — Kompresor—agregat PK-95 Terenska vozila: TOZD TG 1 — Kombi TAM 75 TOZD in TOK 3 Zaloge lesa: Skupne zaloge lesa, tako v družbenem še bolj pa v zasebnem sektorju, so se koncem leta 1983 v primerjavi z letom 1982 občutno zmanjšale, kar za 7.800 m3, indeks 83/82 znaša 66. Tako imamo v družbenem sektorju koncem leta 13.426 m3 vseh zalog (leta 1982 19.008 m3) v zasebnem sektorju pa 1.473 m3 (leta 1982 3.641 m3). Podrobnejši pregled zalog je prikazan v naslednjem pregledu: Zaloge lesa — družbeni sektor: m3 1983 m3 1982 indeks 1983/82 I. v gozdu II. Kamionska cesta — 8.563 13.758 62 iglavci 1.205 1.001 120 listavci—tehnika 2.043 1.639 125 prostornin, les Skupaj 11. na 1.155 1.185 97 kamionskih cestah 4.403 3.825 115 III. Odpremno skladišče — iglavci 168 734 23 — listav. tehnika 223 406 55 (Nadaljevanje na 14. str.) prostor, les Skupaj III. na 69 285 24 odpremnem skladišču Zaloge skupaj 460 1.425 32 l. II. III. Zaloge lesa — zasebni sektor 13.426 19.008 71 I. V gozdu II. na kamionskih cestah 869 2.029 43 III. na odpremnih skladiščih 568 1.612 35 Zaloge skupaj l. II. III. 1.437 3.641 39 Zaloge skupaj DRS + ZAS 14.863 22.649 66 O pridobivanju lesa je potrebno povedati tudi: — da je sekalo les v družbenih gozdovih 110, v zasebnih gozdovih pa 22 sekačev, — da imamo skupaj 398 motornih žag, — da deluje v sečnji 338 motornih žag, ostalih 60 pa pri gozdnogojitvenih delih, na odpremnih skladiščih, žagah in pri DSSS (izobraževanje delavcev), — da je bil v letu 1983 naš sekač na delu poprečno 179 dni. Republiško poprečje prisotnosti na delu za gozdno-gospodarske organizacije Slovenije za leto 1982 pa je za sekača 183 dni, — da je znašal v letu 1983 poprečni letni učinek našega sekača 1281 m3 (140.883 : 110), v tok 1153 m3 (25.361 : 22). Poprečno skupaj za tozd in tok 1259 mVsekača. Republiško povprečje gozdnogospodarskih organizacij SIo-venijeza leto 1982 pa je 1345 m3 na sekača, —v da je imel naš sekač v letu 1983 poprečno 30 deževnih dni, sekač v Sloveniji pa poprečno 27 dni, — da so sekači dosegali normo izraženo v odstotkih: skupaj tozdi iglavci 120 listavci 121 drva 116 poprečno 119 skupaj toki 106 110 111 109 Spravilo lesa Pri spwviju lesa je poleg traktorjev gozdnega gospodarstva sodelovalo tudi nekaj traktorjev v zasebni lasti in konj. Udeležba v spravilu po vrsti spravilnega sredstva, spravljeni količini, ter primerjava z letom 1982je podana v naslednji tabeli: Družbeni gozdovi: 1983 1982 Indeks 83/82 Št. m3 Št. m3 - traktorji GG IMT 34 92.391 30 77.134 118 -traktorji GG Timberjack 2 7.709 2 9.574 81 - traktorji zasebnikov 4.295 7.405 58 - žični žerjavi GG (Urus) 3.436 — — - žični žerjavi drugih — 1 2.550 — Skupaj mehanizirano spravilo 107.831 96.663 112 — spravilo s konji 14.932 15.072 99 — iznos drv 14.849 17.073 87 Zasebni gozdovi: 1983 1982 Indeks Št. m3 Št. m3 83/82 - traktorji GG IMT 7 10.944 7 5.836 187 - traktorji GG Timberjack 2.256 - traktorji privatniki 785 5.089 15 - žični žerjavi GG - žični žerjavi drugih — — Skupaj mehanizirano spravilo 13.985 10.925 128 Skupaj mehanizirano pravilo DR + ZAS 121.816 107.588 113 Iz pregledne teabele je razvidno: V letu 1983 seje število traktorjev pri tozdih povečalo za 4. I ecajniki pri sečnji in počitku v Padežu so pod vodstvom tovarišev Turka in Kruha delali tudi v najbolj mrzlih dneh letošnjega januar ja. (Foto: M. Bajt). Skupno število traktorjev last GG Novo mesto, ki delajo na spravilu lesa znaša torej s stanjem koncem leta 1983: — traktorji IMT (558, 560) 41 (34 tozdi, 7 toki) — traktorji Timerjack 2 (tozdi) — izkoristek del. časa % 78 78 100 — doseganje norme % 112 111 101 — prepeljano kamion-šolo ton km 702.080 12% 1.274.686 55 — prepeljano kamion s prik. vozilom ton km 5.064.129 88% 3.622.197 140 — prepeljano skupno na tono nosilnosti vlečnih vozil ton km 31.857 27.205 117 — Na novo je v letu 1983 začel z delom na spravilu lesa nov žični žerjav „Urus”. Taje primeren za spravilo lesa na težje dostopnih terenih Gorjancev in Roga. Iz tabele je tudi moč videti ali izračunati: — da se je mahaniziranost spravila v letu 1983 v primerjavi z letom 1982 povečala tako v družbenem kot tudi v zasebnem sektorju, v družbenem z indeksom 112 ali za 12%, v zasebnem pa z indeksom 128 ali za 28%. Skupno se je povečala mehanizi-ranost spravila v družbenem in zasebnem z indeksom 113 ali za 13%, — da je bilo s strojem spravljeno v družbenem sektorju 107.831 m3 v primerjavi s posekanimi 140.883 m3 76,5 % leta 1982 68%, — da smo spravili s konji v družbenem sektorju 23,5% posekane lesne mase od tega spravilo s konji 10,5% in iznos drv 13%, — da znaša poprečni letni učinek na traktor IMT: — v družbenem sektorju 2.717 m3/traktor (leta 1982 2.571 m3/traktor), — v zasebnem sektorju 1.563 m3/traktor (leta 1982 973 m3/traktor), — letni učinek na traktor v okviru tokov se je v primerjavi z letom 1982 občutno povečal (indeks 160), kar pomeni velik napredek v organizacijskem pogledu, tudi mladi traktoristi tokov so dobili že nekaj izkušenj. Za večji učinek po traktorju bo potrebno še veliko prizadevanj, saj vemo, da so razmere za delo v zasebnih gozdovih velikokrat slabše od tistih v družbenih. — letni učinek na zgibni traktor — Timberjack je znašal 4.983 m3, kar je za 200 m3 več kot leta 1982 (4.781 m3). Prevoz lesa Pri prevozu lesa iz družbenih in zasebnih gozdov (odkup) je zelo uspešno deloval povsem obnovljeni vozni park. Le-ta je sedaj v svojem optimumu, saj je z zamenjavo še štirih kamionov Magirus- Deutz in TAM 170, dveh dvoosnih prikolic ter štirih nakladalnih dvigal Jonsereds EB-100 v letu 1983 (glej poglavje L), dosegel načrtovano skupno koristno nosilnost, zaokroženo 370 ton. Njegova koristna neto nosilnost in primerjava z letom 1982 je prikazana v naslednji tabeli: 1983 1982 - kamioni 20 kom 181 ton 20,5 kom 180 ton - polprikolice 16 kom 162 ton 16 kom 150 ton - prikolice 2 kom 24 ton 2 kom 20 ton skupaj: 367 ton 350 ton Poleg lastnih kamionov je pri prevozu lesa, zlasti iz odkupa, so delovalo tudi še nekaj zasebnih avtoprevoznikov. Le-ti so speljali v 1. 1983 21.900 m3 lesa, kar znaša 11 odstotkov od skupno prepeljanega lesa v letu 1983 (leta 1982 pa 29.900 m3 ali 15 odstotkov), — prepeljano s kamioni GG Novo mesto. 179.020 m3 ali 89% — prepeljano z zasebnimi kamioni 21.897 m3 ali 11% Prepeljano skupaj 200.917 m3 ali 100% Skupni učinek ter primerjava z letom 1982 sta prikazana v naslednji tabeli: 1983 1982 Indeks 83/82 — prepeljano skupno m3 179.020 167.836 107 — prepeljano skupno ton km 5.766.200 4.896.883 118 — prepeljano kamion-solo — prepeljano kamion s m3 30.400 17% 46.224 28% 66 priklopnim vozilom m3 148.620 83%121.612 72% 122 — prepeljano na tono nosil, vlečnih vozil m3 m 932 106 Iz pregledne tabele je razvidno: — Skladno s povečano nosilnostjo voznega parka v letu 1983 se je povečala tudi masa prepeljanega lesa in število ton km. — Povečala se je tudi udeležba prevoza lesa v sestavi kamion s priklopnim vozilom. Le-ta znaša v letu 1983 v m3 83%, v letu 1982 pa 72%, v ton km pa celo 88%. — Povečala se je izkoriščenost vlečnih vozil, ki znaša v letu 1983 989 ton/tono nosilnosti vlečnih vozil (v letu 1982 pa 932 ton/tono nosilnosti vlečnih vozil). To pomeni dvig produktivnosti za 6%. — Izkoristek delovnega časa je ostal enak kot v letu 1982, to je 78%. — Izkoriščenost — produktivnost vlečnih vozil seje v primerjavi z letom 1982 povečala za 17% Poprečno doseganje norme znaša 112%, leta 1982 pa je bilo 111 odstotkov. JOŽE KURE, dipl. ing. Varstvo pri delu Kako je bilo z varstvom pri delu v letu 1983 je podrobno razvidno iz treh preglednic. Prva tabela prikazuje boleznine v letih 198j2 in 1983 po temeljnih vzrokih in izostanke iz dela zaradi nega obolelega družinskega člana, spremstva v bolnišnico ali na zdravstveni pregled, zaradi organiziranih zdravstvenih pregledov in zaradi poroda in porodniškega dopusta. V drugi tabeli je podan pregled izostankov iz dela zaradi poškodb v zvezi z delom in skupaj zaradi nezgod zunaj dela in zaradi bolezni pri GG Novo mesto v zadnjih 11 letih. V tretji tabeli je podana primerjalna tabela izostankov iz dela zaradi poškodb v zvezi z delom po temeljnih organizacijah za leti 1982 in 1983. (Tabel žal, zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti.) Za celotno delovno organizacijo je na podlagi podatkov iz opisanih tabel mogoče ugotoviti naslednjie: — V letu 1983 smo imeli tri poškodbe (v zvezi z delom) več kot v letu 1982, njihovo trajanje pa se je zvečalo od 20,3 dni na 25,1 dan. Pri tem pa velja omeniti, da smo imeli na delu eno poškodbo manj, na poti na delo ali z dela pa kar štiri več. Med poškodbami na poti jih je imel TOZD Gozdarstvo Novo mesto od devetih kar 7, od tega 5 prometnih. Pri eni prometni nezgodi so bili poškodovani istočasjio štirje delavci v kombiju. Žal smo doživeli tudi nezgodo, ki seje tragično končala s smrtjo de- lavca Branka^Pezdirca iz TOK Gozdarstvo Črnomelj. — Medtem ko je bilo v letu 1982 90% več nezgod zunaj dela kot nezgod v zvezi z delom, njihovo trajanje pa je znašalo 15,3 dni, je v letu 1983 prišlo do rahlega padca inje bilo teh nezgod za 79% več kot nezgod v zvezi z delom, trajanje pa se je znižalo na 14,1 dni. Ne glede na to pa je nezgod zunaj dela v primerjavi z nezgodami v zvezi z delom kar nerazumljivo veliko, še zlasti, če upoštevamo, da jih je bilo v letih 1964 do 1971 poprečno okrog 20% manj kot nezgod v zvezi z delom, od leta 1976 do 1981 pa jih je bilo „samo” za 33 do 58% več kot nezgod v zvezi z de Ionu — Število primerov bolezni je bilo sicer za 4% večje kot v letu 1982, vendar pa je bila njihova resnost manjša, saj je bilo ugotovljeno kar za 20% manjše število bolezenskih dni in za 18% manjše, če bi prišteli še bolezenske izostanke zaradi nezgod zunaj dela. Trajanje bolezni je znašalo v letu 1982 12,5 dni, v letu 1983 pa 9,6 dni. — Izostankov z dela zaradi nege družinskih članov, spremstva k zdravniku ali v bolnišnico, organiziranih zdravstvenih pregledov, porodov in porodniških dopustov je bilo po številu 10% manj, vendar so terjale kar za 113% več izostankov. — Vseh opisanih izostankov z delaje bilo v letu 1983 za 7% manj kot v letu 1982, medtem koje bilo število posa- (Nadaljevanje na 16. str.) meznih primerov izostankov v obeh letih skoraj enako. — Trajanje bolezni je znašalo v letu 1982 12,5 dni, v letu 1983 pa 9,6 dni. Trajanje bpl-ezni in poškodb zunaj dela Mladi se poškodujejo pogosteje — Pogostost poškodb v zvezi z delom je od 1973. leta, ko je znašala kar 18,90%, postopoma padala do leta 1980, ko smo zabeležili najnižjo pogostost — 9,96%. Nato pa se je dvignila v letu 1981 na 10,22%; 12,55% v letu 1982 in na 13,03% v preteklem letu. Med objektivne vzroke porasta pogostosti v zadnjih treh letih lahko nedvomno štejemo pogostejše zaposlovanje mladih in celo mladoletnih delavcev pri gozdnih delih. Nov-ozaposleni mladi delavci se namreč kljub formalno ustrezni izobrazbi, zaradi mladostne vihravosti, objestnosti in zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj, pogosteje poškodujejo med delom. Tako seje npr. od sedmih učencev, ki so lansko leto končali teoretični del šolanja za gozdarjev v Postojni, med praktičnim delom pri naši delovni organizaciji, od poletja do konca leta, poškodovalo kar šest. Podobno velja za delavce, ki so nekoliko starejši, stari med 25 do 30 leti, ter so se prvič zaposlili v gozdarstvu. Iz evidence o poškodbah je namreč razvidno, da je bilo do 25. leta starosti poškodvoanih kar 28% delavcev, med njimi štirje mladoletni, čeprav je njihov delež v skupnem številu zaposlenih v tej starostni skupini samo 16,5%. Če pa primerjamo poškodbe delavcev do 30. leta starosti, ugotovimo, da so utrpeli nad 44% vseh poškodb, čeprav je njihov delež v skupnem številu zapo- skupaj pa je znašal v letu 1982 13 dni, vletu 1983pa 10,4 dni na en primer. — Zaradi nazornosti prikaza izostankov z dela podajamo še sledeče primerjave (glej tabelarni pregled): slenih samo 29,5%. Prav ti podatki kažejo, da je temeljita varnostna in varnostno vzgojna izobrazba izredno pomembna in da ni primerno nov-ozaposlene delavce takoj po opravljenem formalnem šolanju v okviru šole za gozdarje v Postojni ali v lastnem izobraževalnem centru zaposliti na samostojna dela v gozdu, zlasti v sečnji. Opisanim dejstvom dodatno pritrjujeta dva tragična primera težjih poškodb delavcev v zadnjem času, od katerih se je eden končal s stoodstotno invalidnostjo (Sta-niša) in drugi s smrtjo (Pezdirc). Da bi znižali pogostost poškodb delavcev, je nedvomno potrebno v bodoče znatno več pozornosti posvetiti tudi delavcem, ki so že na delu, varni organizaciji dela in nadzoru nad izvajanjem sicer dobro znanih aktivnih preventivnih varnostnih ukrepov v zvezi z delom. Delovodje, vodilni in vodstveni tehnični kadri tozdov in DO imajo pri tem odločilno vlogo. Zato so dolžni varnosti pri delu posvetiti neprimerno več pozornosti in po potrebi tudi disciplinsko ukrepati. — Izostankov z dela zaradi bolezni in nezgod zunaj dela skupaj je bilo po številu primerov v zadnjih dveh letih največ v zadnjih 20 letih (1124 vletu 1982 in 1156vletu 1983). Če upoštevamo povečano število zaposlenih v zadnjih letih in na splošno povečan obseg gozdnih del, lahko menimo, da gre več ali manj za normalen porast boleznin. Zal lahko na zmanjšanje teh vplivamo, poleg ukrepov na področju življenjskega standarda zaposlenih, le s sklicevanjem na zavest ljudi, da bolje skrbijo za svoje zdravje in da ne izkoriščajo ugodnosti zdravstvenega varstva, tedaj, ko to zares ni potrebno. Glede števila izgubljenih dni zaradi bolezni velja, da gre za več ali manj normalna nihanja in da smo imeli v preteklih letih že tudi približno enako visoko trajanje boleznin. Zdravstveni pregledi — Rezultati posebnih obdobnih zdravstvenih pregledov v letu 1982 so pokazali, da ni bila podana nobena prijava novega poklicnega obolenja delavcev, ki delajo z motornimi žagami in da se stanje starejših primerov delne poklicne naglušnosti delavcev ali okvar ožilja na rokah zaradi tresenja motornih žag ni poslabšalo. Bilo pa je precej primerov, da je bila, predvsem za delavce v starosti med 47 in 55 let, predlagana predstavitev invalidski komisiji, pri čemer pa je razlog splošno poslabšanje zdravstvenega stanja in telesne kondicije včasih pa dodatno tudi delna poklicna naglušnost ali vibracijsko obolenje. Ugotavljamo, da predstavlja v za- Drago Jenič razklada les na želežniški postaji v Birčni vasi. Celoletna izguba dela Izgublj. št. del. dni del., preračunana iz na zaposl. del. v Vzrok izostankov izgub. del. dni del. organizaciji z dela 1982 1983 1982 1983 delavci Nezgoda v zvezi z delom 7,4 9,5 2,6 dni 3,3 dni Nezgoda zunaj dela 10,6 9,5 3,8 dni 3,4 dni Bolezen 42,2 33,9 15,2 dni 12,2 dni Bolezen nezgoda zunaj dela 52,8 43,4 19,0 dni 15,6 dni Skupaj 1 + 4 60,2 52,9 21,6 dni 18,9 dni Nega, spremstvo, zdr. pregledi, porod, porodniški dopusti 2,5 5,4 0,9 dni 1,9 dni Vse skupaj 62,7 58,3 22,5 dni 20,8 dni Opomba: osnova za te izračune je 276 delovnih dni poprečno na leto. dnjih letih še zlasti hrup motornih žag, ki še vedno precej presega zdravju neškodljive meje, veliko potencialno nevarnost za nastop poklicne okvare sluha. Zato je potrebno v praksi brezpogojno zagotoviti dosledno uporabo pripomočkov za zavarovanje slušnih organov. To pa velja prav tako za vse druge delavce, ki so izpostavljeni premočnemu hrupu (traktoristi, žičničarji, vrtalci vrtin pri minerskih delih, delavci pri razrezu iglic v destilarni eteričnih olj, v tesal-nici lesa, na žagah ipd). Obravnava stanja poškodb v zvezi z delom, poškodb zunaj dela, bolezni in drugih vzrokov izostankov z dela po posameznih temeljnih organizacijah temelji na analitičnih podatkih iz tabel 3 in 1. Razvidno je sledeče: — Nadpovprečno pogostost poškodb v zvezi z delom zasledimo pri TOK „Gozdarstvo” Črnomelj, pri katerem je prišlo obenem tudi do največjega poslabšanja v primerjavi z letom 1982, imeli pa so tudi nezgodo s smrtnim izidom. Če izvzamemo primer s smrtnim izidom, je bila resnost poškodb za 48% nižja od poprečja. Nadpoprečno pogostost poškodb so imeli tudi TOZD „Gozdarstvo” Novo mesto, TOK Trebnje, TOZD „Gozdarstvo” Črmošnjice, TOZD „Gozdarstvo” Črnomelj in TOK „Gozdarstvo” Novo mesto. Poslabšanje pogostosti poškodb v primerjavi z letom 1982 pa so imeli poleg TOK „Gozdarstvo” Črnomelj še TOK „Gozdarstvo” Trebnje, TOZD „Gozdarstvo” Novo mesto (predvsem zaradi nezgod na poti na delo in z dela — 7 primerov od devetih), TOZD „Transport in gradnj-e”, v manjši meri pa tudi TOK „Gozdarstvo” Novo mesto. Znatno znižanje pogostosti poškodb v zvezi z delom v primerjavi z letom 1982 so zabeležili TOZD „Gozdarstvo” Straža, TOZD „Gozdarstvo” Podturn in TOZD „Gozdarstvo” Črmošnjice, nebistveno ga pri TOZD „Gozdarstvo” Črnomelj. — Nadpoprečno resnost (trajanje) poškodb v zvezi z delom so imeli TOZD „Gozdarstvo” Podturn (56 dni), TOZD Transport in gradnje (36,4 dni), TOK „Gozdarstvo” Novo mesto (28,1 dni) in nekoliko TOZD „Gozdarstvo” Straža (25,8 dni). Ker je resnost poškodb v glavnem naključna, ni najbolj primerno merilo za preventivna ukrepanja. — Iz tabele 1 je razvidno, da je poškodb zunaj dela skoraj pri vseh TO znatno več kot poškodb v zvezi z delom. TOZD Črnomelj, Črmošnjice in Straža so imeli tudi število izgubljenih dni zaradi nezgod izven dela večje, kot pa število izgubljenih dni zaradi poškodb v zvezi z delom. Ostale primerjave o bolezninah po tozdi-so iz te tabele dobro razvidne in ne potrebujejo posebnega komentarja. Zaželjeno je, da bi poročilo, ki se nanaša na varstvo pri delu, obravnavali na vseh TO naše DO, tako na sestankih sindikalnih organizacij kot tudi tehnični strokovnjaki in poskušali ustrezno ukrepati za zboljševanje stanja na tem področju. BOGOMIR ŠPILETIČ, varn. inž. Inž. Tone Hočevar — 50 let Tone Hočevar se je rodil v Brezovici pod Gorjanci. Po konačni osnovni šoli v Stopičah se je leta 1947 vpisal nanovomeško gimnazijo. V šolo in nazaj je vsak dan pešačil tudi do štiri ure. Denar za najnujnejše šolske potrebščine in obleko pa sije zaslužil med počitnicami s košnjo po gorjanskih in žumberških košenicah, saj v številni družini denarja nikoli ni bilo dovolj. Na novomeški gimnaziji je Tone maturiral leta 1955. Čeprav bi rad študiral naprej, zaradi pomanjkanja denarja to ni bilo mogoče in po odsluženju vojaškega roka se je dobro leto dolgo zaposlil pri Narodni banki v Novem mestu. Z denarjem, kisi gaje zaslužil, sije omogočil vpis na takratno fakulteto za agronomijo, gozdarstvo in veterino. Izpolnila se mu je želja, saj je naravo, posebej še gozd, ob trdem delu vzljubil že v otroških letih. Ker mu je med študijem zmanjkalo denarja, ga je prekinil in se za nekaj časa zaposlil pri Industriji obutve Novo mesto. Študij je nadaljeval, ko je dobil štipendijo pri KGP Novo mesto in ga z diplomo končal leta 1964. Lansko leto je praznoval že dvajsetletnico dela pri Gozdnem gospodarstvu Novo mesto. Ves ta čas je bilo njegovo strokovno delo osredotočeno na urejanje gozdov. Kot taksatorje prehodil vse naše gozdove, delal opise, meril in izdeloval ureditvene načrte. Ljubezen do narave in gozda je izpričeval na vsakem koraku. Tako je že v mladosti postal navdušen lovec in ljubitelj divjadi. Svoje bogato strokovno znanje o zdravem naravnem človekovem okolju je v priljubljenih predavanjih prenašal na mladino v šolah, na občane v okviru hortikulturnega društva in ob raznih prireditvah za širši avditorij. Njegova predavanja so bila vedno dobro obiskana, saj je znal z nazornim podajanjem snovi, z diapozitivi in filmi pritegniti pozornost poslušalcev Omeniti moram tudi njegovo nalogo za strokovni izpit, v kateri je zelo lepo obdelal pridobivanje stranskih gozdnih proizvodov v Suhi krajini. Toneta ne poznamo samo kot dobrega gozdarskega strokovnjaka — urejevalca ampak tudi kot aktivnega delavca v društvih, DPO in interesnih skupnostih. Bil je član in predsednik DIT gozdarjev pri GG Novo mesto, funkcionar v lovskih družinah in lovski zvezi Dolenjske. Uveljavil se je tudi kot predsednik izvršilnega odbora občinske kmetijske zemljiške skupnosti Novo mesto. Lahko bi našteval še celo vrsto funkcij, ki jih je Tone s polno mero odgovornosti vestno opravljal, za kar je dobil tudi več priznanj. Cenjene so Tonetove vrline iskrenost, tovarištvo in izreden smisel za veder življenjski humor. Njegovim zgodbam o šega-vih Podgorcih smo vedno radi prisluhnili in se jim do solz nasmejali. Dragi Tone! Ob življenjskem jubileju Ti v imenu delavcev DSSS želim še veliko zdravja, sreče in zadovoljstva ter dober pogled. JOŽE PETRIČ, dipl. inž. Novici Straže Novi statut Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1984, je med drugim prinesel tudi nekatere novosti glede predčasne upokojitve. Prva sta se za predčasno upokojitev na TOZD „Gozdarstvo” Straža odločila Jože Hočevar, ki je lani decembra dopolnil 55 let in Tone Škufca, ki seje z Abrahamom srečal pred dobrimi šestimi leti. Jože Hočevar si je svoj dom uredil v Stavči vasi. Že od mladih nog je delal v gozdovih, sprva kot sekač, po nastanku invalidnosti pa v gojenju, na pogozdovanju, čiščenju in vzdrževanju gozdnih cest in vlak. Jože je marljiv, po naravi skromen, a dober tovariš. Tudi Tone Škufca iz Malega Lipja že od rane mladosti dela v gozdu. Dolga in težka leta je vlekel „šlingerico” po roških gozdovih in se odlikoval v primerjavi z drugimi sodelavci po velikih učinkih, ki jihjezuvedbo motornih žag še močno povečal. Izračunali smo, daje Tone posekal prek 50.000 m3 lesa. To je skoraj dveletni neto posek našega tozda. Vseskozi je bil marljiv in tovariški, sicer pa je rad spodbujal k delu tiste, ki so se poskušali izmikati. Obema želimo prijetno življenje v novem „delovnem okolju”. Sodelavci Naš Tine bi si zaslužil zlat „cepin’ Parola „delu čast in oblast” bi posebno pri nas morala imeti vso veljavo. Žal mnogokrat čutimo, da ni tako. Ugotavljamo, da ne delamo ali vsaj ne dovolj. Seveda pa ni povsod in vedno vse tako črno, kakor govorimo in pišemo. So ljudje, ki se zavedajo svojih delovnih dolžnosti in z njimi ni težav. Eden takih je tudi naš sodelavec v TOZD Gozdarstvo Črnomelj, Martin Krakar, delavec na lesnem skladišču v Črnomlju. Na skladišču v Semiču je pričel delati leta 1951. Od takrat pa do danes je izostal zdela zaradi bolezni le 91 dni, kar je znak zdravja pa tudi delovne zavesti. Vagon je moral biti naložen, naj bo lepo ali slabo vreme, naj bo praznik ali delavnik. Večkrat moker kakor suh, blaten do glave, črn kot oglar, čeprav je oglje samo nakladal, saj je bil to še večji napor, ker je oglje bilo potrebno pred transportom presortirati, pri čemer se je dvigal neznosen prah. Tine je znal izredno dobro delati s cepinom. Večkratjeprišel s kamionom še v mraku na Planino nalagat les, tako seje celo zgodilo, da smo pisali in merili pri žepni svetilki. In čeje bil doma, mu je šofer Matkovič zatrobil, kar je bil znak: „Tine pridi razložit avto”. Slišal sem njegovo ženo, ki je dobrohotno pripomnila: „Zopet naš Tine”. Bil je delavec, na katerega se je njegovo vodja lahko zanesel. S svojim delom in vzgledom, s prijetno besedo, je ustvarjal prijetno vzdušje v delovni skupini. Zato ni bilo težav, če jih je bilo potrebno 'premestiti tudi na razna druga dela, na sečnjo na Kunč v tozd Podturn, Sviben ali na obžetev sadik na Planino. Zadnje čase so se delovne razmere precej izboljšale. Tudi naš Tine je prispeval veliko k temu, kar imamo in mislim, da delim mnenje vseh nas, da si takšnih sodelavcev želimo še veliko. Za vse, kar je Tine storil za skupnost, se najlepše zahvaljujemo in mu želimo, naj srečno uživa zasluženi pokoj, kamor prav zdaj odhaja. FRANC JANEŽ Taborniki na Resi Zveza tabornikov občine Novo mesto je tudi letos v koci na Resi pripravila vodniški tečaj. Trajal je od 21. do 25. januarja, udeležilo pa se gaje 22 vodnikov iz Dolenjskih Toplic, Črnomlja, Metlike, Novega mesta, Straže in Šentjerneja. Tečaj je bil tokrat zasnovan drugače od dosedanjih. Vsa predavanja so bila pripravljena kot vodovi sestanki, takoda so lahko tečajniki na njih bolj neposredno sodelovali. Vodniki so na predavanjih izvedeli marsikaj novega o pripravi in izvedbi vodovega sestanka, o psihologiji otroka, taborniških veščinah, preizkušnjah inzvez-dah, o ročnih delih, o pripravah na vodov izlet, o igrah in nekaj o začetkih taborništva na Dolenjskem. Med 25. in 30. januarjem je v koči zimoval Odred zelene Krke iz Straže. Na Resije po taborniško preživljalo počitnice 31 tabornikov, največ osnovnošolskih otrok. Naš delovni dan seje začel z jutranjo telovadbo in z umivanjem. Dopoldne smo se sankali in smučali, popoldneve pa smo izkoristili za postavljanje bivaka v snegu, za lov na lisico, iskanje živalskih sledi, kuhali smo tudi čaj in se seveda kepali. Šli smo tudi do Črmošnjiške jelke. Med hojo smo reševali naloge iz orientacije in opazovanja narave. Večere smo tudi letos preživljali ob svečah, zabavali pa smo se ob pesmi in družabnih igrah. Zima nam je letos nasula veliko snega, saj smo ga namerili kar 82 cm. Vendar pa nam je poleg veselja prinesel veliko težav pri prevozu opreme na tabor in z njega. Pri tem so nam zelo veliko pomagali delavci gozdnega gospodarstva iz Čr-mošnjic Ko smo s traktorjem ostali v hribu pod Komarno vasjo, so nas dvakrat vlekli vse do Rese, na koncu tabora pa odpeljali vso opremo. Prevzeli so tudi vse stroške, ki so pri teh prevozih nastali. Za vso njihovo pomoč se jim najlepše zahvaljujemo in si želimo sodelovanja z njimi in ostalimi vašimi delavci tudi na drugih področjih. J. S. Smučarski center na Gačah V začetku letošnjega leta sodelovanju z organizacijami smo Dolenjci na Gačah dobili združenega dela in občinskimi enega večjih smučarskih sre- skupščinami je tovarna Krka dišč. Investicija je velikega kotinveistitorpridobilaobjekt pomena in je bila uresničena v širšega družbenega in gospo-rekordno kratkem času. V darskega pomena. Denar so -------------------------------------------------- „Jesen razgrinja sive pajčolane” (Opazovalni spis) Župančič Bil je lep jesenski dan. Odločila sem se za izlet v bližnji gozdiček. Med potjo sem razmišljala o življenju. Vsak živ delček narave se rodi, raste, doseže svoje najlepši razcvet, a na koncu umre. Tako je tudi človeško življenje. Pomlad in jesen sta zame najlepši čas. Narava se poigra s čudovitimi barvami. V gozdu sem opazovala listje, najrazličnejših barv je, od svetlo rumene do temno rdeče. Med listavci pa se je tu in tam bohotila temno zelena smreka, ki v oktobru menja nekaj iglic, vendar ostane tudi pozimi bahavo zelena. Čutila sem, da se tudi ptice veselijo razigranih jesenskih barv, vedo pa, da ne bo dolgo, ko bo prišla neusmiljena, mrzla zima. S sprehoda sem se vračala zadovoljna. Mislim, da sem šele v pomladi svojega življenja in da bom morala storiti še marsikaj, da bom dočakal, če mi je dano, tudi svojo jesen v življenju. Sedaj pa uživam prav vse, kar mi narava ponuja. NATAŠA JAKŠE, 6c. c. Osnovna šola XII. SNOUB Novo mesto \________________________________________________J r Koliko vode porabimo Po podatkih gospodarske komisije OZN (Organizacije združenih narodov) so največji porabniki vode ZDA z 2435 kubičnimi metri vode na enega prebivalca na leto, Kanada (1882 m3), Bolgarija (1574), ZSSR (1322 m3) in ZR Nemčija (1132 m3). Jugoslavija spada med skromnejše porabnike. Po podatkih omenjene komsije porabimo 562 m3 vode na leto po prebivalcu. V omenjenih količinah je zajeta pitna voda ter voda za industrijsko in kmetijsko porabo. V Jugoslaviji od 562 m3 vode porabimo za industrijsko proizvodnjo 472 m3, za pitje 32 m3 in za kmetijstvo 58 m3 vode. V Kanadi porabijo za kmetijstvo 123, v ZR Nemčiji 203, v ZSSR 843, v ZDA 884, v Bolgariji pa celo 1111 m3 vode na prebivalca letno (Vsi podatki za leto 1980). Naloga komisije pa seveda ni samo ugotavljanje porabe vode, temveč tudi pomoč v preskrbi z njo. V mnogih deželah vode že sedaj močno primanjkuje, še slabše pa kaže v prihodnosti. Treba bo zgraditi jezove in zbiralne bazene na rekah, kanale in akvadukte, najti podzemne zaloge in razso-ljevati morsko vodo. Na znanstvenem posvetovanju mednarodne komisije za atomsko energijo o izotopski hidrologiji, ki je bilo na Dunaju, so znanstveniki razložili, kako so s pomočjo izotopov poiskali velike količine sveže vode za Atene iz izvirov, ki so petdeset kilometrov daleč od mesta. prispevala dolenjska podjetja, nekatera, kot Pionir in GG, pa so tudi opravljala dela. Veliko delovnih ur so prostovoljno prispevale enote JLA, brez katerih si ni moč zamisliti večjih delovnih akcij. Poleg OZD, vojske in drugih prostovoljcev so nekateradelaizvršili zasebni obrtniki. Gozdarji smo posekali, spravili in odpeljali les ter čistili proge. Najpomembnejši prispevek GG pa je prav gotovo na novo zgrajena dovoznacestanasmuči-šče. Od tozdov je največ sodeloval Crmošnjiški, kjer center leži in pa tozda transport in gradnje ter vrtnarstvo in hortikultura. Naš tozd je bil z gozdnimi delavci sekači udeležen pri sečnji in krčenju košenic s 1980urami,pri čemer je napadlo nekaj prek 1000 ku-bikov lesa, v glavnem listavcev in nekaj malega iglavcev. Dobra polovica teh listavcev je bukev, drugo pa so ostali listavci. Dela smo opravljali postopoma od maja naprej. Za spravilo lesa in še nekaj ostalih strojnih del pa smo potrebovali 725 ur. Površin, katerim smo spremenili namembnost, je približno 10ha,odtegaje7do8 ha smučarskih prog. Delali so skoraj vsi naši delavci tudi ob prostih sobotah. Pri nadaljnji gradnji centra bomo gozdarji še prispevali svoj delež. ALBIN SMUK S kamionom Tatra smo plužili in posipavali cesto Gabrje—Krvavi kamen. Pesek za posipanje mora biti suh in primerno debel, sicer delo ni učinkovito. (Foto: M. Bajt). Iz območnega gozdnogospodarskega načrta Zasebna gozdna posest je na novomeškem gozdnogospodarskem območju zelo razdrobljena. Vsak od približno 17.500 posestnikov imaokoli 3 hagoz-da. Samo 2322 posestnikov ima od 5 do 10 hektarov gozda in le 620 več kot 10 hektarov. Manj kot en hektar gozda ima kar 11.474 posestnikov. Od 17.500 lastnikovjih 3217odda-ja les v promet, vsi drugi krijejo le lastne potrebe. Po popisu iz leta 1979 ima 615 delavcev gozdnega gospodarstva lastno stanovanje, 59 jih stanuje v stanovanjih, ki so last GG, 39 pajih želi družbeno stanovanje. Na štiri gozdne posestnike na območju Gozdnega gospodarstva Novo mesto pride en traktor, to je en traktor na 12 hektarov zasebne gozdne posesti. Za varnost pa je slabo preskrbljeno. Traktorji so brez varnostnih kabin. Poprečna gostota vlak na novomeškem gozdnogospodarskem območju je 42 m na 1 hektar. Optimalna, ki je odvisna od razgibanosti zemljišča in od vrste traktorja, pa bi bila 100 in več metrov na hektar. Tudi na tem področju nas čaka veliko dela. Cestno (gozdno) omrežje je najgostejše v transportno-gravitacijski enoti Soteska, 23,88 m/ha, najslabše pa je v TGE Sinji vrh, kjer je gostota le 3,79 m/ha. Seveda pa so tudi gozdovi v Soteski mnogo bogatejši. Koliko peska iz Soteske? Ves pesek, kisogalaniodda-li iz peskokopa v Soteski, bi lahko spravili v kocko, katere stranice bi bile dolge 36,1 metra (47.000 m3). In koliko lesa? Gozdno gospodarstvo Novo mesto je lani oddalo 199.286 kubičnih metrov lesa. Ta les bi bilo moč spraviti v kocko s stra-nicami dolgimi 58,4 metra. Če bi ga razrezali na metrske kose, bi bila 2 metra visoka skladovnica dolga 133 kilometrov, kar je približna razdalja od Ljubljane do Zagreba. Umetni dež gasi gozdne požare. Že sto let so stare znanstvene raziskave o možnosti človekovega vpliva na meteorološke pojave. Obramba pred točo je že več let organizirana tudi pri nas. V tehnično najbolj razvitih deželah pa so opravili že veliko poizkusov, kako bi vplivali na vreme, toda žal ne samo v kmetijske temveč tudi v vojne namene. Nekaj stotink grama določenih kemikalij (npr. srebrov ali vincev jodid) lahko sproži kondenzacijo (utekočinje-nje). velikanskih oblakov. V nekaterih deželah so z umetno izzvanim dežjem namakali njive, razganjali meglo nad letališči in gasili gozdne požare. V Sovjetski zvezi so na primer v letih od 1970—72 v Kabarov-ski, Jakutski in Irkutski oblasti z umetnim dežjem pogasili prek 120 gozdnih požarov, ki so zajeli površino 180tisočhek-tarov. Danes je znanih okrog sto kemikalij, ki sprožajo kondenzacijo ali kristalizacijo v oblakih. Vse prej kotrazvese-ljiva pa je njihova uporaba v vojne namene. Atmosfersko ali meteorološko orožje obsega vsa umetna spreminjanja podnebja in vremena, povzročanje katastrofalnih padavin, suše, megle ter spreminjanje smeri orkanskih vetrov in razg- radnjo ozonskega sloja atmosfere. Tudi tu je, kakor na mnogih področjih, znanstveni napredek izrabljen za uničevanje dobrin in človeka namesto za njegovo blaginjo. Na zemlji se vsako sekundo rodita dva človeka, v minuti 120, v eni uri 7.200 ljudi. V šesttedenskem človeškem zarodku se možganske celice razmnožujejo z brzino 250.000 v minuti. ekskurzije Srebali smo kavico na vrtu hotela Kandija in čakali na avtobus, ki nas naj bi popeljal v Osijek. Pa pravi stari predsednik društva inženirjev in tehnikov inženir Hočevar: „O organizaciji te ekskurzije sem se osebno in po telefonu dogovarjal z zelo simpatično tovarišico Vinko iz General turista. Počakajte boste videli” .... In pričel je brskati po svoji listnici. Celo omizje se je nagnilo naprej v pričakovanjuu, da bo videlo fotografijo kakšnega mladega, izredno lepega dekleta. Zviti Tone pa je privlekel na dan le njeno službeno posetnico. Inž. SLAVKO KLANČIČAR 25-krat „naj” na tozdu Gozdarstvo Podturn 1) Največji revir po površini — revir Pogorelec, meri 1550 ha 2) Revirz največjim letnim posekom lesa— revir Pogorelec, v letu 1983 posekano netto 12.637 m3 3) Največji oddelek po površini — odd. 74, revir Rampoha, meri 63,46 ha 4) Najmanjši odd. po površini — odd. 107b, revir Pogorelec, meri 4,20 ha 5) Oddelek z največjo lesno zalogo na ha—odd. 39 b, revirRampoha,zaloga816m3(674m3igl.142m3 list) odd. meri 7,22 ha 6) Oddelek z največjim letnim prirastkom na ha — odd. 39a, revir Rampoha, prirastek 21,06 m3 (14,40 igl, 6,66 list) odd. meri 31, 38 ha 7) Listavec največjega prsnega premera — bukev v odd. 100 b, revir Pogorelec pred jamo „skedenj”, 146 cm premera 8) Iglavec največjega prsnega premera — jelka v odd. 60, revir Rog, 132 cm premera 9) Najbolj nenavadno drevo — nenavadna smreka (debelo lubje tudi po vejah), V odd. 93 GGE Straža—Toplice, med 2. in 3. ovinkom roške ceste. 10) Najvišji vrh (višinska točka) — Rog, najvišji vrh istoimenskega pogorja z višino 1110 m nad morjem. 11) Največji umetno osnovan intenzivni nasad — intenzivni nasad iglavcev in listavcev „Občice” odd. 125 in 101 b GGE Straža—Toplice, ki meri 30,0 ha 12) Najstarejši po vojni osnovan intenzivni nasad — intenzivni nasad igl. in list. „Meniški steljniki". Pričetek osnovanja leta 1962, meri 25,5 ha 13) Najdaljša cesta — roška cesta. Prične se pri upravi TOZD in konča na žagi Rog. Dolga je 13 km 14) Največji cestni vzpon — na cesti Jelendolska — odd. 38 pri 0,6 km, 19% 15) Najbolj oddaljena točka od sedeža tozda po cesti — meja med odd. 51 in KGP Kočevje nastarološki cesti, 14 km 16) Najmočnejši vodni izvir v Rogu — Studenec v odd. 120 na koncu doline v nasadu „Občice” nad Starimi žagami. 17) Največja kraška jama, votlina — velika ledena jama na Kunču, odd. 123 18) Največja prirodna znamenitost — sestoj debelih javorjev in brestov s srebrenko (Lunario) v odd. 60 19) Največja zgodovinska znamenitost — razvaline gradu Rožek nad Podturnom 20) Najbolj znan kraj iz NOB — Baza 20 v oddelku 46, revir Rampoha 21) Najstarejši delavec na TOZD — Jože Šmalc, rojen 18. 3.1924, revirni gozdar, vodja drevesnice in menze. 22) Najstarejša delavka na TOZD — Ana Gorše iz Podturna, roj. 4. 7.1917, delavka v drevesnici 13) Sekač z največji m številom delovnih dni v letu 1983— Franc Avguštin, Meniškavas,roj.1960z212,5 dnevi 24) Najuspešnejši traktorist v letu 1983 — Martin Furlan, na traktorju IMT z 5306 m3 in 1.193 strojnimi urami 25) Najstarejši še aktivni sekač — Jože Murn iz Dol. Toplic, roj. 18. 2.1930 Dipl. inž. SLAVKO KLANCiCAR — Na občnem zboru osnovne organizacije Zveze sindikatov je7 bilb izvoljeno, novo vodstvo. Predsednik IO OOZS je postal Andrej Kastelic, dipl. inženir. — Ureditveni načrti za obe gospodarski enoti na naši tok so takorekoč zaključeni. Z urejevalci smo v enem tednu resnega dela temeljito pogledali vsak oddelek posebej in uskladili naloge za bodoče desetletje. — Ferlin Jože, ki opravlja pripravniški staž, z veliko vnemo dela Ne obšekavaj drevja. ne teptaj mladih nasadov, ne poškoduj skorje dreves pismeno nalogo. S posebno anketo je sklenil preučiti odnos lastnikov gozdov do gozda, oziroma njihovo pripravljenost za opravljanje del v gozdu. Za vzorec mu služijo člani toka. — ob devetmesečnem obračunu je zelo slabo kazalo z uresničevanjem načrta. Ugodno vreme, dobra organizacija, pripravljenost na delo in pomoč tozda iz Straže so pripomogli, da smo dosegli blagovno proizvodnjo: — v družbenih gozdovih 145 % — v ZAS 88 % gozdnogojitvena dela: — v družbenih gozdovih 106 % — v ZAS 98 % — Na seji skupščine TOK Gozdarstvo Trebnje je bilo ob razpravi o lanskem poslovanju ugotovljeno, da tudi v bodoče ni pričakovati večje zavzetosti lastnikov gozdov za opravljanje del v gozdu. Redčenje, 3000 do 4000 m3 sečnje in večino gozdnogojitvenih del bo nujno opraviti z zaposlenimi. Skupščina je začela tudi s pripravami na volitve samoupravnih orga-,nov v tok. Ugotovljeno je bilo, daje večini potekel mandat v skupščini in evidentirani so bili še možni novi člani. — Na kandidacijski konferenci smo potrdili možne kandidate za opravljanje pomembnejših funkcij v občini, republiki in na zvezni ravni. — Zaskrbljeno gledamo v oblake in tudi naglas že preklinjamo sneg. Takorekoč pred nami je že prva etapa v uresničevanju letnega načrta — prvo četrtletje. V tem času pa je že opaženo zaostajanje za rezultati lanskega leta. Vse bomo morali nadoknaditi v preostanku leta. Na vrhu Roga v zimi 74/75. Na posnetku so znanci iz Podturna: Slavko Klančičar, Božo Miklič in Niko Goleš. (Foto: B. Miklič). C Humor Belokranjci imajo navado, da kupca vina posadijo za polno obloženo mizo. Gozdarji smo na slabšem. Največkrat slišimo ostre in pikre zaradi izmere lesa. Enkrat pa smo si takega nergača malce privoščili. Ob čašici kislega nam ni ničesar privoščil za pod zob. Naročili smo fantiču, ki je slučajno prišel mimo zidanice, naj pove ženi stisnjenega kmeta, da so prišli kupci po vino. Kot bi trenil, je pobec pridirjal s košaro vseh mogočih dobrot. Tudi gospodarju smo ponudili pri-nešeno malico. Zadovoljno je žvečil klobaso in jo pohvalil: „Mejduš, je pa tako dobra, kot bi jo sam napravil. ” Šah P R V £ U5TV0 D5SS 1984 Ime i n. r t i in e k. L, 2. 3. 4. 5. 6. ročm Nesro L D&AG/ŠIC M,/a /c ■ 1 -I 1 0 3 $. 2. fJO V A fZ J)a n e 0 ■ » 0 0 0 5. 3. PČfiJCA Jo n v-j' t*/* f-V - m**. J. ir 4(4« ~ y.i iU.4 - a /-,/ bi+*. » prvo /rte-Hova 'h, / ** *. Obvestilo Občinska konferenca ZSMS Novo mesto in Zveza organizacij za tehnično kulturo Novo mesto bosta organizirali v aprilu razstavo mikro računalnikov in opreme ter predstavitev dela z računalniki. DOLENJSKI GOZDAR Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca, Uredniški odbor: Mirko Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1000 izvodih. - Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC Novo mesto, TOZD Grafika; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.