Komunisti so se sestali
na programski seji
občinske konference
ZK Grosuplje
Člani občinske konference ZKS Grosuplje so se 23 februarja 1988 sestali na programski seji. Na tej seji so pregledali svoje delovanje, ocenili uspche in sla-bosti ter skušali najti odgovore na vrsto odprtih vprašanj in dilem ter sprejeli usmeritve za delovanje v prihodnjih dveh letih.
V gradivu za občinsko konferenco — poročilo o uresničevanju programskih usmeritev občinske organizacije ZK v preteklih dveh letih, ocena programsko-volilnih sej osnovnih organizacij ZK 1987/88, programskih usmeritvah občin-ske organizacije do leta 1990 in uvodni besedi predsednika občinskega komite-ja ZK tov. Štefana Plankarja je bilo ponudenih vrsto izhodišč za razpravo. Čeprav v nobenem od navedenih gradiv ni bilo pretiranih pohval, niti kakih posebno uničujočih kritik, so btle posebne pozornosti delcžne slabosti in na-pake, predvsem pa dejstvo, da v zadnjih dveh letih ni bilo bistvenega napredka v delovanju osnovnih organizacij ZK. Razpravljalci so opozorili na forumsko odločanje, čakanje na pobude od zgoraj in na nekatere povsem neaktivne os-novne organizacije ZK, težave pri vključcvanju članov ZK v organizirane oblike idejnopolitičnega usposabljanja, zlasti za občinsko politično šolo, pa tudi študijska srečanja se še niso uveljavila tako kot je bilo pričakovano, gledano predvsem z vidika števila udeležencev.
Pri uveljavljanju vloge in odgovornosti članov ZK je v praktičnem delu še vedno premalo prisotno poglobljeno in odločno sodelovanje ob sprejemanju odločitev. Tako stanje in odnos prispevata k temu, da o posameznih vprašanjih sploh ni možno razpravljati o idejnopolitični diferenciaciji. Ob tem je slabo tudi to, da posamezni člani ZK ne upoštevajo v dovolj veliki meri slališč in sklepov, sprejetih v Zvezi komunistov. So tudi primeri, ko člani ZK delujejo proti spreje-tim sklepom, kar v posameznih okoljih slabo vpliva na uspeh celotnih prizadc-vanj ZK v naši družbi. V razpravi je bilo posebej poudarjeno, da ZK ne rabi članov, ki bi plačevali članarino, naredili pa nič, pač pa resnične, predane akti-viste, ki uresničujejo usmeritve in opredelitve ZK.
V razpravi je bila sprejeta ocena, na katero opozarjajo številne organizacije združenega dela in sicer, da še nadalje upada že tako skromna akumulacija občinskega gospodarstva, kot posledica interventnih ukrepov. Manjši vpliv je pričakovati že ob obravnavi poslovanja OZD občine po zaključnih računih za leto 1987, znatno večjega pa v poslovanju v letu 1988, še posebno, če bomo zavlačevali s programom za odpravo cenovnih neskladij.
Organizacije se v takih razmerah poslužujejo vrste pollegalnih ali celo nele-galnih poti, da lahko zagotavljajo vsaj proizvodnjo in s tem svojo eksistenco.
Pri uresničevanju programa o aktiviranju lastnih moči v OZD, ki je izhajal iz ocene uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabflizacije in uresničevanja začrtane kadrovske politike, osnovne organizacije ZK in druge družbenopolitične organizacije niso v zadostni meri vztrajale pri zahtevi, da se v vsaki organizaciji združenega dela sprejme konkreten akcijski in obvezujoč program, v katerem bi morali biti postavljeni cilji za boljše gospodarjenje ter zagotovljeno nenehno preverjanjc njihovega uresničevanja. Letako bi lahko odpravili vse tiste slabosii, ki vplivajo, da se nekatere organizacije ne morejo izkopati iz težav. V teh OZD se zato ie bolj zaostrujejo tista vprašanja, ki zade-vajo življenjsko raven delavcev, poslabšujejo politično-varnostnt> la/moro, ogrožajo socialno varnost delavcev in nenazadnje povzročajo malodušje in brezperspektivnost. Upravičena je bila zatu ponovno postavljcna zahtsna, da se v teh OZD temeljito ocenijo kadrovske rešitve na vodilnih in vodstvenih opravilih in nalogah, saj ne moremo in ne smemo več prislajati na miselnost preživetja. Poslovanje z izgubo in na mcji rentabilnosti pomeni zaostajanje, kar slabša položaj delavcev v teh OZD, prav tako pa tudi polozaj vseh delavcev in občanov v občini in širši družbeni skupnosti. Occnjeno je tudi bilo, da delavci v združenem delu vse manj odločajo o pogojih in re/ultatih svojega dela in da tudi prekinitve dela niso le posledica nizkih osebnih dohodkov, pač pa so vzroki tudi v slabi obveščenosti ter delu družbenopoliličnih organizacij in od-govornih delavcev. Zato je med prvimi nalogami ZK pa tudi sindikata, da do-bro prevcrimo, kje so prisotne razmere, ki bi nas ulegnile presenetiti prav zara-di naše neaktivnosti in nebudnosti ter pravočasnih akcij.                          *
E. V.