
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
2
Oglasi
Naročnik: Luka Potočnik s.p,. Na trgu 32, 3330 Mozirje
Tema tedna:    
Poslovanje občin v letu 2017  ................................... 4
Mozirje: 
Slovesno obeležili dan suverenosti ..................... 7
Jezersko: 
Kamniška občina ne bo prekinila meje 
Jezerskega s solčavsko  .............................................. 9
Komemoracija v Mozirju: 
Imena na spomenikih imajo svoje zgodbe  .. 10
Velenje: 
Odprli spominski center osamosvajanja 
v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini .................. 10
4. Savinjska regata:
Zmagala ekipa Biomasa sailing team  ............ 33
Okonina:
V prometni nesreči ugasnilo življenje  ........... 34
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 45, 9. november 2018. Izhaja vsak pe-
tek. Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinj-
ske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glav-
ni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: 
Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 
4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-
791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.
savinjske.com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. 
Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
(BK)
(BK)
(BT)
Lokalne volitve – sedmič
Približuje se datum sedmih lokalnih volitev v sa-
mostojni Sloveniji, zato smo v tokratni številki Sa-
vinjskih novic na to temo pripravili posebno prilo-
go. Vsi kandidati so dobili priložnost, da se vam 
predstavijo. Nekateri so ponujeno priložnost izko-
ristili, drugi ne. Stvar odločitve vsakega posame-
znika oziroma stranke.  
Tisto, kar verjetno zanima vsakega od nas, vo-
livcev, je, kaj in kako bo posamezni kandidat, če bo 
izvoljen, prispeval k boljšemu življenju v naši lo-
kalni skupnosti. Ali lahko pričakujemo boljšo in-
frastrukturo, boljšo dostopnost javnih storitev, bolj 
urejeno okolje, zagotovljeno varnost, boljše pogo-
je za razvoj gospodarstva, podjetništva, turizma …
Letos se z lokalnimi volitvami, vsaj moj obču-
tek je tak, precej ukvarjajo tudi nacionalni medi-
ji, a marsikdaj zasledim, spet gre za moj subjektiv-
ni pogled, da je njihov način obravnave – zlasti žu-
panskih kandidatov - podcenjujoč. To se mi zdi ze-
lo narobe. Biti lokalni politik je namreč odgovorna 
funkcija in od vseh, ki jih izvolimo, bi morali zah-
tevati odgovoren odnos do opravljanja te funkcije, 
hkrati pa bi morali imeti volivci možnost odpoklica 
posameznika, ki s svojim delom ne upravičuje za-
upanja, ki mu je bilo izrečeno na volitvah. 
Spomnimo se, lani januarja državni zbor po ve-
tu državnega sveta v drugo ni izglasoval novele za-
kona o lokalni samoupravi, ki bi uzakonila odpoklic 
župana. Nekaj županov iz Združenja občin Sloveni-
je je prepričalo poslance, da bi z novelo zakona po-
rušili stabilnost in učinkovitost sistema lokalne sa-
mouprave. Državni svet se je postavil na stališče, 
da bi omenjena novela omogočila zlorabo odpokli-
ca v politične namene.
Če operiram s pravimi podatki, se letos za župan-
ski položaj poteguje 80 žensk. Vseh kandidatov za 
župane v mestnih in drugih občinah naj bi bilo 571. 
Najstarejši kandidat je star 78 let, najmlajši pa 24.
Zmagovalne občine v projektu Najboljša obči-
na v Sloveniji, ki ga izvajajo Moje finance in o ka-
terem smo precej pisali tudi v našem časopisu, ne 
vodi ženska. Župan občine Cerklje na Gorenjskem 
je moški, Franc Čebulj, in sicer že šesti mandat, to-
rej skoraj že četrt stoletja. Je to dobro ali slabo? 
Ali to pomeni, da v tej lokalni skupnosti ni nikogar 
drugega, ki bi bil kos tej funkciji?
V letošnjih razpravah pred lokalnimi volitvami 
smo lahko večkrat zasledili mnenje, da bi bilo smi-
selno podaljšati mandat županov s štirih na pet let 
in omejiti trajanje funkcije na dva zaporedna man-
data. En mandat je najbrž res premalo, v desetih 
letih pa bi lahko vsak dal od sebe vse najboljše, kar 
zna in premore. Razen če nima smole, da županu-
je v obdobju kakšne gospodarske krize. Na obzorju 
se kažejo prvi znaki, ki napovedujejo, da naslednja 
ni več zelo daleč.
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
Kako uspešne so občine?
V Sloveniji imamo 212 občin in prav toliko zgodb. Nekatere govo-
rijo o uspehih, druge o neuspehih. V naši dolini je sedem občin z 
različno infrastrukturo, številom prebivalcem, razvitostjo. Nekje je 
v ospredju industrija, drugje turizem in neokrnjena narava. Ali zna-
mo izkoristiti potenciale v svoj prid?
Štefan Turk, Šmartno ob Dreti
Koliko občine pomagajo malim podjetnikom, 
ne morem reči. Verjamem pa, da bi občina lah-
ko bolje izkoriščala svoje potenciale in privablja-
la podjetja. Za turizem sicer skrbi, a ničesar ni ta-
ko dobro narejeno, da ne bi moglo biti še bolje. 
Tako lahko rečem, da se v dolini premalo izko-
riščajo vse panoge in naravne danosti. Za nara-
vo in njeno čistočo bi lahko skrbeli vsi, ki se tja podamo, saj bomo le ta-
ko prispevali k boljšemu življenju, neokrnjena narava pa privablja turiste. 
Simona Zadravec, Mozirje
Občine malim podjetnikom sicer pomagajo, a 
le v manjši meri. Zdi se mi, da ne znajo izkoris-
ti evropskih in državnih sredstev. Prav tako me-
nim, da se premalo izkoriščajo državna in evrop-
ska sredstva iz različnih skladov. Sicer pa, kakr-
šen koli znesek kdo dobi, je ta vedno premajhen. 
Ali občina dobro izkorišča svoje potenciale na po-
dročju turizma, kmetovanja in privabljanja podjetij, težko rečem. Opažam 
pa, da se v dolini naše naravne danosti premalo izkoriščajo. Veliko bi se 
lahko naredilo na izkoriščanju lesa, turizmu. 
Bernarda Urh, Luče
Zelo slabo poznam delo občine. A kolikor sem 
sama potrebovala njihovo pomoč, sem jo vedno 
dobila. Tako da menim, da vsem tistim, pa naj si 
bodo to mali podjetniki ali posamezniki, ki se obr-
nejo k njim za pomoč, prisluhnejo in po svojih 
zmožnostih pomagajo. A sredstev je vedno pre-
malo. Naše naravne danosti pa so bile vedno pre-
malo izkoriščene.
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
Jože Pustoslemšek, Nova Štifta
Sam premalo poznam gospodarstvo, kmetij-
stvo in druge panoge v naši občini in dolini. Za-
to težko sodim, kako so uspešne občine pri priva-
bljanju samostojnih podjetnikov in pri razvijanju 
turizma. Ta se sicer razvija, a se mi zdi, da še pre-
malo. Zdi se mi, da ne znamo izkoristiti potencia-
lov, ki so nam na voljo. Tudi naravnih danosti ne 
znamo izkoristiti. 
Ivan Čopar, Loke
Občine lahko malim podjetnikom pomagajo le 
s predpisi ali pa jim pomagajo priskrbeti dovolje-
nja za obratovanje, vse ostalo je v domeni drža-
ve. V mozirski občini se trudijo privabiti čim več 
podjetij, a podatka, koliko so pri tem uspešni, ni. 
Tudi pri razvoju dopolnilnih dejavnosti in razvo-
ju turizma pelje občina veliko aktivnosti. A tu bo 
uspešna le, če bo izkazan interes med tistimi, ki bi se s temi dejavnostmi 
ukvarjali. Pogosto se je namreč dogajalo, da so se sprva kmetje ukvarja-
li s turistično dejavnostjo, ampak so kmalu obupali in si raje iskali zas-
lužek pri izkoriščanju gozda. In kljub temu da so imeli vse pogoje za tu-
rizem, so tega opustili. 
POSLOVANJE OBČIN V LETU 2017
Tudi zgornjesavinjske občine se ponašajo s pozitivnimi rezultati
Gospodarska moč slovenskih 
občin se izboljšuje. Njihovi skup-
ni prihodki so se v lanskem le-
tu povečali, zrasli so za slabe šti-
ri odstotke. Za rast so najbolj za-
služni višji prihodki od pobranih 
dohodnin, na njihov račun gre po 
podatkih ministrstva za finance 
kar 64 odstotkov rasti prihodkov. 
Skupni prihodki iz naslova evrop-
skih sredstev so se povečali za 17 
odstotkov, prihodki na račun dr-
žavnih sredstev za investicije pa za 
dobrih sedem. 
Poslovanje posameznih ob-
čin je med sabo težko primerja-
ti, saj v nekaterih dobro gospo-
darijo zaradi močne prisotnosti 
podjetij, druge prednjačijo z do-
hodki, zasluženimi s turizmom. 
Nekatere nimajo izstopajočih 
nih okoliščin. In številke o poslova-
nju slovenskih občin so zanimive 
tudi za nas, saj nekatere naše ob-
čine v določenih ekonomskih kate-
gorijah uvrščajo v vrh najbolj izsto-
pajočih. Tako je Solčava po prihod-
kih na občana uvrščena v sam vrh, 
saj ima med vsemi slovenskimi ob-
činami najvišje tovrstne prihodke, 
in sicer na vsakega Solčavana kar 
2.540 evrov. 
Za primerjavo povejmo, da ima 
na zadnje mesto uvrščena obči-
na Log-Dragomer, na enega prebi-
valca ustvarjenih zgolj slabih 664 
evrov. Prav zaradi redke poselje-
nosti (521 prebivalcev) primerjave 
glede na število prebivalcev Solča-
vo zelo pogosto uvrščajo v sloven-
ski vrh. 
Drugi največji prihodek na ob-
danosti, ki bi jih lahko unovčile, 
in na njihov račun zaslužile do-
daten evro ali enostavno ni bilo 
njihovo leto.
PRIHODKI OBČIN NA OBČANA 
SOLČAVO UVRŠČAJO V SAM VRH
Statistični podatki govorijo svo-
jo zgodbo, brez upoštevanja različ-
Solčavska občina se po prihodkih na občana uvršča v sam slovenski 
vrh. K dobremu gospodarjenju veliko pripomore tudi visok obisk 
turistov v vseh letnih časih. (Foto: Tatiana Golob)
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 5
Tema tedna, Iz občin
čana v naši dolini beležijo Luče 
(1.325 evra/prebivalca), najnižjega 
pa v Mozirju (774 evra/prebivalca). 
Mozirska občina se je v lanskem 
letu s padcem letnih prihodkov za 
9,8 odstotka uvrstila na 10. mesto 
med občinami z zabeleženim naj-
višjim padcem prihodkov.
MED OBČINAMI, KI SO NAJBOLJ 
ZNIŽALE ODHODKE, TUDI 
SOLČAVA IN LJUBNO
Ne le prihodki, v lanskem le-
tu so se zvišali tudi skupni odhod-
ki občin. V 2017 so slovenske obči-
ne skupno porabile za 5,1 odstot-
ka več denarja kot v letu prej. Viš-
je odhodke je zabeležilo dobrih 65 
odstotkov občin, torej 139 občin. 
Med vsemi občinami, ki so v lan-
skem letu najbolj znižale odhod-
ke, sta tudi dve zgornjesavinjski. 
Solčavi je z letnim padcem odhod-
kov za 23,5 odstotka pripadlo viso-
ko 5. mesto, Ljubnemu pa je s pad-
cem za 20,9 odstotka pripadlo prav 
tako visoko 8. mesto med vsemi. 
Padec odhodkov sta poleg ome-
njenih zabeležili še dve naši obči-
ni, Rečica za 10 odstotkov in Nazar-
je za 1,5. Največjo letno rast odhod-
kov je v naši dolini zabeležila obči-
na Luče, in sicer 10,6 odstotka.
LETO 2017 S PRORAČUNSKIM 
PRESEŽKOM ZAKLJUČILO ŠEST 
NAŠIH OBČIN
Zanimiv je tudi pregled prora-
čunskih presežkov in primanjklja-
jev občin. 63,2 odstotka oziroma 
134 slovenskih občin je leto 2017 
zaključilo s proračunskim presež-
kom, torej je imelo višje prihodke 
kot odhodke. Med njimi so bile, z 
izjemo Mozirja, tudi vse zgornjesa-
vinjske občine. 
Nekatere so se znašle celo v sa-
mem vrhu tistih z najvišjim presež-
kom. Rečica ob Savinji je z 18,3-od-
stotnim proračunskim presežkom 
glede na prihodke na 6. mestu med 
vsemi slovenskimi občinami. Luče 
so s 14,6-odstotnim presežkom na 
11. mestu, Nazarje pa s 13,6-odstot-
nim na 15. mestu. Sledi jim Solčava 
s 13,5-odstotnim presežkom. Edina 
zgornjesavinjska občina z negativ-
no bilanco, torej proračunskim pri-
manjkljajem v letu 2017 , je bila mo-
zirska s 6,9-odstotnim proračun-
skim primanjkljajem. Za primerja-
vo še povejmo, da je med 212 ob-
činami najvišji proračunskim pri-
manjkljaj v višini 27,4 odstotka pri-
delala občina Juršinci.
Tatiana Golob
Prihodki občin na prebivalca v letu 2017
OBČINE PRIHODEK NA PREBIVALCA (EUR)
Solčava 2.540,9 
Luče 1.325,8 
Nazarje 1.101,0 
Ljubno 1.016,3 
Gornji Grad 901,1 
Rečica 864,7 
Mozirje 774,1 
Vir: Ministrstvo za finance
Proračunski presežek (+) ali primanjkljaj (-) občine glede na 
prihodke v letu 2017 (%)
OBČINE BILANCA GLEDE NA PRIHODKE
Rečica 18,3 %
Luče 14,6 %
Nazarje 13,6 %
Solčava 13,5 %
Gornji Grad 5,9 %
Ljubno 4 %
Mozirje - 6,9 %
Vir: Ministrstvo za finance
OBČINA LJUBNO
Otvoritev javne poti Sodatoci–Trbovšek privabila 
številne občane
Župan Franjo Naraločnik je rezanje traku opravil v družbi z mladima 
domačinkama in predsednikom gradbenega odbora Alojzom 
Zamernikom (desno). (Foto: Marija Lebar) 
S slovesnostjo in rezanjem tra-
ku so nedavno predali namenu 
modernizirano cesto v zaselku Ro-
re. Dogodka so se udeležili župan 
občine Ljubno Franjo Naraločnik, 
občinski svetniki in številni kraja-
ni. Ti so s prisotnostjo na otvoritvi 
izrazili svoje zadovoljstvo nad dol-
go pričakovano prenovo ceste in 
spremljajoče infrastrukture.
URESNIČENA DOLGOLETNA 
ŽELJA
Zbrane je najprej nagovoril 
predsednik gradbenega odbora, 
tamkajšnji domačin Alojz Zamer-
nik. Dejal je, da so krajani na pre-
novo ceste dolgo čakali in so za-
ključene investicije toliko bolj ve-
seli. Da je bila omenjena cesta res 
potrebna prenove, je v svojem na-
govoru poudaril tudi župnik Mar-
tin Pušenjak, ki je novo pridobitev 
blagoslovil.
valil domačinom za potrpljenje in 
lastnikom, ki so prispevali potreb-
ne površine za izvedbo celotne-
ga projekta. Še posebej je pouda-
ril, da so krajani s svojimi lastni-
mi sredstvi utrdili spodnji ustroj 
ceste. 
UREJENA TUDI SPREMLJAJOČA 
INFRASTRUKTURA
Občina je iz letošnjega proraču-
na za prenovo tega odseka v dol-
žini 630 metrov na strmem tere-
nu namenila preko 75 tisoč evrov, 
je povedal župan in naštel zasel-
ke oziroma domačije, ki jih preno-
vljeni odsek sedaj povezuje vse do 
priključka na regionalno cesto. Ob 
tem sta bila prenovljena tudi vodo-
vod in kanalizacija.
Sledilo je slovesno rezanje tra-
ku ter nato veselo druženje v pri-
jaznem gostoljubju domačinov.
Marija Lebar
DOMAČINI PRISPEVALI K 
IZGRADNJI CESTE
Župan Naraločnik je dejal, da 
je od prvih pobud do uresničit-
ve modernizacije ceste res minilo 
kar nekaj časa, vendar se je med 
tem pokazalo, katera varianta je 
optimalna, saj se je nekaj časa 
razmišljalo tudi o prestavitvi dela 
omenjene ceste. Pri tem se je zah-
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
6
Aktualno, Iz občin
HUDE POSLEDICE OKTOBRSKEGA NEURJA 
Vihar in voda spet najbolj pustošila na Solčavskem
Vodja ZGS OE Nazarje Toni 
Breznik je povedal, da je 
veter svojo razdiralno moč 
najbolj pokazal v višjih legah 
na nadmorski višini nad 800 
metrov. (Foto: ŠMS) 
Županja Katarina Prelesnik: 
»Škoda je velikanska. Ponovno so 
močno prizadeti lastniki gozdov. Naj-
huje so jo po prvih podatkih tokrat 
skupila tista območja, ki so jim bile 
posledice lanskega vetroloma neko-
liko prihranjene. Obviselo drevje bo 
potrebno odstraniti, ker predstavlja 
veliko nevarnost.
Ogromna škoda je nastala tudi 
na občinskih in lokalnih cestah ter 
gozdnih poteh, ki so marsikje delno 
neprevozne ali celo nevarne za upo-
rabnike. Sama občina odprave posle-
dic gotovo ne bo zmogla.«
(Foto: ML)
Okoli 20.000 
kubičnih metrov drevja je po 
prvih ocenah podrl vihar v 
noči z 29. na 30. oktober.
Napovedi vremenoslovcev in 
hidrologov o vremenskih nevšeč-
nostih v noči s ponedeljka, 29., na 
torek, 30. oktobra, so se marsikje 
po državi uresničile. Med tem ko 
so drugod po Zgornji Savinjski do-
lini gasilci ali domačini sami opra-
vili manjše intervencije, je bilo na 
Solčavskem huje, zato so mora-
li sklicati štab civilne zaščite, da je 
koordiniral ukrepe, ki jih je bilo nuj-
no in možno izvesti v danih okoliš-
činah.
PO PRVIH OCENAH PADLO 20 
TISOČ KUBIKOV DREVJA
Kot je povedal vodja nazarske 
območne enote Zavoda za gozdo-
ve Slovenije Toni Breznik, je vi-
har po prvih ocenah podrl oko-
li 20 tisoč kubičnih metrov drev-
ja. Najbolj je bilo prizadeto obmo-
čje Solčavskega. Sicer je veter svo-
jo razdiralno moč najbolj pokazal 
v višjih legah na nadmorski višini 
nad 800 metrov. 
Posamezne skupine drevja so 
se podirale tudi drugod na ob-
močju Zgornje Savinjske doline, 
zlasti tam, kjer je bilo razmajano 
že od lanskega vetroloma, od ka-
terega še ni minilo niti leto. Kot 
je še povedal Breznik, lastnikom 
prizadetih gozdov svetujejo, da 
se takoj lotijo pospravljanja po-
drtega drevja. Datuma dokonč-
ne ocene o škodi še ni mogoče 
točno določiti. Gozdarji opozarja-
jo, da je gibanje v gozdovih zara-
di kasnejšega padanja dreves ali 
vej nevarno, zlasti za neusposo-
bljene osebe.
NE SAMO VETER, PUSTOŠILE 
TUDI NARASLE VODE
V Solčavi je Savinja pod mostom 
naplavila drevje in odpadle veje 
ter tako onemogočila pretok na-
rasle vode. Posredovali so domači 
gasilci, ki so plavje odstranili. Ve-
ter je odkril nekaj streh, te so gasil-
ci interventno pokrili, drevje pa se 
je podiralo tudi preko cest ali vise-
lo nad njimi in ga je bilo potrebno 
odstraniti, pri čemer so interveni-
rali tako gasilci kot sami domačini. 
Kasneje je s stroji posredoval tudi 
izvajalec gradbenih del, ki ima za 
take primere s štabom civilne zaš-
čite podpisano pogodbo 
Hudo opustošenje so napravi-
le tudi narasle vode. Tako je od-
neslo del ceste v Matkovem kotu, 
cesta od domačije Matk do Per-
OBČINSKI SVET NAZARJE
O nadomestilu za uporabo 
stavbnih zemljišč
Na podlagi odloka o nadome-
stilu za uporabo stavbnih zemljišč 
(NUSZ) občinski svet Nazarje v 
tekočem letu določi višino točke 
za izračun nadomestila v prihod-
njem letu. Ker je v oktobru pote-
kala zadnja seja nazarskega ob-
činskega sveta, je župan Matej 
Pečovnik na dnevni red umestil 
tudi to točko. Občinskemu svetu 
je predlagal, da se vrednost toč-
ke za prihodnje leto ne spremeni 
in ostaja enaka kot v preteklih le-
tih, to je 0,001513 evra na kvadra-
tni meter površine.
Odmero NUSZ v celoti izvaja 
Finančna uprava RS. Občina ji le 
posreduje podatke, potrebne za 
odmero.
Marija Lebar
Po prvih podatkih so jo najhuje skupila območja, ki so jim bile 
posledice lanskega vetroloma nekoliko prihranjene. Podrtice 
zadnjega vetroloma ob cesti Solčava–Logarska dolina. (Foto: MD)
ka in naprej do Majerholda je bi-
la neprevozna. Poškodovane so 
gozdne in lokalne ceste v Podol-
ševi in še kje.
MANJŠI INTERVENTNI UKREPI 
TUDI DRUGOD
Na poveljstvu Gasilske zveze 
Zgornje Savinjske doline niso bi-
li obveščeni o večjih intervencijah, 
je pa predsednik Janko Žuntar po-
vedal, da so morali gasilci kljub te-
mu ukrepati, da bi preprečili nasta-
nek škode. 
Tako je na območju občine Re-
čica ob Savinji drevo padlo v stru-
go potoka in so ga gasilci odstra-
nili. Drevje je bilo podrto tudi pre-
ko cestišča v Lepi Njivi in je ovira-
lo promet. Gasilci so odstranili tu-
di to oviro. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 7
Organizacije
MOZIRJE
Slovesno obeležili dan suverenosti
Na proslavi ob dnevu suverenosti so govorniki obiskovalce popeljali skozi čas, ko je 
jugoslovanska vojska končno zapustila slovensko ozemlje.
Predsednik zgornjesavinjskih veteranov 
vojne za Slovenijo Maks Slatinšek je 
izpostavil dejstvo, da je osamosvojitvena 
vojna izpolnila stoletne želje Slovencev po 
samostojni državi.
Območno združenje veteranov vojne za Slo-
venijo Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline, Poli-
cijsko veteransko društvo Sever za celjsko ob-
močje – odbor Mozirje in Občina Mozirje so 29. 
oktobra v mozirski galeriji organizirali proslavo 
ob dnevu suverenosti. Spregovorila sta predse-
dnika obeh organizacij, zbrane pa je nagovoril 
tudi župan Ivan Suhoveršnik.
URESNIČENE STOLETNE SANJE PREDNIKOV
Predsednik območnega združenja veteranov 
Maks Slatinšek je dejal, da je bil odhod zadnje-
ga vojaka JLA iz Slovenije zadnje dejanje, s ka-
terim so se uresničile stoletne sanje prednikov, 
ZVEZA DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE
Pripravljajo nov festival Dnevi medgeneracijskega sožitja
Zveza je pričela pospešeno izvajati tudi ak-
tivnosti za spremembe in dopolnitve Zakona 
o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in 
spremembe ter dopolnitve Zakona o socialno 
varstvenih prejemkih. Med glavnimi ukrepi za 
izboljšanje gmotnega položaja upokojencev 
tako izpostavljajo postopen dvig lestvice od-
mernega odstotka glede na dolžino zavaroval-
ne dobe ter zagotovitev rednega usklajevanja 
in izplačila pokojnin po sistemskem zakonu. 
Na zvezi poudarjajo, da so pripravili vse ele-
mente za dvig življenjskega standarda upoko-
jencev. Več o njihovih zakonodajnih pobudah 
v naslednji številki Savinjskih novic.
Upravni odbor Zveze društev upokojencev 
Slovenije je konec oktobra soglasno sklenil, da 
njihova zveza odstopa od neposrednega so-
delovanja na Festivalu za tretje življenjsko ob-
dobje (F3ŽO). Hkrati so se odločili za organiza-
cijo novega festivala, ki so ga poimenovali Dne-
vi medgeneracijskega sožitja. Zveza bo festival 
prvič predstavila v maju prihodnje leto na Go-
spodarskem razstavišču v Ljubljani.
ŽELIJO SE POSVEČATI POTREBAM VSEH 
GENERACIJ
Z novim festivalom želijo uvajati koncept 
medgeneracijskega pristopa reševanja druž-
benih izzivov, se posvečati potrebam vseh ge-
neracij, med njimi spodbujati izmenjavo idej ter 
podpirati izgradnjo trdnih medgeneracijskih ve-
zi. Ponuditi želijo prostor za predstavitev inova-
tivnih programov, pristopov in projektov in zgra-
diti stičišče za ponudnike storitev, izdelkov ter 
aktivnosti vseh generacij.
NEZADOVOLJSTVO Z ORGANIZACIJO F3ŽO
Podrobno so razloge za odstop iz F3ŽO opi-
sali v oktobrski številki revije ZDUS Plus. Pred-
vsem so izrazili nezadovoljstvo z organizacijo 
letošnjega festivala in pomanjkanje komuni-
kacije med njegovimi soorganizatorji. Udele-
žence je motilo tudi pogosto prekrivanje do-
godkov na festivalu. Člani upokojenskih dru-
štev so bili kritični tudi do prevelike komerci-
alizacije festivala z različno »kramarsko po-
nudbo«.
Tatiana Golob
biti gospodar na lastni zemlji. Spomnil je, da je 
v mesecih, ki so sledili temu dogodku, Slovenija 
postala polnopravna članica Organizacije zdru-
ženih narodov. S tem je bila vizija o osamosvoji-
tvi slovenskega naroda uresničena. Besedo su-
verenost so v tistem času izpostavljali predstav-
niki države, tako doma kot v mednarodnih zdru-
ženjih in organizacijah. 
UPOR ENI NAJMOČNEJŠIH EVROPSKIH 
ARMAD
Predsednik mozirskega odbora društva Sever 
Jože Rojšek je poudaril, da so se Slovenci v bo-
ju za lastno samostojnost brez oklevanja uprli 
jugoslovanski vojski, takrat eni izmed najmoč-
nejših evropskih armad. Pogum pripadnikov te-
ritorialne obrambe in miličnikov je temeljil na 
odločenosti zavarovati samostojnost Slovenije. 
Za dosego tega cilja so bili pripravljeni dati tu-
di svoja življenja.
BREZ RAZPRTIJ DO ISTIH CILJEV
Besedam predhodnikov se je pridružil župan 
Ivan Suhoveršnik. Spominjajoč se vojakov, ki 
so se umikali s pomola v Kopru, je izpostavil ti-
sočletne želje Slovencev, da bi se to nekega dne 
zgodilo. Povod vsega je bilo dejstvo, da smo tak-
rat znali stopiti skupaj in se brez notranjih razpr-
tij boriti za iste cilje.
V kulturnem programu, ki ga je povezoval 
Luka Paulič, so zapela dekleta Vodovnik iz Šmi-
hela, za deklamacije pa je poskrbela članica 
Kulturnega društva Mozirje Marjeta Medič.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
8
Oglasi
DESUS OBMOČNI ODBOR ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE 
Ne samo skrb za starejše, njihova pozornost je namenjena 
vsem generacijam
Svetniški kandidati stranke DeSUS, ki so bili prisotni na predstavitvi. (Foto: Marija Lebar)
Zgornjesavinjski območni odbor DeSUS – De-
mokratične stranke upokojencev Slovenije je v če-
trtek, 25. oktobra, v Mozirju pripravil predstavitev 
svojih kandidatov za župana in za člane občinskih 
svetov v petih občinah naše doline. Ob tem so kan-
didati spregovorili tudi o svojem videnju trenutne-
ga stanja v lokalni politiki in predstavili programe, 
s katerimi si bodo po izvolitvi prizadevali to stanje v 
dobro vseh občanov tudi izboljšati. 
OBČINA GORNJI GRAD
V občini Gornji Grad je kandidat za člana ob-
činskega sveta Peter Letonja, ki se srečanja iz 
opravičenih razlogov ni udeležil. 
OBČINA LJUBNO 
Za članstvo v občinskem svetu se potegujejo 
dve članici in član stranke, to so mag. Margare-
ta Atelšek, Darja Dobovičnik in Milan Maran-
šek. Glavne točke svojega programa delovanja 
vidijo v zavzemanju za nadaljnji razvoj gospo-
darstva in zagotavljanje novih delovnih mest. 
Več je treba narediti na zdravstvenem in soci-
alnem področju, na medgeneracijskem povezo-
vanju. Zavzeli se bodo za pridobivanje investi-
torja za izgradnjo doma starejših in za odprtje 
katerega od večjih trgovskih centrov. Delovali 
bodo za nadaljnji razvoj turizma, za ureditev po-
sameznih lokacij in naselij ter za izgradnjo kole-
sarskih poti. Tržnica in prodaja lokalnih pridel-
kov je prav tako ena izmed nalog, za katere rea-
lizacijo se bodo zavzemali kot svetniki .
OBČINA MOZIRJE 
V tej občini ima stranka županskega kandi-
data, to je Anton Toni Rifelj. Ta je v svoj pro-
gram zapisal skrb za starejše, medgeneracijsko 
sodelovanje, prizadevanja na področju turizma 
in mednarodnega sodelovanja, ustanovitev in-
kubatorja mladih podjetnikov, ureditev komu-
nalne infrastrukture …
Za občinski svet imajo sedem kandidatov. 
Nosilec liste je Miran Uratnik, sledijo Helena 
Alenka Žagar, Peter Habjan, Cvetka Lovren-
čič, Anton Rifelj, Žana Uratnik in Franc Atel-
šek. Kar nekaj od naštetih ima že izkušnje bo-
disi v občinskih svetih ali v občinskih komisijah 
in odborih. 
Po njihovem mnenju je najbolj pereč pro-
blem v občini visoka zadolženost in objektivno 
informiranje občanov o tem. Svetniki iz stran-
ke DeSUS so si zadali za prihodnji mandat, da 
bodo pomagali županu izboljšati finančno sta-
nje občine. Prav tako imajo v načrtu realizaci-
jo dnevnega centra za starejše, izboljšanje sta-
nja na področju javnega zdravstva in vzpostavi-
tev medgeneracijskega sodelovanja.
Miran Uratnik, predsednik 
zgornjesavinjskega območnega odbora 
DeSUS: »Naše znanje, poštenost, socialna 
naravnanost, delavnost, izkušnje in 
odločnost so porok za uspešno delo v 
občinskih svetih.« (Foto: Marija Lebar)
OBČINA NAZARJE 
Janez Štiglic, ki kandidira za članstvo v na-
zarskem občinskem svetu, ima na tem polo-
žaju dolgoletne izkušnje, saj je za njim že več 
svetniških mandatov, deloval je tudi v več ob-
činskih odborih oziroma komisijah. Kot glavne 
cilje za prihodnje mandatno obdobje si je zadal 
zavzemanje za javno zdravstvo vključno z izgra-
dnjo prizidka k zdravstvenemu domu, dnevno 
varstvenega centra za starejše v Nazarjah, ra-
zvoj programov na socialnem področju, skrb za 
otroke in mlade, uravnotežen gospodarski ra-
zvoj, učinkovito upravljanje z občinskim premo-
ženjem, varovanje okolja in razvoj turizma. 
OBČINA REČICA OB SAVINJI
V tej občini je stranka DeSUS podprla dva 
kandidata, in sicer dr. Antona Jezernika v vo-
lilni enoti 2, ki je v preteklosti že sedel v občin-
skem svetu, in Uroša Krejana v volilni enoti 4 
Varpolje – Nizka. 
Slednji vidi na območju svoje volilne enote kar 
nekaj izzivov, med prvimi vsekakor poplavno var-
nost in ureditev avtobusnih postajališč. Po njego-
vem bi bilo potrebno zagotoviti enakomeren ra-
zvoj celotnega območja občine, zagotoviti pomoč 
starejšim pri opravilih, kot so odstranjevanje sne-
ga pozimi, prevozi, nakup in dostava potrebščin. 
»Kolesarske steze ne morejo biti le neuresničene 
sanje, ampak se morajo zgraditi – tudi z medob-
činskim sodelovanjem,« meni Krejan. 
PR
Naročnik objave: Desus OO ZSD Mozirje, Praprotnikova 7 , 3330 Mozirje
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 9
Politika, Gospodarstvo, Iz občin, Oglasi
TRETJA RAZVOJNA OS
Za ministrstvo izgradnja hitre ceste eden prednostnih projektov
Odbor za izgradnjo tretje ra-
zvojne osi, v katerem so tudi pred-
stavniki SAŠA regije, se je nedav-
no sestal z ministrico za infrastruk-
turo mag. Alenko Bratušek. Ta je 
med drugim zatrdila, da je omenje-
ni projekt za ministrstvo eden po-
membnejših. V decembru odbor 
načrtuje svoj naslednji sestanek, 
na katerem se bodo natančneje 
seznanili s potekom aktivnosti za 
izgradnjo. Po načrtih bo hitra ces-
ta tudi Zgornji Savinjski dolini po-
membno približala avtocesto.
USTAVNO SODIŠČE SE ŠE NI 
IZREKLO 
Do decembra bo Družba za av-
toceste v Republiki Sloveniji na-
tančneje pregledala aktivnosti in 
možnosti za izvedbo nadaljnjih op-
ravil. V odboru predvidevajo mož-
nost zamika izvedbe glede na se-
danji terminski plan. 
Za izgradnjo odseka od avto-
ceste A1 do Velenja in seveda za 
celotno traso je odločilno, kdaj in 
kakšna bo odločitev ustavnega 
sodišča v zvezi z zahtevo za oce-
no ustavnosti in zakonitosti ured-
be o državnem prostorskem načr-
tu. Zahtevo sta vložili občini Bra-
slovče in Polzela. Generalni sekre-
tar sodišča dr. Sebastian Nerad je 
za Večer nedavno povedal: »Zade-
va je sicer prednostna, vendar še 
ni na vrsti.«
PRIDOBIVANJE ZEMLJIŠČ
Kot so zapisali v Večeru, je Bra-
tuškova na odboru predstavila po-
tek aktivnosti. Za odsek med Vele-
njem in Slovenj Gradcem je po po-
datkih Darsa parcelacija gozdnih 
zemljišč končana. Kar 60 do 65 od-
stotkov trase poteka na gozdnih 
zemljiščih. V začetku bodo sledile 
parcelacije še na kmetijskih in stav-
bnih zemljiščih. Do sedaj je bilo po 
informacijah s sestanka izdanih de-
vet ponudb za odkupe zemljišč, na 
katerih se nahajajo objekti, ena od 
teh je bila sprejeta. Na terenu pote-
kajo geološko-geomehanske raz-
iskave, ki se morajo izvesti na več 
kot 300 mestih, teče tudi sondiranje 
za arheološke raziskave. 
Marija Lebar
JEZERSKO
Kamniška občina ne bo 
prekinila meje Jeserskega s 
solčavsko
Na naknadnem referendumu so 
v nedeljo, 4. novembra, občani Je-
zerskega zavrnili predlog o spre-
membi meje med naseljema Kam-
niška Bistrica in Zgornje Jezersko. 
S tem so zavrnili uveljavitev odlo-
ka o spremembi meje, ki ga je junija 
izglasoval občinski svet. Na tak na-
čin bo kamniška občina še nadalje 
ostala brez stika z avstrijsko mejo. V 
Kamniku si za stik prizadevajo zara-
di možnosti kandidiranja na nekate-
re razpise za čezmejne projekte. 
OBČINA JEZERSKO OSTAJA V 
STIKU Z OBČINO SOLČAVA
Spremembi meje je med dru-
gimi nasprotoval občinski svetnik 
Primož Muri, ki je opozoril, da bi s 
spremembo Jezersko izgubilo me-
jo s sosednjo občino Solčava v ce-
lotni dolžini okoli 500 metrov in da 
bi meja ostala le na eni točki. To bi 
morda v prihodnje lahko predsta-
vljalo omejitev pri kandidaturi ob-
čine na katerem izmed razpisov za 
finančna sredstva.
PROTI 45 ODSTOTKOV VOLILNIH 
UPRAVIČENCEV
Proti uveljavitvi odloka je gla-
sovalo 45 odstotkov vseh volilnih 
upravičencev v občini, torej več 
kot petina volilnih upravičencev, 
kolikor je zahtevan kvorum za ve-
ljavnost izida referenduma. Sicer 
je bila udeležba 62-odstotna, spre-
membo meje je podprlo 91 obča-
nov, proti jih je bilo 241. 
Marija Lebar
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI 
Občina pridobila državna sredstva za sanacijo po lanskih poplavah
Župan Vinko Jeraj in poročeva-
lec Rok Jamnikar sta člane rečiš-
kega občinskega sveta na nedav-
ni izredni seji sveta seznanila z do-
kumentoma identifikacije investi-
cijskega projekta (DIIP) za sanaci-
jo plazov oziroma usadov na dveh 
odsekih cest, in sicer na javni po-
ti Poljane–Mesničar in na lokalni 
cesti Poljane–krožišče trg Rečica. 
Za obe investiciji je občina pridobi-
la nepovratna državna sofinancer-
ska sredstva. Občinski svet je oba 
dokumenta potrdil.
70 ODSTOTKOV DENARJA OD 
DRŽAVE
Oba navedena odseka cest sta 
bila poškodovana ob močnem de-
ževju konec aprila 2017 . Občina se je 
z obema projektoma prijavila za so-
financiranje na ministrstvu za ob-
rambo – uprava za zaščito in reše-
vanje, in na ministrstvu za okolje in 
prostor – sektor za odpravo posle-
dic naravnih nesreč. Na občini so 
pred tem že izvedli javni razpis za iz-
vedbo sanacije obeh plazov. 18. ok-
tobra pa je občina dobila obvestili o 
odobritvi nepovratnih sredstev za 
upravičene stroške izvedbe sanacij.
Za ureditev na cesti Poljane–
Mesničar bo sofinanciranje s stra-
ni države v višini malo manj kot 
54 tisoč evrov, kar predstavlja ne-
kaj čez 71-odstotkov celotne sana-
cije, ki jih bo prevzelo ministrstvo 
za okolje in prostor. Preostali del 
sredstev, med drugim DDV, stroške 
nadzora in dokumentacije, bo po-
ravnala občina nekaj iz letošnjega 
in delno iz proračuna za leto 2019. 
DELA SO SE ŽE ŽAČELA 
Za sanacijo na odseku ces-
te Poljane–krožišče–trg Rečica 
znaša po javnem razpisu izved-
ba gradbenih del nekaj čez 207 ti-
soč evrov. Glede na odobritev, ki 
jo je prejela občina od ministrstva 
za okolje in prostor, bo to prispe-
valo približno 169 tisoč evrov ne-
povratnih sredstev, kar predsta-
vlja skoraj 80 odstotkov gradbe-
nih stroškov sanacije. Svetniki so 
se s predlaganima DIIP-oma stri-
njali in sprejeli sklep, da so z njima 
seznanjeni in ju potrjujejo. V zad-
njih dneh so bile podpisane tudi 
pogodbe z ministrstvom in dela so 
se že začela.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
10
Organizacije
KOMEMORACIJA PRED DNEVOM SPOMINA NA MRTVE V MOZIRJU
Imena na spomenikih imajo svoje zgodbe
Komemoracijo s svojo prisotnostjo obogatijo in ji dajo še večjo veljavo praporščaki in 
slavnostna desetina domačih prostovoljnih gasilcev. (Foto: Benjamin Kanjir)
Pred spomenikom padlim in umrlim domači-
nom med drugo svetovno vojno pred staro občin-
sko stavbo v Mozirju se je 31. oktobra zbralo tradi-
cionalno lepo število obiskovalcev komemoraci-
je. Tudi tokrat je zbrane nagovorila predsednica 
krajevne organizacije združenja borcev za vred-
note NOB Stanislava Borovšak. Dostojanstveno 
se je ozrla na krute usode ljudi, ki so jih okupator-
ji mučili in ubijali zgolj zato, ker so ljubili svoj dom.
120 IMEN ŽRTEV FAŠISTIČNEGA NASILJA 
Na mozirskem spomeniku je zapisanih 120 
imen žrtev fašističnega nasilja. »Danes beremo 
imena, nekoč pa so bili to živi ljudje, fantje, de-
kleta, možje, žene, babice in dedki in otroci. Tis-
ti, ki so se veselili življenja in hoteli živeti poš-
teno, v miru in sožitju. Toda za Slovence je pos-
tal z vojno pekel. Mučili so jih, požigali domo-
ve, jih izganjali in nasilno vozili v tuje kraje in v 
delovna taborišča. V taborišča smrti, streljali so 
jih kot talce, mlade fante prisilno mobilizirali v 
nemško vojsko in še in še. Imena, zapisana na 
našem spomeniku, imajo vsak svojo zgodbo,« je 
dejala govornica. 
KULTURNI PROGRAM
Poleg Borovšakove so v kulturnem programu 
nastopili mozirski osnovnošolci z deklamacija-
mi. Za ubrane pesmi so poskrbela dekleta žen-
skega pevskega zbora iz Bočne, uvodne tone pa 
so odigrali člani zgornjesavinjske godbe, ki jo 
vodi Tomaž Podlesnik.
Benjamin Kanjir
VELENJE
Odprli spominski center osamosvajanja v Šaleški in Zgornji 
Savinjski dolini
V spominskem centru so v tematskih sklopih predstavljeni obdobje 
nekdanje skupne države, razkol in priprave na osamosvojitev 
Slovenije ter vojna za samostojno državo. (Foto: MS) 
V Velenju so na dan suvereno-
sti odprli Spominski center 1991, v 
katerem je na ogled stalna razsta-
va o procesih in dogodkih, poveza-
nih z osamosvajanjem Slovenije v 
Šaleški in Zgornji Savinjski dolini. 
Slovesnosti sta se poleg številnih 
predstavnikov lokalnega življenja iz 
obeh dolin udeležila tudi obrambni 
minister Karl Erjavec in pravosod-
na ministrica Andreja Katič.
BITI SUVEREN JE VELIKA 
VREDNOTA IN VELIKA PREDNOST
Erjavec je spomnil, da je bil od-
hod zadnjega vojaka JLA iz koprske-
ga pristanišča sklepno dejanje vojne 
za samostojno Slovenijo in uresniče-
nje polne suverenosti. Biti suveren je 
velika vrednota in velika prednost. 
V nagovoru je še izpostavil, da je bi-
la slovenska osamosvojitev izjemno 
obdobje v zgodovini naše domovine, 
priprave nanjo in samo osamosvaja-
nje pa izredno zahtevna procesa, ki 
sta terjala velik pogum in temeljito 
usklajenost vseh deležnikov, ki so v 
njih sodelovali.
V VELENJU PRVI TOVRSTEN 
CENTER V SLOVENIJI
Ureditev spominskega centra, v 
katerem je tudi digitalna knjižnica, 
je stala skoraj 314 tisoč evrov. V te-
matskih sklopih so predstavljeni 
obdobje nekdanje skupne države, 
razkol in priprave na osamosvoji-
tev Slovenije ter vojna za samos-
tojno državo. Velenjski župan Bo-
jan Kontič je na novinarski kon-
ferenci pred odprtjem spominske-
ga centra izrazil željo, da bi zanam-
ci spoznali vsako obdobje sloven-
ske zgodovine in tako usmerili svoj 
pogled v prihodnost. Ob tem je 
opozoril, da je Velenje prva izmed 
slovenskih občin, ki je pristopila iz-
gradnji spominskega centra.
ZBIRANJE GRADIVA SE 
NADALJUJE
Direktorica Muzeja Velenje 
Mojca Ževart je pojasnila, da bo 
s spominskim centrom uprav-
ljal muzej, ogled razstav pa bo 
brezplačen. Stalni postavitvi se 
bodo občasno pridružile nekate-
re tematske razstave. Ževartova 
je napovedala, da bodo še nap-
rej zbirali zgodovinsko gradivo za 
spominski center in da bodo v pri-
hodnosti izdali zbornik različnih 
prispevkov.
SREČEVALIŠČE VETERANOV IN 
DOMOLJUBOV
Center je zasnovan večplastno. 
Ob tem, da gosti muzejsko posta-
vitev, ki obiskovalcem na polju-
den način predstavlja dogodke in 
procese, povezane z osamosva-
janjem Slovenije v lokalnem oko-
lju, naj bi postal tudi srečevališče 
članov veteranskih organizacij in 
drugih domoljubov vseh genera-
cij ter prizorišče različnih dogod-
kov, predvsem pa naj bi mladim 
približal domoljubne vrednote in 
spodbujal spoštovanje ter ljube-
zen do slovenskega naroda, kul-
ture in države. 
KF
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 11
Iz občin, Gospodarstvo
Popravek informacije 
V Savinjskih novicah št. 43 je bil objav-
ljen članek o seji koordinacijskega sosve-
ta Upravnega centra Mozirje. Pravilno bi 
moralo biti zapisano, da je bila seja ko-
ordinacijskega sosveta območja Upravne 
enote Mozirje, torej ne samo služb, ki delu-
jejo v okviru upravnega centra. Za pomoto 
se opravičujem.
Marija Lebar
ROVT POD MENINO
Od viharja podrta drevesa onemogočala hiter dostop 
do goreče domačije 
Iz gorečega objekta so gasilci rešili poškodovanca in mu zagotovili ustrezno prvo pomoč. 
(Foto: Meri Gluk) 
Težko dostopen in zahteven teren Rovta pod 
Menino, točneje domačijo neposredno ob cerkvi 
sv. Jošta, so izbrali šmarški gasilci za veliko taktično 
vajo. T e so se udeležili operativni gasilci iz tukajšnje 
in žalske gasilske zveze ter drugi vabljeni gostje. 
IZ VAJ SE GASILCI VEDNO KAJ NAUČIJO
Vajo je organiziralo Prostovoljno gasilsko 
društvo Šmartno ob Dreti. Poveljnik Marko 
Gluk, ki je bil hkrati tudi vodja te intervenci-
je, je povedal: »Na vaji smo prvič sodelovali z 
društvi iz sosednje Gasilske zveze Žalec. Glav-
ni namen vaje je bil krepitev medsosedskih 
odnosov ter spoznavanje tehnike in usposo-
bljenosti sosednjih enot v primeru morebitnih 
skupnih posredovanj. To je bil le prvi korak, saj 
želimo tako sodelovanje nadaljevati in nadgra-
diti, da bomo pripravljeni pomagati v še tako 
zahtevnih situacijah.«
PODRTO DREVJE, OGENJ IN PONESREČENCI
Predpostavka za izvedbo vaje je bila, da je za-
gorelo na domačiji, do katere so poti v resnici 
zelo slabo prevozne. Na poti je gasilce, ki so pri-
hajali na pomoč, ustavilo še od viharja podrto 
drevje, ki so ga morali odstraniti. V samem go-
rečem objektu so bile tudi poškodovane osebe. 
Te je bilo treba evakuirati in jim nuditi ustrezno 
prvo pomoč. 
DOKONČNA ANALIZA BO ŠELE OPRAVLJENA
Dogajanja so se poleg operativnih gasilcev 
PGD Šmartno ob Dreti in Gorica ob Dreti, Vran-
sko ter Tešova, udeležili tudi drugi člani posa-
meznih gasilskih društev, predstavniki obeh ga-
silskih zvez, strokovni opazovalci in ostali go-
stje. Skupaj je bilo pri sv. Joštu okoli 60 ljudi, 
ki so izvedli vajo ali si jo samo ogledali. Zlasti 
gledalci so bili nad dinamičnim dogajanjem in 
usklajenim delovanjem gasilcev prevzeti.
Po vaji so operativci opravili krajšo analizo, 
podrobno analizo bodo pripravili in predstavili 
v prihodnjih dneh. »Vsaka vaja je uspešna, saj 
se na vsaki nekaj naučimo,« je ob tem povedal 
Marko Gluk. 
Marija Lebar
KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
Na občnem zboru za predsednika izvoljen Klemen Petek
Vodenje Kluba zgornjesavinjskih študentov 
je prevzel Klemen Petek. (Foto: ŠMS)
V oktobru je v Lovskem domu Ljubno ob Sa-
vinji potekal redni občni zbor Kluba zgornjesa-
vinjskih študentov, kjer je bilo izvoljeno novo 
vodstvo. Dosedanjega predsednika kluba Mati-
ca Retka je po dveh letih vodenja nasledil Kle-
men Petek, ki je trenutno študent 2. letnika po-
litologije – smer obramboslovje na fakulteti za 
družbene vede. Retko se je za pomoč pri delu v 
klubu vsem zahvalil in novemu vodstvu zaželel 
veliko ustvarjalnega elana.
KLUB VEZ MED ŠTUDENTI
Petek je bil v klubu aktiven že v preteklih le-
tih, ob izvolitvi pa je dejal naslednje: »Kot pravi-
jo, so študentska leta ena najlepših v življenju, 
zato je prav, da iz njih potegnemo največ, kar se 
da. Naš klub je gotovo eden izmed pomembnej-
ših vezi študentov v dolini, hkrati pa ponuja tu-
di prostor za osebni razvoj, učenje za življenje 
ter zabavo, zato želimo, da v nov mandat optimi-
stično ne zakoraka le nova ekipa, temveč, da se 
ji pridruži tudi čim večje število ostalih zgornje-
savinjskih študentov.« 
ČAKA JIH DELOVNI VIKEND
V ekipo so bili na občnem zboru izvoljeni še 
Rožle Stajner za podpredsednika in svetnika v 
Svetu ŠOLS in Zvezi ŠKIS, Karmen Bergles za 
blagajničarko, Karin Hriberšek za članico uprav-
nega odbora. Predsednik dijaške sekcije je pos-
tal Klemen Budna, člani nadzornega odbora pa 
Nace Benda, Matevž Slatinšek in Blaž Slatinšek.
Ekipa že načrtuje delovni vikend, na katerem 
bodo natančneje določili plan projektov, do kon-
ca oktobra pa jim je bil cilj zbrati čim večje šte-
vilo potrdil o šolanju, ki jim omočijo normalno 
delovanje. 
ŠMS
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
12
Kultura, Organizacije, Informacije
DAN ODPRTIH VRAT V KULTURNEM DRUŠTVU BOČNA
Za prijateljske odnose prva vaja sekcij skupna
Plesalci plesne skupine KD Bočna so ob plesu ugotavljali, da dobro 
obvladajo »staro snov«. (Foto: Marija Šukalo)
Kulturno društvo Bočna je prip-
ravilo dan odprtih vrat. Na njem 
so pod naslovom Zapoj in zapleši 
rat poskušajo s pomočjo video 
vsebin osvojiti kak nov ples ozi-
roma splet.
ZA BREZHIBNOST NA JAVNIH 
NASTOPIH
Vaje sekcij potekajo na te-
denskih srečanjih, kjer se po bese-
dah predsednice Anite Ugovšek 
družijo in spoznavajo nove plesne 
in pevske komade. Včasih je pilje-
nje glasov in plesnih korakov za-
mudno delo, saj mora biti na na-
stopih pred občinstvom vse brez-
hibno. Nastope ženskega in mo-
škega pevskega zbora ter plesne 
skupine bo mogoče videti in slišati 
tako na domačem odru kot tudi na 
gostovanjih.
Marija Šukalo
z nami predstavili svoje delo. Dru-
štvo je namreč po poletnih počitni-
cah pričelo z rednimi aktivnostmi.
ZBORA VADILA SKUPNO PESEM
Da bi obdržali pristne prija-
teljske odnose so delo v sezo-
ni pričeli s skupno vajo vseh sek-
cij. Pod taktirko zborovodje Jožeta 
Pustoslemška sta ženski in moš-
ki zbor ponovila nekaj komadov in 
se učila skupno pesem. Z njo bo-
do nastopili na eni od prireditev v 
prihodnje.
PLESALCI IŠČEJO NOVEGA 
MENTORJA
Tudi plesna skupina, ki je 
že nekaj časa brez strokovne-
ga vodje, ni zaostajala. Ugotovi-
li so, da še vedno odlično obvla-
dajo »staro snov«. Znanje želijo 
nadgraditi, zato intenzivno išče-
jo novega mentorja. Sami do tak-
DIABETIKI TOKRAT O POVIŠANEM KRVNEM TLAKU
Visoka udeležba na predavanju prijetno presenetila organizatorje
Predavatelj Apolon Marolt je poslušalce seznanil s posledicami 
visokega krvnega tlaka. (Foto: Benjamin Kanjir)
Društvo zgornjesavinjskih di-
abetikov za svoje člane organizira 
različna predavanja. V tem sklopu 
so 12. oktobra spregovorili o povi-
šanem krvnem tlaku in tegobah, ki 
ga slednji povzroča. Govorili so tu-
di o preprečevanju in zdravljenju 
te, dandanes zelo pogoste zdra-
vstvene težave.
NA PREDAVANJU KAR OKOLI 90 
POSLUŠALCEV
V večnamenski dvorani mo-
zirskega gasilskega društva se je 
zbralo okoli 90 poslušalcev, kar 
zgovorno priča o zanimivosti iz-
brane teme predavatelja, doma-
čina, primarija Apolona Marolta, 
specialista internista. Ožje strokov-
no področje, s katerim se ukvarja, 
so bolezni srca in žilja, neinvaziv-
na diagnostika obolenj srca in srč-
no popuščanje.
VSAK TRETJI ZEMLJAN IMA 
TEŽAVE S POVIŠANIM TLAKOM
Predavatelja in poslušalce je 
uvodoma pozdravil predsednik 
društva Anton Venek. Pozitiv-
no presenečen nad tako številčno 
udeležbo je dobil potrditev o pra-
vilni izbiri teme predavanja in pre-
davatelja, ki je uvodoma predsta-
vil statistične podatke o pogosto-
sti povišanega tlaka med prebival-
stvom. Kar vsak tretji Zemljan ima 
težave z njim, vsak enajsti pa ima 
sladkorno bolezen.
HIPERTENZIJA KRIVA ZA NAJVEČ 
SMRTI
Povišan krvni tlak oziroma hi-
pertenzija je na prvem mestu med 
dejavniki za splošno umrljivost. Na 
drugem mestu je kajenje, na tret-
jem sladkorna bolezen, sledijo ne-
aktivnost, debelost in holesterol. 
Hipertenzija je tudi med povzroči-
telji koronarne bolezni, srčnega in-
farkta, bolezni zaklopk, motenj rit-
ma srca, diabetesa, debelosti in 
apneje v spanju.
Poslušalci so z zanimanjem 
prisluhnili predavatelju, ki je nato 
spregovoril o bolezenskih zname-
njih. Podal je smernice za prepre-
čevanje visokega pritiska, ob na-
stanku pa poudaril pomembnost 
samozdravljenja. Pomemben je 
predvsem zdrav življenjski slog, ki 
vključuje pravilno prehrano in do-
volj gibanja. Hipertenzijo zmanjša-
jo tudi prekinitev kajenja, obvlado-
vanje stresa, izguba telesne teže, 
zdrava dieta, manjši vnos natrija in 
večji kalija.
Benjamin Kanjir
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj iskane knjige 
v oktobru 2018
MLADINA:
Lindgren, A.: Ronja, razbojniška hči, Suhodolčan, P.: Kuža, zaljubljen 
kot pes, Partljič, T.: Dupleška mornarica : mladinska povest z reke Drave, 
Lončar, D.: Srečnolonice in njihove pesmi, Muck, D.: Lažniva Suzi, Suho-
dolčan, P.: Pica je kraljica, Suhodolčan, P.: Vitez brez krave, Rowling, J. 
K.: Harry Potter, Svetinje smrti, Brojan, L.: O pujsku, ki je zgradil hišico iz 
slame, MacDonald, A.: Umazani Berti in vreščanje!
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 13
Iščemo stare fotografije
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Zgodovina in narodopisje
Prva živinorejska razstava na Ljubnem
Ljudski pesnik na Lepi Njivi
Smrt kosila v gozdu
Jakob Acman, Čopar z Lepe Nji-
ve, je znal v svojih najboljših le-
tih povedati marsikatero duhovito, 
še posebej na veselih prireditvah, 
kot so bile svatbe. Veliko tega je v 
mladih letih imel v mislih, a le ma-
lo svojih pesmi je zapisal. Nekoč jih 
je, vendar so po pomoti zapisi našli 
svoj konec v ognju, po tistem pa jih 
ni več utegnil napisati.
PREVEČ DELA IN PREMALO 
IZOBRAZBE
Kot mlad fant se je priženil na 
zelo staro kmetijo na Lepi Njivi. 
Njegovi predniki so imeli radi če-
bele, zato je tudi sam vzgojil kar 
številčno čebeljo družino. Ker je 
kmetija zahtevala veliko dela, Čo-
par ni zapisoval svojih mladostnih 
stihov. Kot je sam povedal, je bil 
razlog tudi v tem, da mu je manjka-
la izobrazba, imel pa je vedno do-
volj navdiha za lepo domačo be-
sedo.
MISLI IN OBČUTKI V VERZIH
Pesniti je začel, ko mu je bilo ok-
rog dvajset let. V tistem obdobju 
so čustva vrela na dan, kot pač pri 
vsakem mladem človeku, le da jih 
je on izražal v pesmih. Tako se je 
rodila v njem želja, da bi svoje misli 
in občutke povedal v verzih. 
LJUBEZEN DO BESEDE
Veliko je bral, doma so bile ved-
no Mohorjeve knjige, pa tudi šol-
ska knjižica je lahko ustregla nje-
govi želji po branju. Tako je spoz-
naval svet besed, a jih kljub temu 
ni mogel dovolj skresati, zato se je 
izražal, kot je znal in kot mu je ve-
levala njegova ljubezen do besede. 
O sebi je nekoč zapel:
»Sem v Lepi Njivi mali kmet,
kmetujem tu že vrsto let,
je nekaj njiv, pa gozd, živina,
na brajdah zraste malo vina.
Kadar pridejo težave,
iz stiske rešijo me krave,
dajejo nam sladko mleko,
denar za davek in obleko.«
Leta 1935 je bilo v takratnem 
srezu Gornji Grad veliko zanimanje 
za živinorejo. Po poročilu takratne-
ga sreskega kmetijskega referen-
ta so delovale tri »selekcijske edi-
nice«: stara zadruga v Mozirju, ko-
maj ustanovljeno društvo v Šmar-
tnem ob Dreti in povsem novo dru-
štvo v Šmartnem ob Paki. 
TEŽAVNA USTANOVITEV 
ŽIVINOREJSKEGA DRUŠTVA
Kot piše dalje poročevalec, je 
bila ustanovitev društva na Ljub-
nem težavna, »kajti Ljubno je spa-
dalo tedaj med najbolj mrtve kra-
je sreza v pogledu kmetijskega na-
predka«. Največ zaslug, da je do 
ustanovitve prišlo, so imeli šolski 
upravitelj Franjo Kolar, Ferdo Sed-
mak, kmet v Bukovju, Franc Kolenc 
z Ljubnega in Franc Šerbela, prav 
tako z Ljubnega. 
PREVEČ TRGOVINE, PREMALO 
KMETIJSTVA
Septembra 1935 so opravili pre-
gled krav in vpisali v rodovne knji-
ge 14 krav »A« in 23 krav »B«. Sre-
ski kmetijski referent piše dalje, 
da se je Ljubno veliko preveč eno-
stransko usmerilo v lesno trgovi-
no in zanemarjalo kmetijstvo, za-
to čaka društvo, ki so ga ustanovili 
1. septembra 1935, veliko težkih na-
log. Ljubno je tako dobilo »Živino-
rejsko selekcijsko društvo za belo 
slovensko govedo«. 
NA ČELU PRVEGA ODBORA 
FERDO SEDMAK
Prvi odbor je vodil Ferdo Sed-
mak, njegov namestnik je bil Franc 
Kolenc - Bertot, ki je bil hkrati še 
blagajnik. Rodovnikar in tajnik je 
bil Franjo Kolar, odborniki pa Anton 
Robnik, Franc Šerbela st., Valen-
tin Sušnik in Jože Zagožen. Molzni 
»nadziratelj« je postal Franc Šer-
bela ml..
PRVA RAZSTAVA RODOVNIŠKE 
ŽIVINE
Leta 1937 so zaključili prvo celo-
letno molzno preizkušnjo 32 krav. 
Najvišjo molznost je dosegla krava 
last Franca Kolenca, in sicer 3.962 
litrov, najnižja molznost pa je bila 
1.339 litrov mleka. Prvi pregled in 
»premovanje« rodovniške živine 
so pripravili 26. avgusta 1938. Na 
razstavo so privedli kar 51 živali. Iz-
dali so lično tiskovino, ki jo je ure-
dil šolski upravitelj Kolar. 
Leta 1983 sem se na Rečici po-
govarjal s takrat 82-letnim Anto-
nom Plesnikom, ki ga je boj za 
preživetje v njegovem 14. letu sta-
rosti privedel med gozdne delavce. 
Drvaril je zdaj tu, zdaj tam, od le-
ta 1923 dalje pa je delal pri gozdni 
upravi Marijingrada v Lučah. 
DRVARJI BREZ NEZGODNEGA 
ZAVAROVANJA
Kot je povedal Plesnik, so bili dr-
varji pri gozdni upravi zdravstveno 
zavarovani, ne pa tudi nezgodno. 
Tako je doletelo številne izmed 
njih, da so se pri delu poškodovali 
in pozneje ostali telesno pohablje-
ni. Ena takšnih nesreč se je zgodila 
21. januarja 1927 , ko so spravljali les 
z Veže po riži v dolino. 
USODNA NAPAKA V POVELJU
Drvarji so čakali do noči, da je ri-
ža, po kateri je drvel les v dolino, 
dodobra poledenela. Ko so okoli 
polnoči prenehali s spuščanjem in 
se napotili s »krampižerji« na no-
gah po riži navzdol, da bi si v baj-
ti skuhali toplega čaja, je prišlo do 
velike nesreče. Delovodja je očitno 
pogrešil v danem povelju in po riži, 
po kateri so hodili drvarji, je izne-
nada pridrvel les.
DRVEČI LES POKOSIL SKUPINO 
DELAVCEV
Nič hudega sluteči drvarji niso 
slišali drvečih debel, ki so drčala 
brez običajnega opozorila. Mraz je 
bil tako hud, da je škripalo pod no-
gami, to pa je še pripomoglo k te-
mu, da drvarji v riži niso uspeli ui-
ti nesreči. Drveči les je v polnem 
naletu pokosil skupino delavcev. 
Na mestu sta umrla Franc Žager in 
Matevž Kosmač, oba iz Luč, poško-
dovani pa so bili Primož Lojen, Ivan 
Breznik in Franc Zamernik, vsi do-
ma iz lučkega predela. Za posledi-
cami nesreče je čez pol leta umrl 
še Primož Lojen. 
Leta 1983 so v Gornjem Gradu praznovali 100-letnico gasilstva. Ob 
tej priložnosti so pred zadružnim domom pripravili slavnostno 
povorko, s katere je pričujoči foto utrinek.
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
14
Ljudje in dogodki, Organizacije
DOMAČIJA SPODNJI BEZOVŠEK V LENARTU PRI GORNJEM GRADU
Dve leti po požaru blagoslov novega gospodarskega poslopja
Svoje mesto je na pročelju novega objekta dobil kip sv. Florjana, 
zavetnika pred požarom. Kip je izdelal in daroval Tadej Brgles. 
V sončnem sobotnem popoldne-
vu 20. oktobra so na domačiji Spo-
dnji Bezovšek v Lenartu pri Gornjem 
Gradu blagoslovili novo gospodar-
sko poslopje, zgrajeno na mestu, 
kjer je bilo prejšnje uničeno v poža-
ru. Domači so na praznovanje pova-
bili sorodnike, sosede, krajane, ga-
silce, donatorje in vse dobre ljudi, ki 
so jim po nesreči velikodušno pri-
skočili na pomoč in pripomogli, da 
nov objekt manj kot dve leti in pol 
po nesrečnem dogodku že v celoti 
služi svojemu namenu.
V SLOGI SE NAREDIJO VELIKE 
STVARI
Blagoslov je opravil gornjegrajski 
župnik Ivan Šumljak in izrazil hva-
ležnost vsem ljudem odprtega srca, 
katerih misli in poti so se v teh dveh 
letih križale pri Spodnjih Bezovško-
vih. Sedemčlanska družina na čelu 
z gospodarjem Petrom in njegovo 
ženo Martino tudi v težkem obdob-
ju po nezgodi ni obupala. Kot je de-
jal Šumljak, se v slogi naredijo ve-
like stvari, kar se kaže tudi v izje-
mni povezanost krajanov Lenarta, 
pa naj gre za lepe ali težke dogod-
ke. Blagoslov novega poslopja so s 
pesmijo in glasbeno spremljavo po-
pestrili mladi iz župnije Gornji Grad.
BEZOVŠKOVI HVALEŽNIM VSEM, 
KI SO JIM PRISKOČILI NA POMOČ
Kot je v nagovoru dejal gospo-
dar Peter, si v dneh po nesreči niso 
drznili niti upati, da bo v tako krat-
kem času novo gospodarsko po-
slopje že služilo svojemu namenu. 
To seveda ne bi bilo mogoče brez 
vseh dobrih ljudi, ki so velikoduš-
no prispevali svoj del in katerim 
se je družina ob tej priložnosti še 
enkrat iskreno zahvalila. Posebna 
zahvala je bila namenjena tudi čla-
nom okoliških gasilskih društev za 
hitro in požrtvovalno delovanje ob 
nezgodi.
Na zahvalni slovesnosti, ki so 
jo zaključili z druženjem in pogo-
stitvijo, je svoje mesto na pročelju 
novega objekta dobil lesen, okrog 
dva metra visok kip svetega Flor-
jana, zavetnika pred požarom. Le-
seno skulpturo je z motorno žago 
izdelal in daroval Tadej Brgles z 
Ljubnega ob Savinji.
MAJA 2016 POŽAR UNIČIL 
GOSPODARSKO POSLOPJE
V nedeljo dopoldne, 29. maja 
2016, je zagorelo seno v zgornjem 
nadstropju gospodarskega poslo-
pja. Kljub hitremu posredovanju 
okoliških prostovoljnih gasilskih 
društev je ogenj popolnoma uničil 
ostrešje in zidove. Zgorelo je pre-
cej kmetijske mehanizacije, živino 
pa sta lastnika uspela pravočasno 
izpustiti iz hleva.
Pri gašenju požara je sodelova-
lo 85 gasilcev iz enajstih okoliških 
prostovoljnih društev. V celoti je 
zagorelo ostrešje hleva v velikos-
ti 300 kvadratnih metrov, gasilci pa 
so uspeli obvarovati stanovanjsko 
hišo, kaščo ter gozd za hlevom.
Po nezgodi so na pobudo kra-
janov na Občini Gornji Grad odprli 
poseben račun za zbiranje prosto-
voljnih prispevkov za izgradnjo no-
vega poslopja, s tem namenom je 
bil imenovan tudi gradbeni odbor.
Tekst in foto: Barbara 
Rozoničnik
Gospodar Peter Bezovšek se je zahvalil vsem dobrim ljudem, ki so 
jim kakor koli pomagali pri izgradnji gospodarskega poslopja. Novo 
poslopje je blagoslovil gornjegrajski župnik Ivan Šumljak.
SKORNO
Zanimiva izkušnja predelave 
zdravilnih zelišč
Udeleženke ob napravi za destilacijo (foto: Andreja Verbuč) 
Društvo kmetic Zgornje Savinj-
ske doline vsako leto za člani-
ce pripravi številna izobraževanja, 
usposabljanja, tečaje in delavnice. 
Program teh je sestavljen na pod-
lagi pobud posameznih krajevnih 
aktivov glede na to, katere vsebi-
ne si kmečke žene želijo pobližje 
spoznati. Nedavno so tako začele 
s prvo od delavnic predelave zdra-
vilnih zelišč. 
GOJIJO OKOLI 50 ZDRAVILNIH 
ZELIŠČ
Delavnica je potekala na eko-
loški kmetiji Potočnik Poprask v 
Skornem, ki sodi v Šmartno ob Pa-
ki, v neposredni bližini naše doline. 
Na kmetiji poleg ostalega gojijo tu-
di okoli 50 zdravilnih zelišč in ima-
jo učni vrt, ki so si ga udeleženke 
ogledale. 
Tatjana Poprask je pripravi-
la pokušino sivkinega čaja in peh-
tranovega sirupa, zraven je ponu-
dila domače pecivo. Boža Polak, 
predsednica Turističnega društva 
Šmartno ob Paki in članica sekcije 
zeliščark, je razložila, kaj so eterič-
na olja, kako se pridobivajo, na kaj 
paziti ob nakupu ... Nato je predsta-
vila parno destilacijo sivke v pra-
ksi. Destilacija poteka s pomoč-
jo posebne naprave, malo podob-
ne manjšemu kotlu za žganjekuho, 
so ugotovile prisotne udeleženke. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 15
Ljudje in dogodki, Oglasi
ZDENKA ZAKRAJŠEK, LASTNICA IN VODJA ZAVODA STANISLAVA
Lajno oboževala že kot otrok, sedaj ima v muzeju svojo
Zdenka v družbi domačih in ustvarjalcev oddaje (foto: Miro Majcen)
Zdenka Zakrajšek se igranja na lajno še uči. (Foto: ŠMS)
Zdenki Zakrajšek iz Lačje vasi se 
je nedavno izpolnila ena izmed naj-
večjih želja. Največja se ji je izpolni-
la že lani, ko so v Gornjem Gradu ku-
pili Pilphovo hišo, ustanovili Zavod 
Stanislava, ki je dobil ime po mami, 
in v hiši uredili muzej. Letos je mu-
zej in zbirke v njem dopolnila z laj-
no, ki jo je prejela v televizijski od-
daji Dan najlepših sanj. Prav goto-
vo ji je še ostala kakšna skrita že-
lja, a veselje ob prejemu lajne je bilo 
nepopisno, še posebej zato, ker so 
njen sin Iztok, hčerka Ines, vnukinja 
Sara in mož Jože vse skupaj izpelja-
li, ne da bi sama kaj slutila.
SAMO NA OGLED ODDAJE JE ŠLA 
IN SE VRNILA Z LAJNO
Njena skrita želja iz otroštva, da 
bi imela lajno in nanjo tudi znala 
zaigrati, ni bila skrita njenima ot-
rokoma. V tajnosti so navezali stik 
z ustvarjalci oddaje, ki so prav ta-
ko v tajnosti prišli in posneli muzej 
za namene druge oddaje, hkrati pa 
lajno naročili v Nemčiji. Uradno jo 
je na ogled oddaje povabila hčer-
ka z izgovorom, da je dobila vsto-
pnice in bi jo z veseljem vzela zra-
ven. Da bosta tam tudi sin in vnu-
kinja, je izvedela šele, ko ju je vide-
la. Celotno dogajanje je zanjo osta-
lo nepozabno.
LJUBITELJICA IN ZBIRATELJICA 
STARIN
Zdenka je velika ljubiteljica in 
zbirateljica starin in že dolgo si je 
želela, da bi jih imela kam postavi-
ti, jih pokazati tudi drugim ljudem. 
Doma so se vedno šalili, da se sti-
skajo med starinami, medtem ko 
jih drugi hodijo gledat v muzeje. S 
pomočjo družine in očeta, ki jo pri 
njenem zbirateljstvu ves čas pod-
pirajo, je lani skrbno uredila staro 
hišo v Gornjem Gradu, kjer je raz-
stavila vse svoje starine. Zbirke je 
v času delovanja Zavoda Stanisla-
va, katerega vodja je, še povečala. 
Največ stvari za muzej dobi od pri-
jateljev, članov zavoda in od ljudi, 
ki jim stare stvari in dediščina po-
menijo toliko kot njej.
KRALJICA MUZEJA JE LAJNA
Lajna, ki jo je dobila, sedaj kra-
ljuje v muzeju, kot še mnogo dru-
gih zanjo neprecenljivih stvari. 
Del muzejske hiše se navezuje na 
kmečki, drugi del na meščanski 
način življenja. Med večjimi ekspo-
nati se skrivajo za Zdenko številni 
drobni zakladi. Nemalo teh je sama 
restavrirala in jih uredila, da so pri-
merni za razstavljanje. 
Svoja znanja izdelave raznih iz-
delkov rada deli z drugimi tako v 
zavodu kot tudi v DEOS Centru sta-
rejših Gornji Grad. Tam so stano-
valci in zaposleni vedno veseli nje-
ne družbe, idej ter pozitivne ener-
gije, ki jo prinaša s sabo, ko pripra-
vi delavnice zanje.
TUDI ROŽE SO NJENA STRAST
Veliko ur preživi v muzeju, po-
gosto jo je videti v energetsko me-
denem vrtu ob hiši, kjer z vese-
ljem ureja svoj kotiček. Rože so na-
mreč ena njenih velikih ljubezni in 
jim namenja veliko časa tudi do-
ma. Njena družina je navajena, da 
ne miruje in da se v njeni glavi ne-
nehno rojevajo nove ideje. Marsi-
kaj novega se že rojeva, že nasta-
ja, a ostaja še skrivnost. 
Poleg vsega si s sestro Vero de-
lita vsakodnevno skrb za očeta Pe-
tra. Zdenka kljub obilici obveznosti 
in raznih življenjskih preizkušenj 
ostaja pozitivna in nasmejana, za-
to ji tudi obiskovalcev v muzeju ni-
koli ne manjka. 
ŠMS
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
16
Oglasi
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 17
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
18
Lokalne volitve 2018
PETKA PAPIRNICA ŠIRI SVOJO PONUDBO
V prednovoletni 
ponudbi tudi 
poslovna darila, 
koledarji in 
promocijski material
Petka papirnica je v januarju letos odpr-
la svoja vrata v prostorih bivše poslovalnice 
Venpro, v pritličju mozirske upravne enote. Kup-
cem nudijo široko ponudbo pisarniških in dru-
gih materialov.
ŠIROKA PONUDBA ŠOLSKIH POTREBŠČIN
Mozirska prodajalna nudi svojim kupcem ve-
liko izbiro šolskih potrebščin priznanih blagov-
nih znamk po ugodnih cenah. Pri njih lahko do-
bite vse za osnovnošolce, srednješolce in štu-
dente. Prijazno osebje vam nudi tudi strokovno 
svetovanje. 
PRI NJIH DOBITE VSE ZA SVOJO PISARNO
V svoji ponudbi imajo tudi pisarniški material, 
papirno galanterijo, kartuše in tonerje, potrošni 
material, promocijske izdelke za podjetja, mož-
nost potiska z želenim logotipom ali napisom 
ter brezplačno dostavo v vaše podjetje.
VSE ZA USTVARJALCE
Svojo ponudbo so obogatili še z izdelki za 
ustvarjalce, in sicer s slikarskimi platni, barva-
mi, hobi izdelki in art programom.
KNJIŽNI KOTIČEK ZA VSE STAROSTNE 
SKUPINE 
Trudijo se, da v svojem knjižnem kotičku vsak 
najde nekaj zase. Najdete lahko veliko izbiro že-
pnih knjig, revij, pobarvank, poučnih knjig za ot-
roke … Na voljo so knjige različnih založb. Žele-
no knjigo vam lahko tudi naročijo.
PREDNOVOLETNA PONUDBA
V ponudbi papirnice lahko že sedaj najde-
mo veliko izbiro stenskih in namiznih koledar-
jev za naslednje leto, veliko izbiro rokovnikov in 
poslovnikov. Poskrbeli so tudi za pestro paleto 
promocijskih izdelkov in poslovnih daril. 
PR 
Naročnik objave: Pro petka d.o.o., Goriška ulica 8, 3000 Celje
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 19
Lokalne volitve 2018
Na volitvah bomo odločali o smereh lokalne politike v 
prihodnjem mandatu
V nedeljo, 18. novembra, bomo 
slovenski volivci na lokalnih voli-
tvah izbirali župane, člane občin-
skih svetov, mestnih, krajevnih in 
četrtnih skupnosti. Postopke in vo-
lilna opravila izvajajo občinske vo-
lilne komisije, ki so jih imenovali 
občinski sveti. 
Za sedem županskih mest se v 
zgornjesavinjskih občinah letos 
poteguje 19 kandidatk in kandi-
datov. Po enega kandidata ima-
jo le v dveh občinah, v drugih ob-
činah je kandidatov več, zato je 
možno, da bo potreben še drugi 
krog volitev. Datum drugega kro-
ga določi državna volilna komi-
sija, praviloma 14 dni po izvede-
nem prvem krogu.
PREVERJENI IN JAVNO DOSTOPNI 
PODATKI
Občinske volilne komisije so 
preverile pravilnost vloženih kan-
didatur in opravile žrebanje vrstne-
ga reda kandidatur in javno objavi-
le podatke o županskih in svetni-
ških kandidatkah ter kandidatih. 
Spiske je mogoče najti na sple-
tnih straneh občin v zavihku lokal-
ne volitve 2018. 
Večina občinskih volilnih ko-
misij je dala sezname izobesiti na 
krajevno običajen način tudi na 
oglasnih deskah ali jih v obliki le-
takov razposlala po gospodinjstvih 
na svojem območju. Nekatere ob-
čine so za volitve izdale posebne 
številke svojih uradnih ali sicer-
šnjih glasil, v katerih so objavljeni 
podatki o kandidaturah.
DVE ŽUPANSKI KANDIDATKI
V vseh občinah naše doline, ra-
zen na Rečici ob Savinji, so kandi-
dature vložili županja in župani, ki 
so to funkcijo opravljali že do se-
daj. Rečiški župan Vinko Jeraj se bo 
upokojil in se za županstvo v no-
vem mandatu ne poteguje.
V občinah Ljubno in Nazar-
je kandidirata le dosedanja župa-
na. V občini Gornji Grad se bodo za 
funkcijo potegovali štirje preten-
denti, prav toliko je županskih kan-
didatov v občini Mozirje. V Lučah 
so trije, v Solčavi pa dva kandida-
ta. Poleg dosedanjih županov so za 
župansko mesto poteguje več po-
polnih novincev, dva od kandida-
tov pa sta bila župana v prejšnjih 
mandatih. 
V naši dolini imamo že vrsto let 
na položajih tudi županje. Tudi tok-
rat je tako. Za županstvo se pote-
gujeta dve kandidatki. Ponovno 
kandidira sedanja županja obči-
ne Solčava, kandidatka pa je tudi 
med štirimi imeni, ki konkurirajo za 
izpraznjeno župansko mesto v ob-
čini Rečica ob Savinji. 
VELIKO ZANIMANJE ZA 
SVETNIŠKA MESTA 
Na volitvah v nedeljo, 18. novem-
bra, bomo volivke in volivci izbira-
li tudi članice in člane občinskih 
svetov. Izvoljeni svetniki bodo na-
slednja štiri leta zastopali voljo ob-
čanov pri izvajanju lokalne politi-
ke. Zgornjesavinjske občine ima-
jo občinske svete z različnim šte-
vilom članov. Število je odvisno od 
števila prebivalcev v občini. Naj-
manj svetnikov ima občina Solča-
va, in sicer sedem, največ pa jih je 
v občini Mozirje, kjer je svetniških 
mest trinajst. 
Zakon pravi, da se tam, kjer je 
svetnikov več kot dvanajst, izve-
dejo volitve po proporcionalnem 
sistemu, kar pri nas velja za ob-
čino Mozirje. Skupaj je v dolini na 
voljo 73 svetniških mest, za kate-
re konkurira 197 kandidatov, bodi-
si da kandidirajo na listah politič-
nih strank bodisi s podpisi podpo-
re volivcev.
Ponekod po državi bodo hkra-
ti z občinskimi potekale tudi vo-
litve v mestne in krajevne ter če-
trtne skupnosti. To ne velja za na-
šo dolino. Krajevne skupnosti si-
cer imajo v občinah Gornji Grad in 
Nazarje, a te ne delujejo kot samo-
stojne pravne osebe, zato se člane 
krajevnih odborov izbira na druga-
čen način. 
KAKO BOMO GLASOVALI?
Navodila za glasovanje bodo 
natisnjena na volilnih listih in jih je 
pred samo odločitvijo za kandida-
te dobro prebrati. Dodatna pojasni-
la lahko volivec dobi tudi pri volil-
nem odboru, ki je prisoten na vo-
lišču. 
Pri volitvah za župana je za ve-
ljavnost glasovnice pomembno, da 
obkrožimo samo eno številko pred 
imenom kandidata ali kandidatke, 
za katerega smo se odločili. 
Pri volitvah občinskih svetni-
kov po večinskem sistemu, ki ve-
lja v šestih tukajšnjih občinah, se 
glasuje o posameznem kandidatu. 
Volivec obkroži največ toliko zapo-
rednih številk pred imeni in priimki 
kandidatov, kolikor članov se voli. 
Na proporcionalnih volitvah – v 
občini Mozirje – bo veljavna gla-
sovnica tista, na kateri bo obkro-
žena ena kandidatna lista, prefe-
renčni glas pa se bo upošteval, 
če bo navedena številka kandi-
data z iste liste. Veljavna bo tu-
di glasovnica, na kateri bosta 
obkrožena ena lista in en prefe-
renčni glas kandidatu z druge lis-
te, a v tem primeru se bo upošte-
val le glas za listo. Če bo volivec 
na glasovnici dal zgolj preferenč-
ni glas za posameznega kandida-
ta, se bo štel tudi kot glas za listo, 
na kateri kandidat nastopa. Ne-
veljavne bodo glasovnice, na ka-
terih bo obkroženih več kandida-
tnih list ali več preferenčnih gla-
sov pri različnih listah.
IN ČE BOSTE NA VOLILNO 
NEDELJO ODSOTNI?
Če predvidevate, da vas na dan 
volitev ne bo doma oziroma se vo-
litev ta dan ne bi mogli ali želeli 
udeležiti, so predvidene tudi druge 
oblike izrekanja svoje volje. Tako 
bodo po občinah potekale predča-
sne volitve. Volivci lahko volijo tudi 
po pošti, če so svojo željo javili ob-
činski volilni komisiji do 7. novem-
bra. Tisti, ki se zaradi zdravstvene-
ga stanja volitev ne morejo osebno 
udeležiti, lahko glasujejo v priso-
tnosti volilnega odbora na svojem 
domu. Svojo željo morajo sporočiti 
občinski volilni komisiji do vključ-
no srede, 14. novembra.
Marija Lebar
(Foto: Igor Solar)
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
20
Lokalne volitve 2018
Naročnik objave Kamp Menina d.o.o.. Varpolje 105, 3332 Rečica ob Savinji
Naročnik objave: Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova 8, 1000 Ljubljana
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 21
Lokalne volitve 2018
Naročnik objave: Socialni demokrati, Levstikova 15, 1000 Ljubljana
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
22
Lokalne volitve 2018
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 23
Lokalne volitve 2018
Naročnik objave: Robert Remic, Dol 4, 3342 Gornji Grad
Naročnik objave: Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova 8, 1000 Ljubljana
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
24
Lokalne volitve 2018
Naročnik objave: Top Textil d.o.o, Trpinčeva ulica 39, 1000 Ljubljana
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 25
Oglasi
Vstopite skozi vrata naših razstavnih salonov
Vse bližje smo zimskemu času, dnevi bodo 
postali krajši in temperature nižje. Že jesen je 
tisti čas, ko komaj čakamo, da se pripeljemo v 
topel dom.
Največkrat so vrata tista, ki nas ločijo od no-
vih priložnosti, od nas pa je odvisno kolikokrat 
in kako na široko bomo vrata odprli in vstopi-
li skoznje.
Mraz in hladne temperature si bomo žele-
li pustiti zunaj in pred njimi dobro zapreti vra-
ta našega doma, ko pa bomo prijatelje povabi-
li na topel čaj bomo vrata odprli z nasmehom 
in na široko. 
V podjetju Matjaž se vsakodnevno trudimo, 
da za vas odkrivamo nove ideje in rešujemo iz-
zive, ki nam pridejo na pot pri prodaji vrat. Da 
bi vam lahko kar najbolje pomagali pri izbiri in 
vam ustrezno svetovali, se nenehno izobražuje-
mo in izpopolnjujemo svoje znanje o proizvodih, 
njihovih lastnostih, vgradnji in servisiranju. Od-
ločni smo, da vam na vsakem koraku ponudimo 
le najboljše in ko gre za vrata, so to gotovo iz-
delki Hörmann. 
Podjetje Matjaž d.o.o. je že več kot 28 let ge-
neralni zastopnik priznanega nemškega pro-
izvajalca vrat Hörmann za Slovenijo. Tako kot 
vsako leto, smo tudi letos za vas pripravili števil-
ne akcije in novosti. Zavedamo se, da je osebni 
stik pomemben pri odločitvah, ki zadevajo na-
kup novih vrat, zato vas za izmenjavo mnenj in 
ogled razstavnih eksponatov vabimo v naše raz-
stavne prostore v Petrovče, Ljubljano in Maribor. 
Za vas si bomo z veseljem vzeli čas in odgo-
vorili na vsa vaša vprašanja, ki se vam porajajo 
pred nakupom novih vrat. Z veseljem vam bomo 
predstavili kakovostne rešitve za vaš dom ali 
podjetje, pa naj gre za garažna, vhodna, krilna 
ali industrijska vrata, balkonske ali zunanje og-
raje, dvoriščna vrata, parkirne zapore ali zapor-
nice ter pogrezljive stebričke. Prisluhnili bomo 
vašim željam, ponudili najboljše iz našega na-
bora in skušali zagotoviti najkrajše možne roke 
dobave in montaže. Z našimi svetovalci se boste 
lahko dogovorili za natančne izmere na objektih 
in pripravo primerne, všečne in cenovno ugo-
dne rešitve. Poleg tega v podjetju Matjaž d.o.o. 
ostajamo z vami tudi potem, ko je vgradnja za-
ključena, in vam zagotavljamo zanesljiv 24-urni 
servis in vzdrževanje.
Znamo in zmoremo narediti tako, da o svo-
jih vratih po vgradnji ne boste več razmišljali. 
Preprosto bodo tam, opravljala bodo svojo funk-
cijo, vam olajšala življenje in prihranila veliko 
energije in skrbi. Vstopite skozi vrata naših raz-
stavnih salonov. Z veseljem vam bomo podarili 
nasmeh in vam posvetili naš čas.
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
26
Oglasi
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 27
Oglasi
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
28
Organizacije, Prejeli smo
OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO
Skupna ekskurzija nadgradnja sodelovanja s Šoštanjčani
Zgornjesavinjski in šoštanjski veterani vojne za Slovenijo pri spominskem obeležju v Gotenici (foto: KF)
Člani Območnega združenja ve-
teranov vojne za Slovenijo Zgor-
njesavinjsko-Zadrečke doline so 
si za destinacijo letošnje ekskur-
zije izbrali Kočevsko. Dopoldne so 
si ogledali vadbeni center Goteni-
ca, v popoldanskem delu pa Pred-
grad, kovačijo Bilpa in grad Kostel. 
Tokrat so se na pot podali skupaj s 
šoštanjskimi veterani, kar se je iz-
kazalo kot odlična nadgradnja do-
sedanjega sodelovanja med zdru-
ženjema.
ODKRIVANJE SKRIVNOSTI 
GOTENICE
Gotenica je naselje v občini Ko-
čevje, kjer je bilo do osamosvoji-
80 metrov
je visoka Bilpska stena, ki jo 
je Valvasor imenoval stena 
odmevov. V njej je narava 
izoblikovala več človeških, 
živalskih in mitoloških likov.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV NAZARJE
Po Ljubljanici in na obisku živalskega vrta
Naš podmladek si je na ladjici privoščil sončenje. 
(Fotodokumentacija Zore Štrucl)
Bil je prelep jesenski dan, ko 
smo se člani Društva upokojencev 
Nazarje odpeljali v belo Ljubljano, 
natančneje na strokovno ekskurzi-
jo po Ljubljanici in na ogled žival-
skega vrta. Vedno pravimo, da, ko 
gremo mi, upokojeni »angelčki« iz 
Nazarij na pot, je vedno lepo vre-
me in tudi 18. oktobra je bilo. Bilo 
nas je toliko, da smo poleg najve-
čjega avtobusa potrebovali še do-
datno vozilo. Prosili smo nazarske 
gasilce, da so nam posodili kombi, 
za kar smo jim zelo hvaležni, in naš 
Janez (rešilko) se je žrtvoval, da je 
bil voznik.
UŽIVALI NA LJUBLJANICI 
Že vkrcanje na ladjico – že sko-
raj ladjo – je bilo prijetno, saj smo 
bili sprejeti kot se šika, obilna mali-
ca z zares domačimi mesnimi dob-
rotami, vinom, sokom in vodo nam 
je dodala moči, da je bilo vse še le-
pše. Uživali smo na vseh sotočjih 
Ljubljanice, v čudovitih barvah, 
Plečnikovi arhitekturi, prelepih 
mostovih, zgodovinskih zgradbah 
… Vodička nas ni pustila ravnoduš-
ne. Povedala je toliko, da smo imeli 
pravo telovadbo vratu. In še to: ču-
dili smo se prelepo urejenemu ob-
režju Ljubljanice in veliki skrbi za 
okolje. 
NA OGLEDU ZANIMIVIH ŽIVALI
Nadaljevali smo pot v živalski 
vrt, kjer je vsak videl tisto, kar je in 
kolikor je želel, saj smo pričeli pri 
vodnih živalih, nadaljevali v nevar-
ne vode medvedov, risov, volkov, 
videli prijazne slone, žirafe, nedo-
povedljivo ljubke in z lepotičenjem 
zaposlene opice, eksotične živa-
li. Povsod so nameščeni ležalniki, 
stoli, počivališča, kje lahko dolo-
čeno žival, ki ti je ljuba, nemoteno 
gledaš sede, si spočiješ in nato na-
daljuješ pot. Posnemanja vredno!
ZAKLJUČEK POTI
Pot smo zaključili na lahki ve-
čerji na Trojanah in seveda ni šlo 
brez nakupovanja krofov in sku-
pnih ugotovitev, da smo se spet 
imeli lepo, da se medsebojno po-
vezujemo, spoštujemo in da se 
imamo radi. Seveda smo pove-
dali vsem udeležencem, našim 
članom, da se moramo zahvaliti 
vsem našim dobrotnikom, spon-
zorjem, ki nam še vedno pomaga-
jo, da je cena dosegljiva vsem, ki 
se prijavijo.
Vera Pečnik
tve najbolj varovano vojaško ob-
močje in podzemsko zaklonišče v 
Sloveniji. V času osamosvajanja 
je na tej lokaciji deloval vadbeni 
center slovenske vojske in speci-
alne policije, sedaj pa je v Goteni-
ci vadbeni center policije, ki nudi 
idealne pogoje za usposabljanja, 
ki so povezana z delom na pros-
tem. Udeleženci ekskurzije so si 
ogledali tudi dokumentarni film o 
Gotenici, medtem ko vstop v zak-
lonišče ni mogoč, ker tam skladi-
ščijo filmski arhiv Republike Slo-
venije.
POTEPANJE OB JUŽNI MEJI
V Predgradu je veterane sprejel 
92-letni Boris Anton Weiss in jim 
predstavil zgodovino kraja, ki jo je 
kot avtor in soavtor opisal v dveh 
zbornikih z naslovom Poljanska 
dolina ob Kolpi. Posebnost Pred-
grada je (podobno kot pri nas na 
Rečici ob Savinji) iz srednjega ve-
ka ohranjeni sramotilni steber – 
pranger. Zanimiv je bil tudi ogled 
starodavne kovačije pod 80 me-
trov visoko Bilpsko steno in gra-
du Kostel v dolini reke Kolpe. Graj-
ski kompleks zajema grad, naselje 
in cerkvico sv. Treh kraljev z značil-
no zvončnico. Grad postopoma ob-
navljajo, z grajske pečine se odpira 
čudovit razgled po Kostelski dolini 
in v sotesko Kolpe.
Franci Kotnik
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 29
Ljudje in dogodki, Organizacije, Prejeli smo, Informacije
KNJIŽNICA MOZIRJE
Najbolj iskane knjige 
v oktobru 2018
ODRASLI:
Kos, J.: Zgodbe Svetega pisma, Prešeren, F.: Krst pri Savici, Hardt, H.: 
Obsedenost, Ward, J. R.: Hudičev rubež, Pollard, H.: Dvorišče vrtnic, Go-
lob, T.: Jezero, Paasilinna, A.: Ladjar z lepimi stopali, Nesbø, J.: Macbeth, 
Walsh, R.: Moški, ki ni poklical, Kleypas, L.: Pomladna ljubezen : tretji del 
serije Ravenelovi.
PRIHAJA MARTINOVA NEDELJA IN KRST MLADEGA VINA
Pustnaki bodo predstavili novo 
kraljico Manjo prvo
Že dolga leta se na martino-
vo, torej 11. novembra, ob 11. uri in 
11 minut s pokom iz pustnega topa 
tradicionalno začenja pustni čas. 
Člani pustne srenje bodo tudi letos 
poskrbeli za krst mladega vina in 
predstavili svojo novo kraljico.
Odkar je Mozirje član evropske-
ga karnevalskega združenja, ima 
med nalogami zapisano tudi iz-
vedbo martinovanja oziroma obe-
leženje začetka pustnih aktivnosti 
na ta dan. Med Mozirjani se je do-
godek zelo dobro prijel in je vsako 
leto dobro obiskan. Pustnaki sku-
paj z nekaterimi drugimi domači-
mi društvi poskrbijo za kakšen ko-
zarček mladega, po rahlo šaljivem 
krstu, že vina. Prav tako obiskoval-
ci domov ne odidejo s praznimi že-
lodčki. Druženje je še popolnej-
še ob zvokih ansambla Boj se ga, 
katerega člani na tej prireditvi po 
mrtvi sezoni, ki traja od pepelnice, 
znova prepihajo inštrumente in iz-
mučijo bobne. Dogodek je dobro-
došel, saj v mozirsko trško jedro, 
kjer se odvija, prinaša dobro voljo.
Martinovanje je vsako leto tu-
di prireditev, na katerem pustna-
ki predstavijo novo pustno kralji-
co. Tovrstna čast bo od tega do 
naslednjega martinovega pripa-
dla Manji Gregorc ali po novem 
Manji prvi.
Benjamin Kanjir
NOČ ČAROVNIC 
V Radmirju poskrbeli za zabavo najmlajših
Male čarovnice so se ob sladkanju posvečale igri. 
31. oktober je marsikje v svetu 
poznan po praznovanju noči ča-
rovnic. Medtem ko so si po Slove-
niji nadele grozljive maske različ-
ne generacije, so v Radmirju pos-
krbeli le za zabavo najmlajših, ki so 
jo pripravili člani gasilskega in kul-
turnega društva iz kraja. 
Čarovnice – animatorke so pos-
krbele za ustvarjalne delavnice. V 
njih so otroci ustvarjali iz različ-
nih materialov. Kako naj bi izgle-
dale njihove grozne maske, je bilo 
moč zaslediti iz poslikave balonov. 
Poskrbeli so tudi za različne plese 
in igre. S čaranjem v kuhinji so bile 
narejene okusne palačinke, pripra-
vili so še prigrizke in sokove.
Po besedah predsednice kultur-
nega društva Magde Ermenc se 
je druženja udeležilo veliko števi-
lo otrok s svojimi starši. Skupaj so 
preživeli aktivno popoldne, v ka-
terem so se otroci ob skupinskih 
igrah sprostili in družili. 
Tekst in foto: Marija Šukalo
STOPNIŠČNA PLOŠČAD V OSNOVNI ŠOLI MOZIRJE
Prepotrebna novost se s pridom uporablja
Veseli smo, da ima sedaj tudi naš učenec Gašper možnost, da se 
popelje v zgornje prostore in v športno dvorano.
Zakorakati po stopnicah je lah-
ko prispodoba za pogum in na-
predek ali pa konkretna teža-
va. Kaj če nas noge ne uboga-
jo ali smo na vozičku? Mnogim 
ljudem v naši bližini takšne ovi-
re preprečijo potrebno ali želeno 
dejavnost, na srečo pa imamo za 
to vedno bolj uporabne rešitve in 
tudi vedno več posluha. Potrebna 
je pomoč človeka ali naprave, ki 
nam olajša takšne vzpone. V na-
ših šolskih prostorih imamo šest 
učilnic v zgornjem nadstropju, za-
to se je izkazalo kot nujna potre-
ba, da uredimo dostop do teh učil-
nic za osebe, ki ne morejo po sto-
pnicah peš. 
V lanskem šolskem letu smo or-
ganizirali dobrodelni koncert s sej-
mom drobnih daril in dobrot, kate-
rega izkupiček smo namenili za na-
kup stopniščne ploščadi. Pristopilo 
je še nekaj donatorjev. S skupnimi 
močmi je ta prepotrebna novost ug-
ledala luč sveta na našem stopni-
šču in se že pridno uporablja. Vese-
li smo, da ima sedaj tudi naš uče-
nec Gašper možnost, da se pope-
lje v zgornje prostore in v športno 
dvorano, gotovo pa bo prav prišla 
še kakšnemu nemobilnemu obisko-
valcu in morda učencu. 
Hvaležni smo donatorjem in ob-
čini ter vsem, ki so s svojim pri-
spevkom na dobrodelni prireditvi 
pripomogli k tej pomembni prido-
bitvi, ki jo potrebuje vsaka javna 
ustanova, če nima dvigala. 
Janja Irman Kolar
Oglasi
Zdaj gre zares, prve glasovnice so že 
prispele v uredništvo Savinjskih novic
Kot smo objavili v 44. številki Savinjskih no-
vic, skupaj s prvo glasovnico in navodilom za 
glasovanje, je komisija za izbor športnika le-
ta Zgornje Savinjske doline opravila in objavila 
nominacije za letošnji sistem glasovanja. Poleg 
že znanih kandidatov iz prejšnjih dveh let, so se 
pojavili še novi. To daje še večjo pestrost, kon-
kurenco in možnosti glasovalcem, ki bodo izbi-
rali svoje favorite. Z 2. novembrom je možno gla-
sovati tudi na spletni strani http://www.spor-
tnik-zgs.si/sl, ki bo v obeh medijih potekalo do 
vključno 14. decembra. 
Tokrat smo povabili na pogovor župana obči-
ne Nazarje Mateja Pečovnika. 
- Projekt Športnik leta povezuje tudi obči-
ne v dolini, saj skupno podpirate in delno fi-
nančno omogočate izvajanje projekta. Kako 
gledate na to v vaši občini in vi osebno?
Občina Nazarje podpira izvajanje projekta, 
prav tako osebno podpiram prireditev. Glede na 
to, da vsi veliko govorimo o povezovanju in so-
delovanju, je ta prireditev lahko dokaz, da to tudi 
resno mislimo. Občine delno financiramo izved-
bo prireditve z nakupom vstopnic za zaključno 
prireditev. V naši občini karte razdelimo špor-
tnim klubom in športnim društvom. Glede fi-
nančne podpore bi sam osebno raje podprl pri-
reditev na način, da kot občina sodelujemo kot 
pokrovitelj v določenem znesku in ne s prispev-
kom za nakup določenega števila vstopnic. 
Namen prireditve je, da pokažemo, da imamo 
v dolini posameznike in skupine, ki se uspešno, 
nekateri zelo uspešno, kosajo s konkurenco v 
državi ali celo v mednarodnem merilu. Zavedam 
se, da morajo športniki za dosego svojih ciljev 
veliko trenirati, se odrekati, vztrajati v dobrem in 
slabem ter v veliki meri skrbeti tudi za zagota-
vljanje finančnih sredstev, potrebnih za trenin-
ge, športna tekmovanja in s tem povezana po-
tovanja. Prireditev je priložnost, da jim čestita-
mo za njihove dosežke in jim povemo, da smo 
na njih ponosni. Ob tem bi naj organizator raz-
mišljal, da mora biti prireditev atraktivna, saj bi 
s tem zagotovil primerno udeležbo. Pričakujem, 
da bo tudi tokrat tako.
- Športno življenje v središču doline je že 
desetletja zelo razgibano, predvsem za ko-
lektivne športe ustvarjate dobre pogoje za 
delo. Kaj se je dogajalo v minulih letih vaše-
ga vodenja občine?
Oba kluba, to je rokometni in košarkarski, 
imata že dolgoletno tradicijo. Vsa leta se v de-
lovanju posveča velika pozornost vključevanju 
mladih. Kot občina poskušamo pomagati po 
svojih močeh. Preko razpisa zagotavljamo dolo-
čena finančna sredstva, poleg tega je vadba v 
športni dvorani zagotovljena brezplačno. 
Športna dvorana bo kmalu doživela 20-letni-
co, veliko športnih dogodkov in vadbe se je v 
tem obdobju dogajalo v njej, zato smo in mo-
ramo kot občina vsako leto nameniti kar pre-
cej sredstev za vzdrževanje in obnovo, v zadnjih 
dveh letih okrog 90 tisoč evrov. Za stroške re-
dnega vzdrževanja, obratovanja in čiščenja na-
menimo še dodatnih 35 tisoč evrov. V naslednjih 
štirih letih načrtujemo še dodatna vzdrževalno-
-investicijska vlaganja.
- Že vse od začetka projekta so bili zna-
ni vaša pripravljenost in želja, da zaključno 
prireditev organizator umesti tudi v Nazar-
je, kjer so dobri pogoji. Še vedno pričakujete 
takšno odločitev organizatorja?
Prireditev bi naj bila v letošnjem letu v Nazar-
jah, vendar v predvidenem terminu dvorana ni 
prosta, zato smo se z organizatorjem dogovori-
li, da bo tudi letošnja prireditev v Mozirju. V pri-
hodnjih letih pa bomo z veseljem gostovali pri-
reditev v našem kraju.
Tekst in foto: Jože Miklavc
Župan občine Nazarje Matej Pečovnik: 
»Namen prireditve je, da pokažemo, da 
imamo v dolini posameznike in skupine, 
ki se uspešno, nekateri zelo uspešno, 
kosajo s konkurenco v državi ali celo v 
mednarodnem merilu.«
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
30
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 31
Glasujem za:
Izpolnite vse rubrike pri kategorijah. 
Le taka glasovnica bo veljavna! 
Športnik
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Športnica
1. ____________
2. ____________
3. ____________
ŠPORTNIK
Antonio Mlinar Delamea (nogomet) 
Jan Kramer (atletika)
Franček Gorazd Tiršek (strelstvo) 
Timi Zajc (smučarski skoki)
ŠPORTNICA
Tina Gutman (lokostrelstvo)         
Monika Hrastnik (gorsko kolesarstvo)
Tina Robnik (alpsko smučanje)
MLADI ŠPORTNIK
Matic Čopar (namizni tenis)
Nejc Naraločnik (alpsko smučanje)
Jan Napotnik (alpsko smučanje)
Žan Mogel (smučarski skoki)
MLADA ŠPORTNICA
Maja Marolt (odbojka)
Katja Mihalinec (odbojka)
Manca Suhovršnik (nogomet)
EKIPE
OK Mozirje - ženske (odbojka)
OK Ljubno KLS - ženske (odbojka)
RK Nazarje - mladinke (rokomet)
NTK Savinja Luče (namizni tenis)
SSK Ljubno BTC (smučarski skoki)
PRIREDITELJI TEKMOVANJ
OO Ljubno (smučarski skoki)
ŠD T.E.A.M. Mozirje (maraton)
Kandidati:
Mlada športnica
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Mladi športnik
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Ekipa
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Organizator
1. ____________
2. ____________
3. ____________
Ljudje in dogodki, Oglasi
SIMBIOZA GIBA V CENTRU STAREJŠIH GORNJI GRAD
Medgeneracijsko gibanje 
Druženje je bilo zabavno za vse udeležence. (Fotodokumentacija DEOS)
V okviru projekta Simbioza giba so se v ok-
tobru družili stanovalci DEOS Centra starejših 
Gornji Grad z otroci iz tamkajšnjega vrtca. Ot-
roci stanovalce obiskujejo ob različnih priložno-
stih. Tokrat so jih obiskali z namenom, da se sku-
paj razgibajo. 
In še kako prav je stanovalcem prišla njihova 
pomoč. Pobirali so jim keglje, žogice, si z njimi 
podajali žogo … Projekt je predramil mlajšo ge-
neracijo in spomnil starejše, da obstaja tisto ne-
kaj, kar jih združuje – gibanje. In gibanje je bilo 
na ta dan razlog prijetnega in s soncem obsija-
nega medgeneracijskega druženja.
ŠMS
VRTEC LJUBNO OB SAVINJI
Z dedki in babicami na pohod 
Palčki so se v družbi starih staršev in vzgojiteljic podali na pohod v Juvanje. 
(Fotodokumentacija vrtca)
Ob tednu otroka so otroci ljubenskega vrtca 
iz skupine Palčki na obisk povabili stare star-
še. Odzvali so se v zelo velikem številu. Večina 
dedkov in babic je z Ljubnega in okoliških kra-
jev, prišli pa so tudi iz Trbovelj in Kranja. Po zaj-
trku so se otroci z nahrbtniki, v katerih so bili 
prigrizki in pijača, ter z babicami in dedki odpra-
vili na pohod proti Juvanju do Glampinga Savi-
nja. Tam jih je sprejela Julija Poličnik in jih po-
vabila v okrepčevalnico. Otroci so se posladkali 
s prigrizki iz nahrbtnika, stari starši pa s kavico. 
Otrokom je bilo aktivno druženje v veliko veselje 
in nepozaben spomin.
ŠMS
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
32
Prejeli smo
KVALITETNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA
Teden otroka v vrtcu Gornji Grad
Po Gornjem Gradu smo obesili balone z napisi otrok in drugimi sporočili, ki so prihajala iz 
njihovih src. (Foto: Tadeja Mali)
V vrtcu Gornji Grad smo prvi teden v oktobru 
namenili pomenu kvalitetnega preživljanja pro-
stega časa. To je bila tema letošnjega Tedna ot-
roka, ki ga pod okriljem Zveze prijateljev mladi-
ne Slovenije vsako leto obeležujemo v sklopu 
svetovnega dneva otroka. Osredotočili smo se 
torej na čas, ki ga otroci organizirajo po svoje, 
ko iščejo tisto, kar jih veseli in navdušuje.
Na ta dogodek je naš vrtec opozoril tudi ob-
čane Gornjega Grada, saj smo skupaj z otroki po 
celem kraju obesili balone z napisi otrok in dru-
gimi sporočili, ki so prihajala iz njihovih src. V 
torek, 2. oktobra, smo skupaj s starši praznovali 
prihod jeseni. Podali smo se na krajši pohod, na-
to pa druženje nadaljevali na športnem travna-
tem igrišču, kjer smo pekli kostanj in se zabava-
li z različnimi gibalnimi dejavnostmi. 
Strokovne delavke vrtca smo otrokom pripra-
vile lutkovno predstavo Strašilo motovilo in jim 
tako polepšale dopoldne. Z lutkami so se nato 
otroci poigrali še sami in pokazali svojo ustvar-
jalnost.
V tem tednu smo zopet kot vsako leto zbirali 
oblačila, obutev in igrače. Zbrane stvari so si lah-
ko starši izmenjali na sejmu, ki smo ga postavili na 
igrišču. Kar je ostalo, smo odpeljali na Rdeči križ in 
ga podarili otrokom iz socialno šibkejših družin.
Teden je torej minil v prijetnem vzdušju s pri-
dihom kreativno obarvanih dopoldnevov, druže-
nja otrok, staršev in strokovnih delavk ter do-
brodelnosti in srčnosti naših otrok.
Petra Krajnc
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI
Dan zaščite in reševanja 
Najmlajši so spoznali delo gasilcev in policistov. (Foto: Urška Plesnik)
V ponedeljek, 15. oktobra, je na 
Ljubnem ob Savinji za naše šolar-
je potekal Dan zaščite in reševa-
nja. Že v jutranjih urah so gasilci, 
policisti in različni reševalci v Vrbju 
pripravili aktivne delavnice, ki so 
bile namenjene učencem in učen-
kam od 1. do 5. razreda OŠ Ljubno 
ob Savinji.
GASILCI IN POLICISTI 
PREDSTAVILI SVOJE DELO
Najmlajši so spoznali delo gasil-
cev in policistov. Pri tem so sode-
lovala kar tri gasilska društva, in 
sicer PGD Ljubno ob Savinji, PGD 
Okonina in PGD Radmirje, ki so 
pripravila zanimive aktivnosti. Ot-
roci so se naučili vezati različne 
vozle, ogledali so si gasilsko vozi-
lo ter opremo, s pravo cevjo in vo-
do pa so pogasili požar. Nekaj poli-
cistov Policijske postaje Mozirje je 
otroke seznanilo z njihovim delom 
in s pripomočki, ki jih pri svojem 
delu uporabljajo. Nato so učen-
ci odšli v spremstvu policistov po 
varni poti v šolo, policisti pa so 
opozorili na tiste točke v prometu, 
kjer morajo biti najmlajši šolarji še 
posebej previdni.
UČENCE JE ZANIMALO TUDI DELO 
REŠEVALCEV
Malo starejši učenci so spozna-
li delo gorske reševalne službe, ki 
sta jo predstavila člana GRS Ce-
lje. Učencem sta prikazala način 
reševanja v gorah in ker so na tej 
postaji učenci aktivno sodelova-
li, jim je bilo še posebej všeč. Na-
slednjo delavnico so izvedli vod-
niki reševalnih psov Kinološkega 
društva Zgornje Savinjske doline 
s svojimi štirinožnimi reševalci, 
ki so prikazali, kako poteka reše-
vanje s psi. Sodelovala je tudi re-
ševalna ekipa Zgornjesavinjske-
ga zdravstvenega doma. Učenci 
so se seznanili s prvo pomočjo, ki 
jo nudimo ob najbolj pogostih po-
škodbah, sodelovali so pri imobi-
lizaciji telesa in si ogledali temelj-
ne postopke oživljanja.
POLNI NOVIH SPOZNANJ IN 
VTISOV
Ker so prav vse delavnice pote-
kale na zelo zanimiv način, učenci 
pa so bili pri tem zelo aktivni, so bi-
li ob koncu dneva polni novih spo-
znanj in vtisov.
Velika pohvala in zahvala gre 
prav vsem, ki so pri tem dne-
vu sodelovali, in upamo, da bo-
mo tudi v prihodnje izvedli po-
dobne dejavnosti za naše šolar-
je. Hkrati upamo, da smo učen-
cem s tem približali pomen so-
lidarnosti in nesebične pomoči, 
ki je dragocena za vsakega po-
sameznika.
Helena Lekše
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 33
Šport
4. SAVINJSKA REGATA V DALMACIJI Z REKORDNIM ODZIVOM POSADK
Zmagala ekipa Biomasa sailing team s skiperjem 
Primožem Zvirom 
Zmagovalni posadki Biomasa sailing team s skiperjem Primožem Zvirom (desno) je pripadel 
prehodni pokal. (Foto: Branka Timpran)
V času od 20. do 23. oktobra so se na »Zadar-
sko« morje podali morjeplovci, člani Jadralne-
ga kluba Savinja, tokrat z rekordnimi 140 udele-
ženci. Sestavili so 19 posadk (po šest do sedem 
oseb) in najeli prav toliko tekmovalnih jadrnic. 
PREHODNI POKAL ZA BIOMASA SAILING 
TEAM
Zmagovalna posadka Biomasa sailing team s 
skiperjem Primožem Zvirom je potrdila, da je 
štiriletna ista zasedba posadke doprinesla pot-
rebno usklajenost, zato ji je pripadel prehodni 
pokal za skupnega zmagovalca, Primož pa je 
postal najboljši skiper. Na drugo in tretje mesto 
sta se uvrstili ekipi Veseljaki s skiperjem Duša-
nom Ušeničnikom ter A je to z Matjažem Ko-
rezom. Četrti so bili Prijatelji JK Maltezer z Mar-
janom Udrihom ter Spužve s »kapitanom« Bo-
janom Frasom. 
VELIKO ZANIMANJE ZA REGATO 
Člani kluba, ki so od ustanovitve pred tre-
mi leti priredili letos že četrto regato, so tokrat 
dvignili sidra in odvezali barke v Sukošanu pri 
Zadru. Večinoma so se zadrževali v marini na 
otoku Piškera na Kornatih, kjer so na dveh rega-
tnih plovih v dveh dneh dali vse od sebe. Pone-
deljkovo slabo in vetrovno vreme jim je prepre-
čilo še več načrtovanih tekem, a dobrega poču-
tja kljub temu ni manjkalo. 
ZADOVOLJNI UDELEŽENCI IN ORGANIZATOR 
Direktor regate Gorazd Zdolšek je bil zado-
voljen z letošnjim dogajanjem, prav tako pred-
sednik kluba Blaž Bitenc, ki ga veseli odziv-
nost članstva na dobro načrtovane prireditve in 
predvsem jadranske regate. 
Od petka do torka, ko so zapustili prizorišče 
v marini Dalmacija v Sukošanu, so poleg trdega 
dela na jadrnicah doživljali nepozabne večere s 
pevko, morjeplovko Ireno Vrčkovnik ter Happy 
in Regata bendoma. Če je kdo shujšal ob napo-
rih ob kulinariki mojstra »kuhle« in vilic Branka 
Hriberška, si je menda kriv sam. 
Jože Miklavc
140 članov 
posadk z 19 jadrnicami se je udeležilo 
4. Savinjske regate v Dalmaciji.
NAMIZNOTENIŠKI KLUB (NTK) SAVINJA LUČE
Solidni rezultati ekipe iz Luč v 1. slovenski ligi 
Matic Čopar (desno) se je na odprtem turnirju kadetov veselil 
uvrstitve na tretje mesto. (Fotodokumentacija NTK Savinja)
Z jesenjo se je pričela nova se-
zona 1. slovenske namiznoteni-
ške lige, kjer po lanski krstni se-
zoni in odličnem petem mestu, tu-
di letos nastopa ekipa NTK Savinja. 
Zaradi gradnje nove športne dvo-
rane v Lučah domače ligaške tek-
me v tej sezoni člani NTK Savinja 
igrajo v telovadnici OŠ Griže. Pro-
ti najboljšim slovenskim namizno-
teniškim igralcem ekipa iz Luč le-
tos nastopa v postavi Jure Slatin-
šek ter brata Patrik in Oskar Rosc.
SOLIDNI JESENSKI REZULTATI 
V prvih štirih krogih je ekipa do-
segla po dve zmagi (5:0 proti eki-
pi iz Murske Sobota in 5:2 proti eki-
pi iz Mengša) ter dva poraza (pro-
ti ekipam iz Raven na Koroškem in 
Izole). V soboto, 27. oktobra, je po-
tekal že 5. krog, kjer so v goste v 
Griže prišli aktualni državni pod-
prvaki iz Maribora. Za razliko od 
pretekle sezone, ko so Mariborča-
ni senzacionalno izgubili proti NTK 
Savinja, so tokrat le upravičili vlogo 
favoritov in dosegli zmago s 5:2. Za 
igralce Savinje je bil dvakrat uspe-
šen kapetan Jure Slatinšek.
IZJEMEN REZULTAT ČOPARJA
V nedeljo, 28. oktobra, je v Loga-
tcu potekal 2. odprti turnir za ka-
dete in kadetinje, to so igralci do 15 
let. Turnirja se je udeležilo tudi se-
dem mladih igralcev NTK Savinja, 
od katerih se jih je kar šest uvrstilo 
v izločilne boje – med 32 najboljših. 
Izjemen podvig je tokrat uspel šele 
13-letnemu Maticu Čoparju iz Luč, 
ki je zasedel končno tretje mesto. 
Na poti do prve medalje na dr-
žavnem nivoju v tej starostni kate-
goriji je med drugim premagal tu-
di prvega nosilca turnirja, Mihaela 
Kocijančiča iz Izole. Na ta način je 
dosegel najboljšo uvrstitev v svoji 
kratki športni karieri, ki bo zagoto-
vo pomenila dodatno motivacijo za 
nadaljnje treninge in je hkrati do-
kaz, da se v klubu odlično dela tudi 
z mlajšimi selekcijami.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
34
Šport, Kronika
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 NEZNANEC	RAZBIL	STEKLO
Mozirje: Neznani storilec je 29. oktobra med 18. in 19.15 pristopil 
do parkiranega osebnega avtomobila Na tratah v Mozirju, z neznanim 
predmetom dvakrat udaril po zadnjem steklu in ga razbil. Materialna 
škoda znaša okoli 200 evrov. 
•	 NEURJA	POVZROČALA	ŠKODO
Solčava: 30. oktobra ob 1.38 je v Solčavi reka Savinja pod mostom 
nanesla veje, ki so preprečevale nemoten pretok vode. Pripadniki ci-
vilne zaščite so s pomočjo mehanizacije odstranili naplavljeno vejev-
je in sprostili pretok Savinje.
Ob 8.19 je območje občine Solčava zajel močan veter. Gasilci PGD 
Solčava so na več objektih pomagali občanom pokrivati odkrite strehe.
31. oktobra ob 9.30 je v Robanovem kotu in Solčavi močan veter 
odkril streho dveh stanovanjskih objektov. Posredovali so gasilci PGD 
Solčava, ki so prekrili strehi objektov.
Lepa Njiva: 30. oktobra ob 4.29 je v Lepi Njivi veter podrl drevo pre-
ko cestišča, kjer je oviralo promet. Gasilci PGD Mozirje so ga razžaga-
li in odstranili.
Rečica ob Savinji: 30. oktobra ob 10.13 so na Rečici ob Savinji ga-
silci PGD Rečica ob Savinji odstranili podrto drevo iz potoka.
•	 POSKUS	VLOMA	V	STANOVANJSKO	HIŠO
Mozirje: 3. novembra sta neznana storilca v Novih Lokah pri Mozir-
ju poskušala vlomiti v stanovanjsko hišo. Najprej sta poskusila vlomi-
ti skozi balkonska vrata, kar jima ni uspelo, nato sta v hišo poskusila 
vlomiti skozi vhodna vrata, kar jima prav tako ni uspelo, pri poskusu 
vloma skozi vrata prizidka pa so ju zalotili sosedje, ki so slišali hrup. 
Storilca sta s kraja pobegnila. Lastniku sta v višini okoli 4.000 evrov 
povzročila škodo z razbitjem stekla na balkonskih vratih in poškodo-
vanjem dvojnih vhodnih vrat.
•	 V	PROMETNI	NESREČI	UGASNILO	MLADO	ŽIVLJENJE
Okonina: 4. novembra ob 00.22 je bil klicni center obveščen o pro-
metni nesreči na regionalni cesti izven naselja Okonina. 28-letni vo-
znik je vozil iz smeri Radmirja proti Okonini. Ker hitrosti in načina vo-
žnje ni prilagodil vozniškim sposobnostim in lastnostim ceste, je nje-
govo vozilo izven levega preglednega ovinka bočno zdrselo po vo-
zišču in trčilo v travnato površino, pri čemer je vozilo dvignilo v zrak, 
ga obrnilo na streho in nato večkrat prevrnilo. Pri tem je voznik padel 
iz vozila in na kraju umrl. 
•	 VLOM	V	STANOVANJSKO	HIŠO
Šentjanž: 4. novembra je lastnica stanovanjske hiše v Šentjanžu 
sporočila policistom, da so se domači vrnili z dopusta in ugotovili, da 
je nekdo vlomil v hišo. Neznani storilec je vlomil na vzvod skozi bal-
konska vrata, notranjost preiskal in odnesel denar ter zlatnino v skup-
ni vrednosti okoli 3.000 evrov. 
•	 TATVINA	KOLESA
Nazarje: Občanka je 4. novembra obvestila policiste, da je nezna-
ni storilec iz stanovanjskega bloka v Nazarjah, iz zaklenjene kolesar-
nice ukradel njeno kolo. Policisti za neznanim storilcem še zbirajo ob-
vestila.
ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE
Izplen dveh tekem zgolj točka
Odbojkarice OK Mozirje imajo za sabo novi dve prvenstveni srečanji 
v prvi b državni odbojkarski ligi. (Fotodokumentacija kluba)
Mozirske odbojkarice, ki jih že 
drugo sezono vodi trener Danijel 
Habjan, imajo za sabo novi dve 
prvenstveni srečanji v prvi b dr-
žavni odbojkarski ligi. Preteklo so-
boto so doma gostile ekipo Swa-
tycomet Zreče, to soboto pa odšle 
na gostovanje v Kranj. Obe sreča-
nji so izgubile.
Na domačem parketu so v tret-
jem kolu gostile Zrečanke. Zače-
tek je bil obetaven in prvi niz za-
ključen brez večjih težav v korist 
domačink. Drugega so gostje hit-
ro, po mnogih napakah domačink, 
obrnile v svojo korist in ga dobi-
le. Tretji niz je bil zopet v zname-
delitev točk. Dve za Zreče in ena 
za Mozirje.
V soboto so tekmo četrtega ko-
la Mozirjanke odigrale v Kranju pri 
ekipi Triglav. Domačinke so drža-
le vodstvo skozi celotno sreča-
nje. Mozirjanke so sicer poizkuša-
le držati rezultatski priključek, a pri 
tem niso bile uspešne. Poraz je bil 
gladek s 3:0.
Na prvenstveni lestvici je ekipa 
OK Mozirje po štirih kolih na tre-
nutnem sedmem mestu. To soboto 
prihajajo na parket Športne dvora-
ne Mozirje Grosupeljčanke, trenu-
tno prve na lestvici.
Benjamin Kanjir
nju domačih igralk, ki so za zma-
go 3:1 v četrtem nizu vodile že s 
24:21, nato pa popolnoma popus-
tile in četrti niz izgubile s 29:27. 
Peti niz so gostje ves čas vodile in 
zmagale za končnih 3:2, s tem pa 
(Fotodokumentacija Občine Solčava)
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 35
Zahvale, Oglasi
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval.
V SPOMIN
1981 - 2016
Mineva drugo leto, odkar si 
naju zapustila, 
draga mamica in mami
Hvala vsem, ki ji prižigate 
sveče, jo ohranjate 
v lepem spominu. 
SAJ SOLZ SKORAJ VEČ NI,
A V SRCU BOLI, BOLI. 
KAKO HITIVA,
DA NE ZAMUDIVA
NOBENE REČI,
SAMO DA POZABIVA, 
DA TE OB NAMA VEČ NI.
Tvoja Mark in Uroš
Hvala, ker naju paziš.
Mihaela 
PLANOVŠEK
Opravičilo
V prejšnji številki bi pri zahvali ob smrti Antona Ermenca moralo 
pravilno pisati »V 57 . letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedek«. Za 
napako se iskreno opravičujemo.
Uredništvo 
Veseli s teboj smo živeli,
žalostni, ker te več ni …
Ostali so živi spomini.
Z nami potuješ vse dni.
ZAHVALA
V teh jesenskih dneh se je za vedno poslovila 
najina mama
Anica ROSENSTEIN
1925 - 2018
Prisrčna hvala v najinem in v imenu najbližjih vsem, ki ste ji s svojo 
prisotnostjo in s sodelovanjem na pogrebni svečanosti izkazali spošto-
vanje in nam bili v oporo ob poslednjem slovesu.
Hči Vida in sin Slavko s svojimi 
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
36
Za razvedrilo
VODICA MENINCA
Ko so predali namenu moderniziran vodovod za planinski dom 
na Menini (polprvi meter dolg trak slovenske zastave so rezali štir-
je na polprvem kvadratnem metru prostora), so nazdravljali z vodico 
»Meninco«. Torej s planinskim šampanjcem ob šanku za šnopček, 
koturoc in cviček ter pivce za živce. Tako mnogi niso verjeli očem, 
da se je na dan reformacije v slovenskih gorah na glavo obrnil sis-
tem. No, saj se ni, le vode veseli ta dan gor bili so zares prav vsi (z le-
ve): direktor Komunale GG Zdenko Purnat, gospodar doma Ivo Šin-
kovec, predsednica PD GG Slavica Suhovršnik in župan občine GG 
Stanko Ogradi.
Več prihodnjič v kaki resni rubriki.
(Foto: JM)
(Foto: JM)
(Foto: JM)
PRESS Z MENINE
Kulturnik Jože Remšak – Zotler je ob odprtju novega vodovodne-
ga hrama na Menini spesnil kroniko izgradnje kar pred ljudstvom 
zbranim »tjavendan«. A je v verzih vse povedal, nasmejal prisotne, 
na koncu se obregnil še v paparace žlahtno žlehtne: »Tud prišla je 
sedma sila, ki nas na cedilu ni pustila, da bo vsem že jutri znano, kaj 
in zakaj je po Menini razkopano. Če nam bo sreča mila, bo zgodovi-
na kakšno dobro sliko spet dobila!« 
Bo! Press dobila!
KLOP OD FRENKA
Ob obisku Podokničarja pri Rezoničnikovi Minki v Otoku je 
Franc Pestotnik na vsak način hotel biti vsaj za en dan glavni ofi-
rovec prve punce Podmeninskih gadov. Najprej na lojtri, pa v šlafci-
mru, pol pa še na orlovi klopi. Ko je bilo slavljenki že vseh praznih 
obljub dovolj, mu je odkazala plac: »Do tu je zacahnano, pa niti pe-
di več, saj to je klop za dva, kjer se zibljeva le midva z mojim dra-
gim možem Frenkom. Bliže pač ne smeš, lahk pa tud od hiše greš!«
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 37
Petek,
9. november
ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Čarovniška predstava s čarodejem Joletom 
Coletom Po čarovnijo v knjižnico
Ob 19.00. Dom kulture Nazarje
Muzikalci - naš šov (Glasbena šola Nazarje)
ob 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Pogovor Berta Savodnika z mag. Milanom 
Lovrenčičem,  predsednikom Zveze društev 
Generala Maistra
ob 20.00. Zmajeva votlina v Nizki
Martinovanje in degustacija vin
Sobota,
10. november
ob 9.00. Bohačev toplar v Nazarjah
Martinovanje in pohod v Šmihel nad Mozirjem
ob 9.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Input Nazarje : Ilirija (kadeti)
ob 14.00. Športni park Mozirje
Nogometna tekma ND Mozirje : NK Fosilium 
Šentjur (člani)
ob 19.00. Kulturni dom Gornji Grad
Gledališka komedija Barillonova poroka
ob 19.00. Športna dvorana Mozirje
Odbojkarska tekma - Mozirje : ATK Grosuplje
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 46. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Napovednik
Nadaljevanje Napovednika dogodkov na strani 26.
Napovednik dogodkov
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018
38
Sobota,
10. november
ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Konjice (člani)
Nedelja,
11. november
ob 11.11. Mozirski trg
Martinovanje in predstavitev nove pustne kraljice
ob 11.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Input Nazarje : Drava Ptuj 
(pionirji)
ob 14.00. Športna dvorana Nazarje
Rokometna tekma - RK Nazarje : ŽRK Ptuj
ob 17 .00. Kulturni dom Mozirje
Otvoritev tedna društva upokojencev in koncert 
pevskega zbora DU Mozirje z gosti
 Ponedeljek,
12. november
ob 17 .00. Galerija Mozirje
Otvoritev razstave ročnih del sekcij in 
posameznikov Društva upokojencev Mozirje
Torek,
13. november
ob 10.00. Dom kulture Nazarje
Proslava ob svetovnem dnevu diabetikov
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 17 .00. Galerija Mozirje
Gostja tedna: Milena Miklavčič o življenju starejših
Sreda,
14. november
ob 9.00. Pred pošto v Mozirju
Pohod na Dobrovlje
ob 17 .00. Galerija Mozirje
Predstavitev knjige Vesne Juvan Rdeča zarja
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic: Vesoljski vlak
ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad
Poslušam za PET: Ura pravljic v sodelovanju z 
Zavodom PET
Četrtek,
15. november
ob 16.00. Sejna soba Društva upokojencev Mozirje
Šahovski turnir
ob 17 .00. Galerija Mozirje
Okrogla miza s čebelarji o čebelarstvu in apiterapiji
ob 17 .00. Knjižnica Mozirje
Ura pravljic: Vesoljski vlak
ob 18.00. Glasbena šola Nazarje
3. nastop učencev
ob  20.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Meditirajmo skupaj
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
Nadaljevanje Napovednika dogodkov s strani 25.
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 ŠIVILJSTVO	ŽANA	
Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravi-
la (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. 
Oblak Z. Barbara s.p., Ljubija 88, 3330 Mozirje.
◊	 UREJANJE	IN	IZGRADNJA	OKOLICE
Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izde-
lava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja 
čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovo-
de, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja 
v nasipni material. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje.
ŽIVALI – PRODAM
Prodam prašiča, domače reje, 180 kg; 
gsm 041/759-955.
Prodam dva bikca sr, 120 + 140 kg; gsm 
031/759-955.
Prodam dve breji telici, ena ck, druga 
lim/ls, sta pašni; gsm 031/316-822. 
Prodam bikca simentalca, težkega 230 
kg; gsm 031/649-395.
Prodam dva kozlička srnasta, stara pol 
leta, in starejšo srnasto kozo, vsi so mirni, 
vajeni el. pastirja in ljudi; gsm 031/865-
456.
Prodam bika ls, težkega 250 kg, in bika sr 
150 kg, cena po dogovoru; gsm 031/855-
186.
Prodam prašiče domače vzreje, raz-
ličnih tež, Andrejeva kmetija; gsm 
031/509-061.
Prodam bikca, 200 kg; gsm 041/793-606.
Prodam prašiča domače reje, težkega 
230 kg; gsm 031/708-263.
Prodam bikca ls, 220 kg; gsm 031/649-
395.
Prodam teleta, lim. pasme, starega 6 me-
secev; gsm 041/466-720.
Prodam bika sivca, težkega 160 kg; gsm 
031/228-217 .
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, dopitanje in 
teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-
745.
Kupim bikca do 250 kg in prodam telič-
ko LS/RH, staro 8 mesecev; gsm 051/372-
468.
Kupimo telice in krave za zakol ali za do-
pitanje; gsm 031/832-520.
ŽIVALI – PODARIM
Podarim 3 mlade mucke; tel. št. 58-85-
1 2 7.
DRUGO – KUPIM
Traktor in vso ostalo kmetijsko mehani-
zacijo v kakršnemkoli stanju kupim; gsm 
041/259-810.
DRUGO – PRODAM
Prodamo otroško kolo schwinn tigress 
12 col, modre barve. Cena 30 eur; gsm 
051/357-753.
Prodam lupinico cybex vijolične barve 
+ isofix nastavek, zelo kvalitetna in le-
po ohranjena. Cena 90 eur; gsm 051/357-
753.
Prodam silažne bale ali menjam za buko-
va drva; gsm 041/510-219.
Prodam suho žamanje za treske ali kurja-
vo z možnostjo dostave; gsm 041/463-490.
Prodam rumeno – strniščno korenje; 
gsm 031/792-396.
John derre 5100R model 2011, 5.500 ur, 
klima, power quad, 28.950 eur; gsm 
031/493-660.
Prodam  malo rabljene zimske gume sa-
va – 175-65r-14, cena 50 eur; gsm 051/669-
103.
Prodam cevni kopalniški radiator, 50x97 
cm; gsm 041/962-546.
Gorsko kosilnico reform prodam; gsm 
031/695-208.
Prodam hlevski gnoj, možen prevoz, 
raztros, okolica Mozirja; gsm 041/921-517 .
Prodam cisterno creina, 2.700 l, dobro 
ohranjeno; gsm 041/519-507 .
Meso polovice telice in polovico žrebič-
ka, lahko tudi manjše kose mesa, pro-
dam; gsm 031/585-735.
Zelo ugodno prodam zimske gume (13 
col), rabljene 1 zimo; gsm 070/707-038.
Prodam jogi dormeo, šir. 1,60 m, in dva jo-
gija dolar, šir. 0,80 m; gsm 041/265-511.
Prodam rampirno desko, širine 160 cm; 
gsm 051/366-124.
Prodam suhe fige in letošnje olivno olje; 
gsm 051/825-988.
Prodam suha mešana drva, bukev, hrast, 
smreka, razrezana na 50 cm, zaradi pre-
delave na sekance; gsm 041/783-679.
Prodam gume m+s – 195/55 r15; gsm 
070/925-572.
Prodam orehova jedrca; gsm 041/354-
568.
Prodam meso, polovico telice lim., eko 
reje, paša, zakol po 15. novembru; gsm 
041/324-377 .
DELO – IŠČEM
Iščem kakršnokoli delo ali zaposlitev 
(ženska); gsm 070/833-298.
VOZILA – PRODAM
Prodam pando 4x4 kros, l. 2007 , prevože-
nih 80.300 km, cena po dogovoru; gsm 
041/783-679.
DRUGO – PODARIM
Podarim dobro ohranjeno jogi vzmetnico 
200x90 cm; gsm 041/571-885.
NEPREMIČNINE
Prodam hišo v Šentjanžu, Rečica ob Savi-
nji; gsm 031/710-125.
Prodam ali dam v najem poslovni prostor 
v Bočni, 316 m2; gsm 041/610-798.
Kupim starejšo hiško, vikend ali zemlji-
šče med Mozirjem, Ljubnim in Gornjim 
Gradom; gsm 070/449-576.
Savinjske novice št. 45, 9. november 2018 39
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi