Irena Orel, Leszek MoszyUski, Izbrana vpra{anja ... Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober--december Leszek MoszyUski, Izbrana vpra{anja staropoljske in staroslovenske leksikografije, Sla- visti~na revija 47/1 (1999), 109--121. 0 V 1. {tevilki leto{nje Slavisti~ne revije je bil objavljen zanimiv prispevek priznanega poljskega jezikoslovca L. MoszyUskega s podro~ja primerjalnega zgodovinskega slovaro- pisja, ki razkriva sorodno slovarsko mikrostrukturno zasnovo v rokopisnem latinsko- slovenskem Kastelec-Voren~evem slovarju (1680--1710) in ve~ kot sto let starej{em latin- sko-poljskem slovarju Jana M(czyUskega (1564). Avtor vzporeja v slovenskem slovaropisju edinstveni ustrezni{ko-razlagalni na~in pomenske opredelitve izto~nice, tj. pojasnjevanje pomena tujega predstavnega sveta z opisom oz. razlagami«1 s starej{im poljskim zgledom in naka‘e mo‘nost vzorovanja Kastelca po poljskem slovarskem viru. Prispevek je posebej dragocen, saj nam dokazuje tradicionalnost oz. raz{irjenost enciklo- pedijske, enojezi~ne slovaropisne metode v zgodovinski dvojezi~ni leksikografiji. 1.0 Ker sem ta slovar s pomenoslovnega stali{~a raziskovala v svojem magistrskem delu,2 sam avtor pa zastavlja v sklepu slovenskim zgodovinarjem jezika nekaj vpra{anj, ki so v slovenskem slovaroslovju ‘e pojasnjena, se ~utim dol‘na navesti nekaj podatkov, ki bodo odpravili dileme, porajajo~e se tujemu jezikoslovcu ob primerjalni analizi obeh navedenih slovarjev, ter s tem zapisom posredovati poznana dejstva in ugotovitve sloven- skih raziskovalcev o prvem latinsko-slovenskem slovarju, zlasti glede njegovih razli~ic, ki nazorneje osvetljujejo uporabo gradiva iz izginulega Kastel~evega izvirnika v drugi polovici 19. stoletja pri Miklo{i~u in Pleter{niku. 1.1 Avtor iz Stabejeve spremne {tudije ni razbral dejstva, da se ob izgubljenem rokopis- nem latinsko-slovenskem slovarju M. Kastelca (1680) ni ohranila le »njegova raz{irjena razli~ica, ki jo je pripravil Gregor Vorenc (1659--1730) na za~etku 18. stol.«,3 ampak {e dva prepisa neznanih rok, ki se hranita v rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knji‘nice v Ljubljani pod signaturama Ms 169 in Ms 803, ki ju omenja J. Stabej na straneh 566--567 navedene objave slovarja in ju posku{a tudi ~asovno umestiti, obenem pa poudari [olarjev prispevek v Slavisti~ni reviji l. 1950, ki je primerjal vse tri prepise, tudi Voren~evega: »Spri~o [olarjeve nadrobne primerjave zapisov slovenskih besed v Ms 169, Ms 803 in v Voren~evem latinsko-slovenskem slovarju ter po verjetnostnem sklepanju, da je Kastel~ev izvirnik mogel skrivnostno izginiti {ele po l. 1710, tj. potem, ko je Vorenc kon~al svoj slovar, domnevamo, da sta oba prepisa napisana med l. 1688 in l. 1703.«4 Res pa je treba upo{tevati {e navedeno strokovno literaturo, da dobimo natan~ne podatke o predhodnih dveh prepisih: Ms 169 je prepis celotnega Kastel~evega slovarja, verjetno v nekoliko okrnjeni podobi, imenovan Dictionarium latino-carniolicum (naslov po Valva- sorju navajajo ^op, Levstik, Glaser, Breznik idr., na hrbti{~u pa ima po Zoisu, ki ga je dal vezati, naslov Dictionarium latino-carniolanum); podrobno ga raz~lenjuje A. Breznik v razpravi Slovenski slovarji.5 Delni prepis s signaturo Ms 803 pa vsebuje le prvi del Kas- 510 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober--december 1___Avtor prispevka oba slovarja ozna~i kot »leksikalno-enciklopedijska slovarja«. V: Leszek MoszyUski, Izbrana vpra{anja staropoljske in staroslovenske leksikografije, SR XLVII/1, 1999, 117. 2___Irena Orel-Poga~nik, Sinonimi~na bogatost starej{ih slovenskih slovarjev, 1989. Objava povzetka: Sopomenskost samostalnikov v starej{ih slovenskih slovarjih, SR XXXIX/2, 1991, 145--163. 3___L. MoszyUski, n. d., 109. 4___O Kastelec-Voren~evem slovarju, 567. J. Stabej, Slovensko-latinski slovar po Matija Kastelec -- Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1680--1710), Ljubljana, 1997. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_9.pdf | DOST. 22/03/23 9.31 tel~evega slovarja, in sicer od A do Obscuritas; bil je neko~ last kapucinskega samostana v Kr{kem, nato Kmetijske dru‘be za Kranjsko, ki ga je l. 1937 podarila ljubljanski {tudijski knji‘nici, uporabljala sta ga Cigale in Miklo{i~, Pleter{nikov slovar pa ga navaja s kratico Dict. A. Breznik ga obravnava v ~lanku Kastel~ev latinsko-slovenski slovar,6 z oznako »da ni zgolj prepis Kastel~evega slovarja, ampak je le posnetek«, kjer tudi ugotavlja, da je bil slovstvenim zgodovinarjem »nepoznan do Cigaleta« (Breznik 1938: 55), ki ga omenja l. 1854 v Novicah, Cigale ga je izro~il Miklo{i~u, pozneje pa se je izgubil (Breznik 1938: 56), Levstik v LZ 1881 zanj ni ve~ vedel, Pleter{nik pa ga je dobil v roke, nakar se je spet zgubil, da ga A. Breznik v prvi razpravi o Slovenskih slovarjih l. 1926 {e ni mogel obravnavati. V Pleter{nikovem slovarju je naveden tudi Kastel~ev slovar pod oznako Kast. (W.) z razlago: »Krain. Wörterbuch, rokopis v licejski knji‘nici, o katerem se misli, da je Kastel~ev«, pod katero se skriva celotni prepis s signaturo Ms 169. Primerjavo vseh treh prepisov pa je lah- ko napravil {ele J. [olar l. 1950, ko je prejel fotografije Voren~evega prepisa iz gori{ke se- meni{ke knji‘nice.7 1.2.1 To avtorju prispevka nepoznano dejstvo o obstoju treh prepisov Kastel~evega slovarja daje odgovor na zastavljena vpra{anja, ki so sicer posledica logi~nega sklepanja na podlagi pomanjkljive razlage v Stabejevi spremni besedi k izdaji obrnjenega slovarja. Ro- kopisni latinsko-slovenski slovar, ki ga je uporabljal Pleter{nik pod oznako Dict. torej ni bil izgubljeni izvirnik Matije Kastelca, ampak le ohranjeni prvi del prepisa neznanega zapisovalca iz kr{kega kapucinskega samostana, tako je v tej lu~i utemeljena tudi Pleter{nikova domnevna ~asovna oznaka, uporaba le prvega dela slovarja in Miklo{i~eva datacija v 18. stoletje. 1.2.2 Tudi trditev: »Stabej pa ni opazil, da je pred Gr~o besedi{~no gradivo iz tega slovarja uporabil ‘e Franc Miklo{i~ (1813--1891) v svojem etimolo{kem slovarju iz l. 1886, nekaj let pozneje pa Maks Pleter{nik (1840--1923)«8 ni upravi~ena, saj ne gre za Voren~ev prepis, ki je bil najden kasneje, ampak za delni prepis Kastel~evega slovarja (Ms 803). 1.2.3 Popraviti velja tudi podatek o hrambi rokopisa Kastelec-Voren~evega slovarja, ki je po avtorjevih besedah »doslej po~ival v SAZU v obliki prvotnega rokopisa in njegovih enako te‘ko dostopnih fotografij«.9 Izvirnik se nahaja le v Gorici v arhivu semeni{ke knji‘nice, v Ljubljani pa fotografije slovarja v rokopisnem oddelku Narodne in uni- verzitetne knji‘nice (NUK) in na In{titutu za slovenski jezik Frana Ramov{a ZRC SAZU, fotokopije fotografij pa so na voljo tudi na Oddelku za slovanske jezike in knji‘evnosti Filozofske fakultete v interni zbirki Katedre za zgodovino slovenskega jezika in dialektolo- gijo. Irena Orel, Leszek MoszyUski, Izbrana vpra{anja ... 511 5___Razprave Znanstvenega dru{tva za humanisti~ne vede, Ljubljana, 1926, 121--135. 6___Slovenski jezik I, Ljubljana, 1938, 55--62. 7___V SBL I. (1925--1932), 432, je o Kastel~evem slovarju pisal J. Glonar, in sicer omenja Kastel~ev edini popolnoma ohranjeni rokopis Dictionarium latino-carniolicum (Ms 169), delnega prepisa, ki je bil ponovno najden l. 1937 in o katerem je A. Breznik pisal l. 1938, pa ni mogel upo{tevati. O usodi vseh treh prepisov je za Breznikom pisal J. [olar v razpravi Voren~ev slovar, SR III, 1950, 91--92. Prim. {e Irena Orel-Poga~nik, Slovarsko delo Gregorja Vorenca, Obdobja baroka v slovenskem jeziku, knji‘evnosti in kulturi 9, Ljubljana, 1989, 300, op. 21. Vzorec obeh prepisov je objavljen v Slovenskih zvrstnih besedilih (ur. Jo‘e Topori{i~, sour. Velemir Gjurin, Ljubljana, 1981, 461), ki nam nudi primerjavo odlomka obeh rokopisov: »Okoli 1680. Matija Kastelec, DICTIONARIVM LATINO-CARNIOLICVM oziroma dictionarium latino-carniolanum (poznej{i predelavi od drugih avtorjev). NUK, sign.: Ms 803 oziroma Ms 169.« 8___L. MoszyUski, n. d., 109. 9___N. d., 110. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_9.pdf | DOST. 22/03/23 9.31 1.2.4 Zaradi pomanjkljive predstavitve prepisov Kastel~evega slovarja je pri{lo tudi do avtorjevega kon~nega razmi{ljanja in v retori~no vpra{anje zavitega sklepanja, »da je Pleter{niku pri{la v roke prva polovica Kastel~evega rokopisa, ki je veljal za zgubljenega, neznani avtor slovarja, ki ga je uporabljal Miklo{i~, pa je bil Gregor Vorenc?«,10 ki mu seveda ne moremo pritrditi. 2.1.0 Glede same primerjave med obema latinskoizhodi{~nima slovarjema, ki ju je protistavil avtor zapisa in s tematsko domiselno izbiro vzporejanega besedila iz obeh slovarjev ugotovil le posredno morfemsko in pomensko ujemanje, pa je upo{tevanja vredno avtorjevo mnenje: »(M)o‘no je, da sta uporabljala isti vir, ne vemo pa, katerega.«11 Doda- jam pa nezanemarljiv podatek, da je za Kastel~ev slovar po Breznikovi zaslugi ta vir tudi znan, in sicer je to neka vmesna izdaja latinsko-nem{kega in nem{ko-latinskega slovarja Johannesa Frisija Tigurinija med letoma 1657 in 1709, ki je v licejski knji‘nici ni na{el in ki jo je Kastelec uporabil za latinski del.12 V uvodnem latinskem podnaslovnem zapisu ro- kopisnega Kastelec-Voren~evega slovarja je ta vir tudi omenjen: »ut tam magni dictionarij Frisiani vicem aliquatenus explere«, s prevodom: »da lahko do neke mere slu‘i kot nado- mestilo velikega Frisijevega slovarja«.13 Breznik je ugotovil razmerje Kastel~evega slovarja (Ms 169) do Frisijeve izdaje iz l. 1657, ki v nem{kem prevodnem delu izkazuje poleg enobesednih, besednozveznih ustreznic tudi razlagalni na~in pomenske osvetlitve.14 Navedel je tudi prvo izdajo tega slovarja l. 1541, ki bi lahko slu‘ila kot vir za latinsko- poljski slovar, kar se zdi verjetneje kot mo‘nost posrednega vzorovanja Kastelca po slovarju J. M(czyUskega (1564). 2.1.1 Ker je v ljubljanski NUK na voljo le kasnej{a izdaja Frisijevega slovarja iz l. 1703 oz. 1709,15 ki Kastelcu ni mogla slu‘iti, je bilo ujemanje s slovenskim slovarjem le delno, za primerjavo pa sem uporabila zglede L. MoszyUskega, in sicer pri pomenski skupini ’po{ast’, ’{kratelj’, ’ve{~a’: Lamia nachtfrau / her Plin. eine gattung eines gro;;en fi;ches. Lar, laris. pl. lares 1. Haußgötzen. lar familiaris. hauß gott. / Apul. Lemures, um. m. plur. poldergei;ter / ge;pen;ter / Varro. Larva, ae. f. Nachtgei;t / ge;pen;t /Plaut. 512 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober--december 10___Tam, 120. 11___Prav tam. 12___A. Breznik, Slovenski slovarji, Razprave Znanstvenega dru{tva za humanisti~ne vede, Ljubljana, 1926, 124--127. »Za latinski del slovarja je imel Kastelec pred seboj eno izmed izdaj F r i s i j e v e g a slovarja, ki je iz{el prvikrat 1541 in se je pozneje v nekoliko predelanih izdajah pogostokrat natisnil. Ljubljanska licejka ima dve v na{o dobo spadajo~i izdaji, in sicer iz l. 1657 (Novum latino-germanicum et germanico-latinum lexicon ... interprete J o h a n n e F r i s i o, Tigurino ... Basileae) in iz l. 1709. (J o h a n n i s F r i s i i Tigurini dictionarium bilingue: latino-germanicum et germanico-latinum ... Tiguri). Na naslovni strani ni letnice; dovoljenje za tisk nosi letnico 1703; letnica 1709 se nahaja zadaj med {tevniki [II 336].« (N. d., 124--125.) 13___J. Stabej, 1997, 588 oz. 587. 14___Na primer: Frisius: Macellum, macelli, n. g. Cicero. Speißmarckt / daran man flei;ch / fi;ch / eyer vnd allerley ;peiß feil hat. Kastelec: Macellum, li, me;niza, kir se me;su ali druge jedne rizhij predaioio (tako!). Ali: machinalis, & hoc machinale: vt Machinalis ;cientia, Plin. Kun;t / erfindung mancherley rü;tung zu machen -- Machinalis v: g: scientia, kun;t ali snaidenie mnogiterie (tako!) mestrie; machinarius, narij. Plaut. Ein Werkmei;ter der ;olche gerü;t macht. -- Machinarius, ij vel Machinator, en moister kateri shna (tako!) takeshna orodia delati (Breznik 1926: 127). 15___Johannis Frisii Tigurini Dictionarium Bilingue: Latino-Germanicum & Germanico-latinum (Summa Privilegii Dre;den den ;echs und Zwanzig;ten Jenner Anno 1703.). Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_9.pdf | DOST. 22/03/23 9.31 Mon;trum /.../ 2. Ein wunder;eltsam ding. Penates, tum. m. pl. haußgötzen der heiden /.../ Phanta;ma, atis, n. eine fal;che einbildung / ge;icht / Plin. Spectrum, I, n. einbildung / ge;pen;t / Cicero. Spiritus, us. m. 1. Der athem 2. Ein Gei;t. Spiritus aetherei, himli;che Gei;ter / Engel. 2.1.2 Primerjava navedenih slovarskih sestavkov iz Frisijevega slovarja s slovenskim in poljskim delom16 je pokazala, da so v tej izdaji Frisijevega slovarja prevedki precej eksaktni in ne opisno preoblo‘eni z manj relevantnimi pomenskimi sestavinami, medtem ko v obeh slovanskih slovarjih zasledimo ve~ blizupomenskih ustreznic (npr. Kas-Vor.: lar, ris shkratel, hi;hni malyk, domazhi dúh) oz. dalj{e razlage (prim. pri M(czyUskem slovarski sestavek pod spectrum).17 S slovenskim slovarjem se bolj ujemajo ustreznice pri larva in spectrum, s poljskim pa pri lar in monstrum, vendar posnemanja ne izkazujejo. Podobno neprimerljivost lahko ugotovimo tudi pri zgledih razlaganja realij iz anti~nega sveta:18 izto~nice anubis v Frisijevi izdaji ni, pri batus je navedena le splo{na ustreznica (ein wein- mäß), podobno pri penula (wettermantel), pri pyrricha le nadpomenka (ein tanz), medtem ko je pri gladiator poleg ustreznice (ein fechter) zapisan in preveden {e citat (Cic. gladiator in arena con;ilium capit ). 2.2 Avtorjev prispevek je poudaril tudi potrebo po izdajanju ne le obrnjenih slovarjev, ampak ob njem tudi izvirnika, kar pa je v tem primeru zaradi rokopisnosti zahtevnej{e delo. Ker pri izto~nicah, ki se nana{ajo na pomen švedro’, avtor ni imel mo‘nosti primerjanja s Kastelec-Voren~evim slovarjem, dodajam nedostopne manjkajo~e zglede iz Kastelec- Voren~evega slovarja: Chus, siue choa, ena mèra ;a tri fertle, ali zhetertinke. -- Congius, ij, ena mèra 6. fertil- nou. -- Fidelia, a’, verzh, krugla per;tena. -- Haustrum, tri, enu veidru ali korez, s katerim ;e voda ëajemle: en polivazh. -- Hydraulus, hydrauli, vodeni rori, ali ëhleibi, po katerih voda tezhe. -- Hydraulicus,a,um, kar je ;luêhnu ali ;luêhezhe k’ëajemanju vodè. -- Labrum eluarium, en ëhehtni zheber. Labrum balneatorium, bana ëa ëkopanîe. -- Mansisterna: ni. -- Modiolus, li, en maihin pehariz, enu veiderze ëa vodo ëajemati: tú ;reidnîe v’kolle;;i, tú pei;tu. -- Modus vini: ni. -- Mustarius urceus: ni. -- Vrceus, cei, verzh, zehta, ena per;tena ëa vodó po;;oda. -- Vrceolus, li, en verzhik, ena zehtiza. 2.3 ^e primerjamo slovenske in poljske prevedke, vidimo, da ne potrjujejo vzorovanja Kastelca po poljskih iz slovarja J. M(czyUskega. ^e jim vzporedimo {e prevedke v Frisi- jevem latinsko-nem{kem slovarju, lahko ugotovimo samo delno ujemanje s Kastelec- Voren~evim slovarjem: Chus, ;iue choa, ein mäß ungefährlich drey Straßburger maaß/ Bud. -- Congius, ii, m. ungefährlich drey Straßburger maaß / Plin. -- Fidelia, ae, f. 1. Hafen oder krug de eadem fidelia duos dealbare parietes, zweyen zugleich dienen / Cic. -- Hau;tum (!), i, n. Schöpfe- imer / Lucr. -- Hydraulus, i. m. wa;;erkanel / teuchel / Plin. -- Labrum /.../ 3. Zuber / bad;tande labrum in balneo /.../ 4. Trog. labrum culeare, ;echs eimeriger trog / Cat. -- Modi- olus 1. Ein eimer / mäßlein. modiolus vini, ein eimer wein / Plaut. -- Modius, ii, m. 1. Ein fornmäß / viertel. -- Mansisterna: ni. -- Mustarius urceus, mo;teimer. -- Urceus, ei, m. ein krug / eimer. Irena Orel, Leszek MoszyUski, Izbrana vpra{anja ... 513 16___L. MoszyUski, n. d., 116. 17___Tam, 116. 18___Tam, 117. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_9.pdf | DOST. 22/03/23 9.31 3 Glede interpretacije Kastel~evega izraza reshozhen (complutus)19 menim, da ne gre za izpeljavo iz glagola rositi, ker ne moremo razlo‘iti prehoda o v e, saj bi se morali spet zate~i k razlagi, da gre za napa~en zapis, ampak velja pritegniti Stabejevi uvrstitvi k izto~nici razmo~en, pri ~emer je h pomotoma zapisan z m. Sicer bi lahko brali pridevni{ko obliko kot re‘o~en ali re{o~en, prva bi se navezovala na glagol re‘ati šzevati’, druga morda na razso~iti, kar pa pomensko ne ustreza. Irena Orel Filozofska fakulteta v Ljubljani 514 Slavisti~na revija, letnik 47/1999, {t. 4, oktober--december 19___Tam, 112. Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_1999_4_9.pdf | DOST. 22/03/23 9.31 Powered by TCPDF (www.tcpdf.org)