1? *r GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Leto I. - Stev. 18 Z A SLOVENSKO PRIMORJE TRST, petek 1. junija 1945 Cena 1.— Uro EDVARD KARDELJ: Hoč narodnih množic Preteklo je več kot pol leta od j ljudske množice resnično ostanejo žic, temveč tudi njegova neizčrpna osvobojenja Beograda, to je kra-j tek rok, da bi mogli napraviti splo-šno occ-ao dela pri obnovi in obdelavi zemlje vendar dovolj dolg, da bi se lahko z našimi dosedanjimi izkušnjami z dosedanjimi uspehi in napakami okoristili kot z resnim naukom za nadaljne delo. Samo kritika je bila vedno eno iz-m,ed naših najvažnejših orožij. Gre zato da naše napake hitro spoznamo in jih analiziramo, da se ne bi mogle več ponoviti. Po pregovoru: Kdor dela, dela tudi napake — bomo zato v tem članku govorili v prvi vrsti o napakah, o nedostat-kih, ki so se pokaza-i kot posebno značilni v teku prvih mesecev po osvoboditvi. Ni dvpma, da smo v času kratkih osem mesecev, dosegli znatne uspehe. Reči moremo, da S naša država po tempu notranje konsolidacij^ in obnovo niti malo ne zaostaja, ampak celo prednjači pred državami, ki so se osvobodile nemške okupacije. Posebno velja to, če upoštevamo položaj, ki smo ga našil v državi po treh in pol letih Silnega partizanskega boja in splošne narodne ustaje. Znašli smo se pred vojnimi ruie vinami Na eni strani je bilo treba premagati gospodarski kaos in ustvariti pogoje za načrtno gospodarsko obnovo. Na drugi strani pa smo našli na velikem delu ozemlja ostanke državnega aparata, ki je nekdaj služil raznim protinarodnim režimom, za časa vojne pa okupatorjem) Ta aparat ni tako po svojem posebnem sestavu kot po oblikah, niti po vsebini več odgovarjal pogojem in značaju demokratične oblasti osnovnih ljudskih množiv, ki je nastajala In se razvijala tekom narodno oscvobodilnega boja. Potrebno je bilo ta aparat porušiti in ga zamenjati z novimi oblikami, ki so nastale na osvobojenem ozemlju v času borbe, z oblikami ki so izšle iz borbe, prešle skozi trdo preizkušnjo narodnega upora in se izkazale kot najugodnejše in najbolj ustrezajoče demokratičnim težnjam narodnih množic. V tem se obnova paše države bistveno razlikuje od obnove drugih osvobojenih evropskih držav, ki so obdržale stari aparat in samo delno zme-njale ljudi v njem. Vsekakor prinaša ta specifično demokratska pot k notranji konsolidaciji nove težkoče in mnogo večjo odgovornost. Ljudčm, ki gledajo s strani se mogoče zdi ta proces, kot povečanje kaosa, ki smo ga našli za okupatorjem. V resnici pa jo to najboljša pot k takšni notranji konsolidaciji, ki n.e pomeni vrnitev na staro, kar bi bila negativna konsolidacija in rasnični poraz demokracije v naši državi, temveč vzbujanje resnično narodne demokracije, za katero so se narodne množice v Jugoslaviji leta borile. Široko udejstvovanje narodnih množic na .obnovi države Ono, kar jo najvažnejše na tem procesu je široko udejstvovanje narodnih množic na obnovi države in na izgradnji državnega aparata, široko sodelovanje narodnih množic te oblasti. Vse oblike tega procesa, vsa organizacija tega aparata mora biti takšna, da omogoči čim bolj množično sodelovanje osnovnih slojev naroda. Razume se, da se odkriti sovražniki ljudstva in omahljivci baš tega najbolj bojijo. Oni pravijo, da je to podobno anarhiji. Oni niso nikdar verjeli v zavestno ustvarjalno silo ljudskih množic, a nje je bila #masa» vedno samo «temna», '«slepa», in »nestanovitna*, željna samo kruha in iger. Ena od glavnih značilnosti starega državnega aparata je bila baš v tem, da je ogromni uradni-ško-policijski aparat dušil vsako iniciativo od spodaj in sc trudil, da temno in slepe. Narodno osvobodilno gibanje pa se je že od vsega početka izgrajevalo v globoki veri v neizčrpno ustvarjalno silo narodnih množic. Ta vera je vzgajala in navdajala vodstvo osvobodilnega gibanja in prav zato je bilo prepričevanje vedno osnovna metoda narodno osvobodilnega gibanja pri mobilizaciji širokih ljudskifc množic. Razvijanje iniciative množic od 3podaj je bilo po mnenju vodilnih sil narodno osvobodilne borbe poglavitni pogoj zmage. Ponovno Se je izkazalo, da je bila ta vera upravičena. Resnično narodno demokratsko vodstvo, čvrsta organizacija to so bili činitelji, ki so v prvi vrsti omogočili, da je prišla do izraza ne samo volja osnovnih narodnih mno- ustvarjalna sila. To dejstvo je dalo narodno-osvobodilnemu pokretu tisto prodorno moč in polet, ki sta mu prinesla toliko zmag nad premočnim sovražnikom. Ons Je tudi za bodočnost prvi in najvažnejši pogpj, za čim hitrejšo in čim bolj kvalitetno obnovo in izgradnjo države. Potem takem Je jasno, da je bila izbrana pot pravilna- Ni veljalo iti samo za »normalizacijo* in pustiti stari aparat, ampak izmenjati ta državni aparat, tako, po sestavi, kakor po organizacijskih oblikah v takem smislu, da bi mogel biti resnično demokratski in strumen ustvarjalec dejavnosti ljudskih množic. Kaj je — v grobih potezah — storjenega v tem pogledu in katere so Glavne naloge za najbližjo bodočnost Predvsem je treba ugotoviti, da glede izboljšanja življenja delovnih množici, še ni mnogo doseženega. Našim delavcem in uradnikom, še ni zagotovljen vsakdanji kruh. Naši kmetje še »e dobivajo najosnovnejših industrijskih predmetov, potrebnih- za obdevalo polja, da o drugih ne govorim. Cele tiaše pokrajine se stradajo. Splošno gospodarsko pomanjkanje je še vedno poglavitno vprašanje v življenju naših narodnih množic in države kot take. Naše gospodarsko življenje je še vedno ovirano, Vendar so z druge strani storjeni resni koraki naprej za ustvarjanje potrebnih pogojev za izboljšanje? Vsi vemo, da brez stalnega povečevanja produkcije v naši državi ne bo izboljšanja gospodarskega stanja. Posrečilo se nam je da v novih podjetjih, ki so obnovljena in so začela z delom, dvignemo proizvodnjo dela nad predvojno stopnjo. Ta uspeh je v prvi vrsti, dosežen po zashjgi zavesti našjh delavcev in njihove pripravljenosti, da dajo vse od sebe. To pa istočasno pomeni, da 'je proizvodnjo dela mogoče še dvigniti, če se maksimalno razvije iniciativa delavcev, če se stalno Izboljšujejo l>ogoji dela in če se stalno izpopolnjuje organizacija dela. Napori deloVnega ljudstva Podoben je položaj na vasi. V večini slučajev so kmetje izvršili nadčloveške napore, da obdelajo in posejejo polja, kljub pomanjkanju živine in orodja, V Bosni in Hercegovini so često orali ljudje, uprejeni v pluge. To jd znamenje, da se kmetske množice zavedajo važnosti svojega dela za vso državo in so v veliki večini pripravljene, da zastavijo vse svoje sile za obnovo države. Obenem je treba ugotoviti, da so to v glavnem razumeli tudi organi naše narodne oblasti in narodno-osvobodil-««ga gibanja, ki vztrajno dela na tem, da se dosežejo čim uspehi. * večji NI dvoma, da bo ta napor naših delavcev, kmetov in vsega delovnega ljudstva pokazal po kratkem času rezultate, ki bodo spremenili gospodarsko stanje v naši državi da ga bo izboljšal in s tem tudi izboljšal socialni položaj samih delavskih množic. Ge temu dodamo še materjalno pomoč, ki jo bomo po sklenjenih pogodbah dob'li iz inozemstva, lahko rečemo, da smo najtežje prebrodili, In da je pred nami že določnejša perspektiva. Vendar imamo pred seboj še nekaj zelo tež.kih mesecev do žetve. Ker je relativno dosti posejanega in ker bo naša industrija v tem času lahko dala že sorazmerno veliko, se že danes pred nas postavlja kot najvažnejše vprašanje, da v teku teh nekaj mesecev napravimo vsa, da čim bolje rešimo vpra- šanje razdelitve blaga. Pravilna u-reditev razdelitve blaga postaja sedaj aktualna. Od tega s kakšno brzino bo šlo blago med množice in cd tega, v koliko bo razdelitev pravilno izvršena, bo odvisen tempo oživljanja našega gospodarstva in tempo izboljšanja socialnega položaja ndših ljudskih množic. Nekateri mislijo, da bi bilo treba pustiti popolnoma neomejeno svobodno «trgovino». Takšna popolnoma »svobodna trgovina*, bi v resnici pomenila izročitev širokih ljudskih množic v roke špekulantov, črnoborzijancev in vseh mogočih izkoriščevalcev. Poleg tega bi ona gospodarsko oslabila tako državno gospodarsko organizacijo, kot vse vestne privatne poljedelce, ki se ne bi dali zapeljati v črnoborzijansko špekulacijo. Taka svobodna' trgovina potem takem ne more biti pravilna pot k oživljenju našega gospodarstva- Z druge strani nekateri mislijo, da je pravilna diametralno nasprotna orjentacija, to je da se popolnoma uniči vsaka svobodna trgovina in da se vsa razdelitev blaga, izvrši samo preko zadružnih in državnih ustanov. Ti ljudjle teoretično iskreno priznajo »svobodo trgovske iniciative* v resnici pa jo rušijo na vsakem koraku. Ako bi se realizirala ta linija, bo to brezdvomno utesnilo naše celotno gospodarstvo. Smešno bi bilo predpostavljati, da je mogoče samo z administrativnimi merami spremeniti zakone ekonomike, ki veljajo pri nas v našem sistemu. Vendar pa so še ljudje, ki zagovarjajo moč takih ukrepov. Oni pozabljajo, da niso samo špekulanti tisti vzrok, današnjih gospodarskih težkoč: in niti od daleč še glavni vzrok. Sedanji pojav špekulant-stva je postranski pojav splošnega gospodarskega pomanjkanja. Proti njemu pa se Je treba seveda trdovratno boriti, kajti s tem more država vsaj do neke mere preprečiti, da ne bodo široke delavske množice predmet izkoriščavanja od strani špekulantov, vendar Je poleg tega treba imeti pred očmi tri stvari: Glavni vzroki sedanjega gospodarskega pomanjkanju *o v oslabljenju in desorganlzaciji produkcijskih sil in v desorgant-zaciji trgovine in razdelitve v splošnem, kar Je rezultat ruševin, ki nam jih je zapustil sovražnik. Z ozirom na'to Je treba sem prenesti težišče naših gospodarskih naporov, vse 4rugo je stranskega pomena. Ako bi v takem položaju postavili težišče na borbo proti špekulaciji in na razne adm’nistrativne mere, na kompliciranje birokratskih postopkov itd. bi bili podobni zdravniku, ki se bori proti simptomom bo. lezni, ne proti bolezni sami, proti njenim virom. Se enkrat ponavljam, da vse to ne pomeni, da je treba oslabiti borbo proti špekulaciji in da ni treba porabljati raznih administrativnih ukrepov,, temveč je treba razumeti istočasno, da je to samo majhen del dela, ki ga je treba opraviti, da bi bilo v naši državi bolje. Ni treba vseh privatnih podjetnikov strpati v en koš s špekulanti. Takšno postopanje veže roke privatni iniciativi in prinaša neos-novan strah ter ovira gospodarsko življenje. Kolikor je treba biti z one strani oster in neizprosen v borbi proti špekulantom, prav tako je na drugi strani treba deti vso potrebno pomoč onim privatnim poljedelcem, trgovcem in.iridu-strijcem, k' so pripravljeni, da zadovoljujejo svoje gospodarske interese v dopustnih okvirjih. 3. Potrebno je privatnim poljedelcem omogočiti, da aktivno sodelujejo v gospodarski obnovi. S krepitvijo demokratske narodne oblasti in ekonomske sile države, se more zadostno zagotoviti, da sovražnik ne bo mogel iskoristiti ekonomskih pozicij v svoje protina-rodne cilje. Medtem pa je videti, da so naši poedini aktivisti razumeli potrebo dolžnosti glede takih sovražnikovih akcij — ki se bodo nedvomno pojavile — kot da je treba zavzeti frontalno negativno stališče, do teh privatnih pridelovalcev. Takšno stališče je bilo izredno škcdljivo, pazivizira ogromen del naših gospodarskih sil in ravno s tem koristi sovražniku, z druge strani je v nasprotju z današnjo so-cialnc-ekonomsko strukturo v naši državi, v kateri zavzema piivatno-kapitalistični sektor zelo velik del. Cie bi terej ovirali ta sektor pri njegovi aktivizaclji, bi privedli v nevarnost celo gospodarsko obnovo naše države. Videti je, da neki naši aktivisti polagajo premalo važnosti temu dejstvu, da se včasih zalete na ta način, da resno škodijo naši gospodarski obnovi. Potem takem morajo biti prave naloge države nekje na sredini med obema linijama, o katerih smo govorili. Naravno je, da mora država v času, kakršen je danes, prevzeti tudi gotove mere, da bi zagotovila pravilnost razdelitev količine blaga, ki se nahaja v državi in da bi istočasno preprečila špekulacijo, ki meti ljudstvo v njegovem delu pri obnovi. Odločna borba proti Spekulaciji racloniranje in maksimiranje najvažnejših predmetov potrošnji, odkup enega dela poljedelskih produktov od tuje države po maksimiranih cenah, državni načrt in kontrola v razdelitvi industrijskih predmetov itd. vse to so mere, ki jih mora država predvzeti, da bi mogla uspešno posredovati na trgu v korist osnovnih narodnih množic Z druge strani je treba najti čim preje in čimbolj ugodne oblike, ki bodo omogočile, da izven teh omejitev delovnim množicam najosnovnejši minimum za njihovo preživljanje. Pri tem je važno, da bo na eni strani zavarovan minimum za življenje naših delavnih množic in da bo istočasno dana čimvečja možnost za razvoj privatne iniciative v trgovini in drugih sektorjih gospodarskega življenja, kar bo brezdvomno dovedlo do hitrega tempa v obnovi držav«. Razume se, da to samo po sebi še ne bi bilo dovolj. Treba je k temti dodati še dve nesporne mere. Prvič je potrebno, da čim preje in v celoti preidemo od rekvizicije k odkupu, kajti samo na ta način bomo prinesli potrebno stabilnost v gospodarstvu. Rckvizicija ubija iniciativnost in produktivnost dela. ti, kaj mu bo delo prineslo, kakor tudi to, da bo tem več imel čim več ho delal. Drugič pa je potrebno, da se čim preje osnuje davčni sistem ki bo skupno z ostalimi državnimi dohodki omogočil državi da izvrši svoje obveze pri odkupu blaga, svoje obveze do delavcev. uradnikov in pri investicijah na področju obnove države. Povsem naravno je, da vsi ti ukrepi, kolikor so potrebni, da bi prišli, iz slepe ulice gospodarstva, v kateri s« danes nahajamo, neobhodno prizadevajo široke ljudske množice, a posebno omejujejo kmeta pri trgovanju s svojimi pridelki. Dolžnost naših aktivistov je danes, da razložijo ljudskim množicam, posebno kmetskim, da so vsi ti ukrepi, ki od njih zahtevajo, žrtve, pod* vzeti zato, da bi se ravno njihov položaj čimpreje zboljšal. Naše delavske množice, morajo vedeti, da se brez njihovih žriev jo brez njihove pomoči, naša zemlja ne bo mogla izvleči iz gospodarskih težkoč. Morajo vedeti, da bomo toli- ko prej ustvarili blagostanje naši državi, kolikor bolj bomo danes delali in čim več žrtev bomo prispevali danes v korist obnove države. Z zamenjavo denarja in vrsto zakonov v tej zvezi smo dosegli ogromen uspeh na poti obnove našega gospodarstva in v izboljšanju socialnega položaja " naših delavskih množici Vendar mora vsak delaven človek vedeti, da samo s temi zakoni in uredbami ne bo šlo. Ne more se samo z ukrepi državne kontrole in zakoni proti špekulantom, zagotoviti današnji odnos cen in plač. V prvi vrsti je treba z delom, dobro organizacijo produkcije in razdelitve in s pripravljenostjo na žrtve v sedanjem težkem času podpreti ukrepe državnih oblasti. Prinašamo prvi del govora podpredsednika jugoslovanske vlade in ministra za konstituanto, Edvarda Kardelja, ki ga. je danes oddajal beograjski radio. Preostali del govora bomo prinesli v naslednji številki. Zaupanje v Sovjetsko zvezo Članek gospe Rooseveltove o odnošajih do sovjetske zaveznice NEW YORK, 31 (Tass) Ameriški tisk objavlja članek Eleonore Rooseveltove, žene pokojnega predsednika, pod naslovom: «Strah zaveznikov*, v katerem prikazuje najnovejše napore nekih krogov, da bi razširili strah pred Sovjetsko zvezo, in dodaja, da taki elementi vede ali nevede pomagajo fašističnim sovražnikom. «Menim, pravi avtorica članka, da nekateri ljudje v Združenih državah še odkrito delajo za nacistične in fašistične interese. Poleg tega pa je še zelo mnogo ljudi, ki nevede delujejo proti bodočemu svetovnemu miru. Te ljudi v glavnem navdaja strah, da naši državniki ne bi bili kes danim nalogam. Boje se, da bi bili nesposobni za tekmovanje z močnimi narodi bodočega sveta, in zato žele, da bi drugi narodi ostali šibki. Boje se Rusije in zato mislijo, da se Nemčija ne sme preveč oslabiti, ali pa se boje Velike Britanije in menijo, da morejo okrniti njeno prosperiteto na kakršen koli način. Poglavitna beseda v njihovem slovarju je strah. Zato širijo vsako žaljivo govorico ki jo slišijo o drugih narodih ali drugih vladah, še preden se prepričajo, če so te govorice resnične. Smatram, da je jamtsvo za uspešno izgradnjo miru edino v našem lastnem čutu zaupanja v Sovjetsko zvezo. Lahko smo drugega mnenja kakor naši zavezniki. Ce pa vztrajamo pri dani besedi, bo to vzbudilo pri drugih zaupanje v našo moč, kajti jje-sedo izpolnjujejo možje dobre volje, z ljubeznijo v svojih srcih, ki uničuje strah. Loijdon, 31 — -Med .vsemi vojnimi zločinci, katerih krivda lio sedaj končnoveljavno raziskana, povzroča slučaj Rudolfa Hessa oblastem precej skrbi. Hess šc vedno živi v svetu Tisti, ki dela, mora v naprej vede-J%vojih halucinacij in fiksnih idej, v '■V.VV.SV.V.V.V.", VMWWMn-mamo kaj pristavljati m si vsakdo o njem lahko svobodno ustvari primemo sodbo, Ce pa se zavzema le za fašistične razbojnike in povzročitelje te težke vojne, potem pa pljuva na grobove svojih lastnih vojakov, ki so se skupno z našimi sovjetskimi in ameriškimi borili proti fašistični tiraniji. Drugih ljudi pa tržaška oblast ne zapira. Ako je torej g. Johnu Wallisu žal teh ljudi, ki ikodujejo človeški irVjbt in proti katerim so naši bor. Ci vodili to težko, dolgo vojno skupno z zavezniki, potem sklepamo, da je navaden izzivaš, ki potvarja dejstva ali pa je sam fašist, ki izraža svoje misli v, nekoliko zaskrbljenem tonu, toda javno in brez sramu. Mi ne pišemo o tem, kako se obnašajo zavezniški vojaki v Trstu. Mi smo pisali in le pišemo, da so se vztrajno in pogumno borili proti hitlerjevcem tn zato tudi zmagali. Toda nekateri vodo prav mnogo povedati o vedenju in obnašanju vojakov Jugoslovanske armade. Kakšno je vedenje naših vojakov v Trstu, o tem mi ne bomo sodili, to lahko sodijo prebivalci mesta Trsta, ki vidijo sami naše borce od blizu. Toda vemo, da se naši borci zavedajo, da so Titovi vojaki in se temu primerno tudi vedejo. Zadostuje pa, da navedemo izjavo ameriškega dopisnika cNeu> York Timess-a, ki pravi dobesedno: «Vedenje jugoslovanskih čet je izredno.s jffldalje javlja WalUs «Dailg Te-legraph*-u, katerega radio London verno prenašamed drugim: *Ju-goJpzdtja v'svoji zgodovini ni bila nikoli stvarno zedinjena država in — ako verjamemo poročilom več tisoč ubežnikov v Italiji in Avstriji — še danes ni dosegla popolnega edinstva.» Priznati moramo, da Jugoslavija resnično ni bila nikdar, vs« do danes, popolnoma zedinjena država. Vzrokov moramo iskati v tem, da smo vedno imeli polno sovražnikov, ki so nas uničevali, izrabljali, ščuvali Srbe proti Hrvatom t* obratno, netili razdor med pravoslavnim, katoliškim in muslimanskim živ- vilnimi žrtvami in stotisoči porušenimi hišami južne Anglije. O. Wallis je bržkone že vse to pozabil. Pozabil je tudi na nemška taborišča, kjer so narodi Evrope masovno umirali pod pruskim škornjem, da bo nekoč nam boljše. Toda njemu se ne zdi primemo, da bi opozarjal na Hitlerjeve hijene, njemu So zdaj važnejše klevete o Trstu, o zavezniški Jugoslovanski armadi ter demokratični ljudski oblasti. Afera IZ JUGOSLAVIJE ,Labud Odgovor tržaških delavcev Včeraj dne 31. maja ao se delavci tovarne strojev Sv. Andreja, čeprav je bil praznik, prostovoljno javili za brezplačno delo v tovarni, zato da bi člmprej popolnoma obnovili svoje podjetje. Na delo eo se vrgli vsi brez razlike. Delavci in nameščenci so čistili ruševine in polnili Jame, ki so jih povzročile bombo pri zračnem napadu 5. februarja. Delo, ki so ga izvršili v enem dnevu, Je večje, kot bi ga bili navadno izvršili v dvšh dneh. Od dveh tisoč delavcev, ki navadno delajo v tovarni, se je včeraj udeležilo prostovoljnega dela 600. In ko govorimo o tem zares prostovoljnem in neprisiljenem dejanju, ker delavci ao delali na lastno pobudo, moramo povdariti važnost toga dejanja. Na tendenciozne vesti radio Barija in Rima tržaški delavci odgovarjajo z dejanji. Kje je nasilje in teror o katerem govori reakcionarna propaganda? Ta spontana manifestacija s težnjo po obnovi nam dokazuje nesmiselnost teh obtožb. Tržaški delavci vedo, da je končno prišel toliko zaželjeni trenutek, ko bodo lahko v svojem mestu, zahvaljujoč Sv- skupno preliti krvi in bratstvu Italijanov in Slovencev v armadi maršala Tita delali samo za sebe in ne več za druge. Kje so sedaj tisti časi, ko so se naše delavske množice kljub vsem grožnjam in terorju fašizma izogibale fašističnih manifestacij. Tistih časov ni več. Prišli so novi časi, očiščeni vsake nesnage preteklosti. V naših tovarnah se poraja novo življenje. Tržaški delavci dobro vedo, da bodo samo v federativni in demokratični Jugoslaviji lahko uresničili program svobode ir. blagostanja. To svoje prepričanje dokazujejo tudi z dejanji. BEOGRAD, 31. Člani uprave ladijskega podjetja , zahvalila z.i razumevanje naše narodne oblasti v pogledu po-voljne ureditve nekaterih vprašanj gospodarskega značaja z navedenim istrskim mestecem. Predsednik je v svojem odgovoru naglasil, da jim bedo naše oblasti po svojih močell zmeraj radevolje v pomoč in da posebno v gospodarskem pogledu med Istro in ostalim Primorjem no sme biti meja. Nepozabljena junaštva MOSKVA, 22 Na željo državnega založništva knjig za otroke je znameniti ukrajinski partizan, dvakratni heroj SZ, generalmajor Sidor Kovpak napisal knjigo «Od Pulivla do Karpatov*. Pred vojno je bil Kovpak župan starega ruskega mesta Putiv-la Izhaja iz kozaških step okrog Dnjepra in se je v prvi svetovni vojni boril na jugozahodni fronti, kjer se je udeležil znamenitega Bru-silovega prodora. V državljanski vojni je Kovpak postal oficir in sodeloval v vojni kampanji slovitih vojskovodij Aleksandra Parhomen-ka in Vasilija Capajeva. V svoji knjigi pripoveduje Kovpak o junaškem boju ukrajinskih partizanov. Ko so hitlerjanske tolpa vdrle v Ukrajino, se je Kovpak umaknil v bližnje gozdove okrog Putivla in žačel snovati partizanske odrede. V prvih mesecih vojne so Kovpakovi partizani prizadejali hitlerjevcem občutne izgube pri rušenju njihovih komunikacij. Njegov partizanski odred je nara-stel na 1500 mož in je vzpostavil zvezo s sosednjimi oddelki beloruskih partizanov. Pokret, ki ga je organiziral Kovpak je- zavzemal vedno večji obseg. Partizani so postali upoštevanja vredna sila. Po navodilih maršala Stalina v letu 1942. so gverilci pod vodstvom Kovpaka izvršili drzne pohode skozi sovražno zaledje do desnega brega Dnjepra, do Kijeva, Vitomirja, Novograd-Volinskega in do Rovne-ga, uničujoč pri tem nemško zaledje, medtem ko so hitlerjevske tolpo prodirale proti Volgi in Stalingradu, Leta 1943. so Kcjvpakove gverilske formacije izvršile globok vdor do Karpatov. Posrečilo se jim je; da so uničili petrolejska polja v bližini Drohobiča la na ta način odvzeli Nemcem to gorivo za več časa. Kovpakov odred je prevalil razdaljo deset tisoč km skozi 18 pokrajin Ukrajine, Rusije in Belorusije boreč se na vse strani. Partizani so pobili 18.000 fašistev, pognali v zrak 62 vlakov natovorjenih s četami in sovražno opremo, razrušili 250 mostov in uničili- več kot 50.000 ton bencina. Knjiga je skrajno zanimiva. Posebno zanimivo je poglavje «V Kremlju*, kjer popisuje autor svoj prihod v Moskvo leta 1942 in sestanek z maršalom Stalinom. Kobarid svojim žrtvam Slovesnost v čast padlim borcem in žrtvam okupatorjevega nasilja Poljedelstvo na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 31 Časopis «Sabad Nop* priobčuje izj|vo poljedelskega ministra Im reja o najnujnejših problemih madžarskega poljedelstva Nagy je dejal: »Poljedelska dela v severnih ekrajih ob Tisi in med Donavo ter Donavo dajo upat', da ne bo ostalo nič zemlje neobdelane. V predelih onstran Donave, kjer so trajale sovražnosti dalj časa, bo treba večjih naporov za dovršitev pomladanskih del na polju. Nagy je izjavil, da je agrarna reforma dala močan polet poljedelstvu. Nafta, ki jo je Madžarska prejela od sovjetske vlade, je s popolnim uspehom zagotovila uspeh poljedelskega dela. KOBARID, 1 Kobarid se je danes odel v žalno obleko. Trobojke v naših narodnih barvah s peterokrako zvezdo so bile opremljene s črnim žalnim pajčolanom. Vršila se je žalna slovesnost v počastitev spomina junakov kobariškega okraja, ki so padli pri izvrševanju svojih težkih nalog v borbi za osvoboditev Slovenskega Primorja. Po podatkih, ki smo jih mogli ugotoviti, je padlo v tem svetem domovinskem boju krog 85 borcev našega okraja. Žrtev nacifašistične-ga terorja jo bilo krog 40, ki so padle kot talci. Porušenih in požganih je bilo 55 domov in deportiranih krog 150 ljudi. Slovesnosti se je udeležilo 100 mater in najožjih sorodnikov padlih ter nad 1000 glava množica, ki je prišla iz vseh bližnjih in daljnih vasi, da počasti spomin padlih borcev. Po maši zadušnici, se je razvila povorka z narodnimi zastavami s črnim trakom proti pokopališču, kjer je župnik blagoslovil lepo o-■kinčane grobove padlih junakov. Mladina jim je položila na grob venec, povezan z našo trobojnico. Mladinski zbor je zapel žalostinko. Tov. komisar Vojkove brigade je imel na grobu padlih junakov kratek govor, ki je v njem dejal: Nobena sovražna ofenziva nas ni uničila, nasprotno še vsaka nas je o-krepila in ojeklenila v srdu proti okupatorju. Streljani sp bili talci in je padlo veliko nedolžnih žrtev, vendar nismo klonili, naš odpor do okupatorja se je le povečal. Dragi tovariši, padli borci! Tu ob grobu vam obljubljamo, da boste maščevani. Poiskali bomo vse one vojne zločince, ki so krivi tolikih žrtev in prelite krvi. Slovenski narod jih bo sodil sam. Padli ste za svobodo domovine in narod se vas bo s hvaležnostjo spominjal! Pri govoru ni ostalo nobeno oko suho. Po enominutnem molku je mladina izročila materam padlih junakov šopke. Vod NZ pa je v spomin padlih junakov izstrelil tri salve. Mladina je poskrbela da so bili okrašeni vsi grobovi na pokopališčih našega okraja kakor tudi grobovi onih borcev, ki so pokopani po naših planinah in v bližnji Slovenski Benečiji. Aretacije v Argentini Ne\v York, 31 — Objavlja se, da je Lilo v Argentini doslej zaprtih 11.500 političnih osebnosti. Med nji-ni: so predstavniki vojske, voditelji združenih delavskih zvez in drugi demokratični voditelji. Predno je bila otvorjena onferenca združenih narodov v San Franciscu je bilo aretiranih v Argentini -100 oseb. Argentinske oblasti so odredile, da se iržene Gioldi, izdajatelj časopisa socialistične stranke «La Vanguardia*. (Tass). RADIO TRST Pclck e. junija erov 7: Mali orkester I. proletarske divizije dirigira Momčilo Filipovič. 7.13: Poročila v slovenščini. 7.30: nadaljevanje koncerta. 8: poročila v italjanščini in čitanje programa. 8.15: jutranje glazba, 8.30.* zaključek. 12: Napoved Casa in slovenske pesmi na ploščah. 12.15: poročila v slovenščini. 12.30: harmonikaši dirigent. Saverio Zacutti. 12: slovenske narodno pesmi. 13.15: poročila v italjanščini. 13.30: vojaška godba, di-r.gira kapetan Karlo Lorbek. 14: zaključek. 18: čitanje programa in pozdravi. 18.20: oddaja za garibaldince. 19 : poročila v slovenščini. 19,15: koncert Velikega radijskega orkestra, dirigira Cipoi: 2: poročila v italijanščini. 20.15: govor. 20.30: koncert komorne gl zhe: Atlilio Poiuzzi flavta, Viltorio Bohifacio klavir. 21: zvočna igra A. Cecchetin. 21.45: Predavanje o ruski gl tzbi. 22: Pozdravi. 22.15: koncert ritmičnega sekteta, dirigent Alverio Cozziani. 23: pregled tiska, poročila iz Slovenije. 23.30: plesna glazba, 24: zaključek. POIZVEDBE Kdor kaj ve o VIKTORJU BOZ-ZER, ki je bil partizan ter se je sredi aprila nahajal okoli Gorice, naj javi ženi Uci Bozzer, Via Giu-liani 31, IV, Trst. Vljudno naprošamo vsakogar za najmanjšo vest o štiridesetletnem VIKTORJU ČEHOVIN - Gabcrče pri Senožečah, odpeljan iz Coronea v Nemčijo 3. oktobra 1944. Od takrat ni nobenega glasu o njem. Hvaležna vam bo žena Ana Čehovin, Gabcrče - Senožeče. , Išče se JOŠKO SIMAC, rojen '1926. leta v Breginju pri Kobaridu. Bil je pri 19. brigadi «Srečka Kosovela* v III, bataljonu kot vodnik. Zadnjič so ga videli v Cerknem na Po-rtznu v borbi. Kdor ve kaj o ujem, jo napro.šen javiti družini Šimac, Bieginje štev. 144 pri Kobaridu. , Kdor kaj ve o POLŠAK ALOJZU iz Kala št. 50, partizan-telefonist na železniški postaji pri Sv. Petru na Krasu, višine 1.80 m, vitek, črnih brk in las, nosi zelene hlače, sivo-zeleno vojaško bluzo, star je 33 let, zmanjkal dne 23. maja 1945 iz službe na postaji vsled bolezni, naj javi družini: Polšak Kristina, Kal 50, pošta Sv. Peter na Krasu ali: Trst, Via Gaspare Gozzi 3,-111, vrata 15. Kdor kaj ve o ANTONU SUŠA, k; je bil odpeljan leta 1940 v koncentracijsko taborišče v Isernlj (Čampo Basso), naj sporoči na naslov Ana Suša, Gabcrče - Senožeče, kolikor sem zvedela, se je nahajal zadnje čase v Dalmaciji v Šibeniku. Pogreša se ANDREJ SKRT, rojen 5. marca 1908 v Bizjaku št. 32 pri Kanalu. Bil je v Gradnikovi brigadi in ga od meseca septembra 1944 pogrešamo. Vesti o njem sporočite na naslov: družina S4trk, Bizjak št. 32, Levka pri Kanalu. Kdor kaj ve o JOSIPU PANGOS, k! se je nahajal od decembra 1943 v Jugoslovanski vojski in je bil v februarju 1944 v Dalmaciji pri Kninu, zadnje dni aprila pa pri Reki, j- naprošen, da javi bratu Antonu Pangos, Via Molino a Vonto 5 I, Trst MALI OGLASI Pianino ali glasovir tudi iz okrožja kupim. Znamko in ceno javite na upravo »Primorskega dnevnika*. Glasovir pianino odlične znamke slučajno prodam. Naslov v upravi »Primorskega dnevnika*. Jevgenl) Petrov: 18 Vojaški Za tem je padel sneg neprestano ponoči in podnevi. Severni medved v obliki vojnega stroja je odšel na zapad. Sneg je pokril težke rane, ki jih je vojna prinesla naravi. Narava se upira vojni. Sredi poti leži prežagano drevo. Narava se pač upira vojni na svoj način. Ko je odpor strt se zdi, da tudi narava popusti Nedotaknjena — je izzvala vzhičenost. Bila je lopa. Polomljena, ‘premagana — veličastna izziva spoštovanje. Pri umikanju so Nemci minirali pot. Pionirji so pazljivo pobrali line. Naša avtomobilska kolona je šla za njimi. Vsakih pet minut se je ustavila. To jo bilo ket v miniranem morju, ko se kreta eskadrilja za minolovci. Vozili smo se zelo dolgo, celih 2C ur. Obšli smo kamione, ki so jih pustili Nemci in komadiče mrhovine, ki so jih mine raznesle. Pc.nekod smo sc v Vasi zadržali. Tam je bilo še več nemških avtomobilov kot pa po poti. Ko smo zvedeli za pot, smo šli naprej. V vas, v katero smo bili namenjeni, smo prispeli ob dveh ponoči. To je bila vas, v kateri nismo čuli kirikanja petelinov, niti lajanja psov. Tukaj je bilo ohranjeno precej domov. Ravno tako smo še našli par družin. Podnevi so se vračali iz gozdov, živeli po jamah kot zveri in sedaj so se zopet na. selili v-svojo puste hiše, ki so jih Nemci tako umazali. Nemci niso ničesar pustili - niti drobtinice hrane niti enega kosa od tolikih oblek. Na peči je sedala stara penica ir gledala po sobi, kako pospravljajo rdečearmejci. Peč so dobro zakurili. Zenici jo bilo toplo. Ves čas se je smehljala in čakala na Vprašanje rdečearmejcev. «Pa kaj si so ti babuška tako razkemotila?* ji je rekel mali pegavi rdečearmejec s strogim glasom. »Kaj ne vidiš, da pospravljamo sebo za višjo oblast. Bolje bi bilo, da gre spat v gozd.* — Bom tudi šla — je odgovorila starka. — Prav gotovo, ko so bil Neirici tukaj sl se bala priti v hišo, a sedaj si se pa celo spravila na peč in to še v prisotnosti naše višje komande. — No, kaj jo babuška*— sem jo vprašal — si se kaj naveličala Nemcev? — — Mislili smo že, da smo izgubljeni — je zelo hitro odgovorila starlca. Zelo težko je čakala na to vprašanje. Ko so sc priselili s,, mi govorili: Pojdi, pojdi v jamo. A sami so jo popolnoma očistili. Ničesar mi niso pustili. — — Kdo bo tebe, ki si tako sta. ra, brez dote oženil — ji je zabrusil pegavi rdečearmejec. — Samo počakaj, dala ti bom! 9 silo se ti hočem prilepit! — reče starica, dela se kakor, da bo zamahnila z roko na glavo rdeče-armejca. Med njima se je hitro postavilo prijateljstvo. V sobo je stopil komandant. Odpasal se je in položil r.a mizo zaplenjeno nemško brzostrelko, potem pa je šele pogledal na peč. -j — O! Moja starica, kaj sl tl še pri življenju? — reče cn. — Noče več v gozd tovariš poročnik. Drži se samo peči — Je vljudno raportlral pegavi !rdeče» armejec. • — Ali ste kaj dali starki jesti? — — Smo. — Smejoč je gledal poročnik nekaj časa Starko. — Kaj sl tako vesela babuška? — je vprašal. — Vidi se, da si se pod Nemci precej izmučila in še do gele kože so te oropali, ubili ti vnuka, a ti se še vedno veseliš. — — Gledam vas pa sem vesela — je odgovorila starka. Veselim se, ker so prišli Rusi. Ni važno, da pohištva ni več. Bog bo že dal, da ga zopet dobim. Želela sem samo, da še enkrat vidim svoje. Ne bo ml žal zdaj tudi umreti. — Drugo jutro sem bil v Voloko. lanskem. Tara sem videl starčka kmeta, očlvidno premožnega, v dobri kučmi, s celimi valenkami in ga-loši. Hitro je hodil po ulici, ki so jo raznile granate in jo jo pokrival precej visok sneg. V reki je nekaj nesli. V mrzlem zraku so ostro peli mitraljezkl streli. Borba se je vodila dva kilometra od mesta. — Kam pa dedek? — Hm, iščem svojo kravo! — je vzkliknil starček. — Jaz sem iz te vasi. — Povedal je neko ime z brezštevilnimi »Pokrovi in Petrovi*. Predno so prišli Neir.ct v vas, ko so kolhozniki odhajali, je računal, da se bo vse dobro končalo. Mislil je, da so tudi Nemci ljudje. Dobro jo je speljal. Njegova vas je precej daleč stran od glavne ceste in Ncmel niso prišli v njo. Starček je preživel vsa dva meseca še precej debro. Nemci so se pojavili šele pred odhodom, ko jc že mislil, da je nesreča minula. To so bili Nemci, ki so se umikali. Starčku je uspelo zbežati v gozd. Hišo so mu oropali in mu odpeljali krave. Sedaj jo pa išče. — Pri nas ljudje tako govorijo — je rekel — da so Nemce v Vol-kclanskem obkolili, pa sem prišel. ‘Mislil sem, da bcm našel še mojo kravo. A kaj , če, to ob-kcljenje ni popolno. Dedek, oni so prav gotovo že pojedli tvojo kravo. — — Ne — je rekel starček prepri. čuno — oni so jo odpeljali v Berlin. Sel bom, iskal bom, mogoče so jo tukaj nekje pustili. Poglej, koliko so pustili avtomobilov! Kako so bežali, vragi! — je dodal zmržnjo. Hitro je hodil po ulici, potem je obstul in se obrnil proti meni in zakričal z visokim glasom: — Kaj delate vi tovariš koman- dir! Obkoliti je treba to gade! Ob keliti! Tako obkoliti, da... — — Eh! — Zamahnil je z roko in odšel na prej. Dosti se je že pisalo, kaj so de la.ll Nemci v Volkolanskem, kake so oropali, sežgali in umazali malt mesto, kako so tam obesili 8 so vjctsklh ddmoljubov, • da so visel -15 dni. Kamorkoli in kdajkoli j< šel prebivalec mesta na ulico, ni kamor ni mogel, da ne bi videi ta strašni prizor. ficl sem v hišo, kjer se jo nastanil štab naše enote. V sobi poleg velike sobe, kjei je za mapo sedel komandant, sem vidci dve ženski in majhno deklico. Pogovarjali smo se. Zapazil sem,^ da so ljudje, ki so so rešili nemško okupacije, zelo zgovorni, Naenkrat bi radi izgovorili vse, karkoli se je zbralo v njihovih dušah. Za. časa razgovora so je ena Izmed njiju, ki je bila oči-vidno čvrsta in polna, sedaj bleda in ovenela 45 letna žena, zavita v temno ruto — neštetokrat razjokala. Nemci so ji ustrelili sfha, star jo bil šele 14 let, ko je skušal priti do najbližje vasi, kjer sa tile predhodnice Rdeče armade, {Dalje prihodnjič)