List 46
-   Nadloge prezgodnje letošnje zime.
V saboto pred vsemi Sveti je jela neznano huda burja razsajati in je razsajala 4 dni in veliko škode po suhem in po morji napravila. Tudi našim krajem ni prizanesla. Ko je vihar potihnil, je padel sneg, po snegu je pa pritisnil tak hud mraz. da 7. dan t. m. je bilo že vse močno zmerz-njeno, ker gorkomer je kazal 8 stopinj mraza; z majhnim razločkom je terpelo do 13. dneva t. m. Taka zima okoli vseh Svetih je nenavaden prikazek, in to toliko bolj, ker celo jeseri* poprej nismo ne enkrat slane imeli. Al ravno ta prijetna jesen je menda zapeljala veliko kmetovavcov, da so odlašali še čez sv. Uršulo zelje, repo, peso in korenje domu spraviti in je tako sneg zapadel mnogo poljskih sadežev in jih je stiskala zmerzlina pod nemilim nebom. Kakor nam pismo iz Marborga danes pripoveduje, je na S ajarskem še tudi veliko grojzdja v nogradih. Da je pa stelja še tudi zunaj, ni čuda, ker za njo je še le listo-pad  pravi čas.
Vse to so velike nadloge za kmetovavce, ktere more zmanjšati le tisti Gospod nad nami, kteri — kakor naš Koseški pravi — ,;pise veliko pratiko."
Danes L14. nov.) je odjenjal mraz in prezgodnji sneg je spet jel slovo jemati; Bog daj, da bi nastopili še topli dnevi in da bi ljudje mogli z vsemi svojimi pridelki domu! Po večletnih vremenskih skušnjah moremo boljega vremena tudi še pričakovati; saj dunajski možje, ki se pečajo z vremenostjo, pravijo, da v pretečeuih 100 letih je le 14krat tako zgodaj mraz nastopil, da pa v vseh 14 letih nobeno zimo vreme ni stanovitno bilo, ampak zdaj je bilo mraz zdaj toplo, zdaj sneg zdaj dež. S temi skušnjami se ujema tudi stari pregovor naših kmetov, ki pravi: „če pred sv. Martinom zmerzuje, pred Božičem še zlo dežuje."
To nenavadno vreme, ktero nekteri hočejo ;?slovo re-pate zvezde" imenovati, smo zapisali v naš list le za to, <ia ga bojo nasledniki naši kadaj brali in vremenskim skušnjam vverstili.
Prav za prav je pa namen teh verstic le, da opomnimo naše gospodarje, ako nastopi bolje vreme, naj 1) pustijo zmerznjene sadeže še toliko časa v zemlji, da jim ono zmerzlino ven potegne, zlasti repo, ki še veliko vaje premerje kakor terdniše korenje, in kolikor moč naj se opravi suho v hrame, 2) kar je zmerzlina prevzela, naj pe porabi kakor koli pred, ker vse kar je zmerznilo, raje gnjije in 3) naj to, kar je zmerznjeno bilo, vselej dobro prekuhano živini pokladajo, da ji ne bo v škodo, ker znano je, da zmerznjene reči napravljajo mnogotere bolezni in breja živina po njih zlo rada z verze.