CEL.J£, 31. junija 1953 fÇjLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA, OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SoSTANJA | LETO V. STEV. 25. — CENA 6 DIN Ob dnevu učencev z nastopom naše socialistične stvar- nosti so dobili pri nas poseben pomen tudi učenci v gospodarstvu. Zamislimo se le v čase, ko je bil takoimenovani »vajenec« izročen na milost in nemilost raznim samopašnim mojstrom, pri ka- terih je opravljal različna opravila, od varuha otrok do poslov gospodinjske pomočnice, istočasno pa imel malo pri- ložnosti se v svoji stroki izpopolnje- vati, pa bomo lahko zelo preprosto ugo- tovili razliko med takrat in danes. Te- pež, zasmehovanje ali zasramovanje od strani mojstra ali pomočnikov, so bile seveda edine vzgojne metode, ki so ob- likovale njegov značaj. Kajpak je po- polnoma naravno, da tak učenec v go- spodarstvu ni ljubil niti svoje delavnice niti dela, še manj pa seveda svoje vzgo- jitelje. V najviharnejši razvojni dobi ^ puberteti — ni bilo roke, ki bi ga pravilno usmerjala, vodila in mu Icazala pravo pot. Otroci so živeli svoje posebno življenje in ko so stopili danes ali jutri na mesto pomočnikov ali moj- strov, so bili po svojem ravnanju prav takšni, kakršni so bili njih vzorniki ali predhodniki. Seveda so bile tudi med fliojstri lepe izjeme, ki so vzgojili vrste dobrih kadrov; toda splošna izobrazbe- na raven je bila dokaj nizka, ne glede na dejstvo, da se za pojav učencev v gospodarstvu, to je za to vrsto sloven- ske mladine, pravzaprav ni nihče bri- gal in je rastla tjavdan, kakor so pač narekovale okoliščine, v katerih je ži- vela in se oblikovala. Danes sije temu delu delavske mla- dine, ki ga tvorijo ravno učenci v go- spodarstvu, drugačno sonce. Družba je zainteresirana na nje pozitivnem raz- voju, se pravi, da prejemajo ti mladi ljudje pravilno vzgojo, kakršno terja vsestranski razvoj človeka in kakršno zahtevajo naloge fizične, umske, de- lovne, moralne in estetske vzgoje. Res ^e, da predizobrazba naših učencev še ne odgovarja vsem zahtevam nalog, ki jih postavljata življenje in živahen raz- voj našega gospodarstva. Učenci v go- spodarstvu morajo pomanjkljivosti od- pravljati s p>ožrtvovalnim in vztrajnim učenjerh v šoli in doma. S takim vese- ljem lahko opazujemo te naše mladince, ko ob zaključnih izpitih polagajo obra- čun svojega dela in ko skoraj ni med njimi človeka, ki bi mu bilo vseeno, s kakšnim uspehom bo izdelal! Jasno je, da tudi nam, ki zasledujemo njihovo pot, ni vseeno, kakšen je.njihov napre- dek, saj bodo v bližnji bodočnosti naši sograditelji socialistične domovine, ki rabi pridnih a tudi izobraženih rok. Humanistična načela socialistične mo~ raJne vzgoje narekujejo drugačen od- nos družbe do učencev v gospodarstvu, kakršen je bil včasih. Mladini gre tisto spoštovanje, ki ji glede na njen razvoj in bodočnost pripada. Mladini moramo nuditi vse tisto, kar ji je potrebno, da bo ohranila vedro mladost, radost do življenja, dela in ustvarjanja, zraven pa da si bo bogatila duha z znanjem, spretnostjo in privajenostjo, to je, da se bo dobro izučilo svoje obrti, svoje stroke. Ob vsem tem pa, da bo ohra- nila tisto moralno zdravje, ki je pogoj га uspešno izgraditev socialističnega öloveka. Ko obhajamo z našimi učenci v go- spodarstvu, njihov dan, se veselimo nji- .hovih osebnih in delovnih zmag nad težkočami in zaprekami, ki se jim do- stikrat stavljajo na pot, in jim k njih slavnemu Dnevu k doslej doseženim uspehom najlepše čestitamo. A. P., CELJSKA MLADINA TEKMUJE Bliža se zgodovinski VI. kongres na- še slavne Partije. Ker se celjska mladi- na polno zaveda, koliko dolguje svoji Partiji, na svojih sestankih, pa tudi drugod spontano, samoiniciativno pred- laga in zahteva, naj se takoj prične s tekmovanjem v počastitev kongresa. Upoštevajoč želje mladine, predvsem delavske, je celjski Mestni Komite LMS izdal poseben proglas, v katerem po- ziva vso mladino mesta, da se vključi v tekmovanje, ki bo obsegalo idejno, politično, kulturno-prosvetno in fizkul- turno udejstvovanje. Mestni komite je izdelal tudi nekak okvirni, splošni tekmovalni načrt, mla- dini pa je prepustil vso iniciativo glede vprašanj izvedbe in širine tekmovanja. Najvažnejši del tekmovanja je vse- kakor idejnopolitična vzgoja, ki naj bi se izvajala preko različnih predavanj in seminarjev ob vsestranski pomoči, partijske organizacije in mestnega ko- miteta LMS. Politična predavanja naj' bi v glavnem obsegala naslednje teme: O delu z mladino, o zadružništvu, o ljudskih odborih in reorganizaciji ljud- ske oblasti, o religiji in kleru, o vlogi Partije pri ustvarjanju pravilnih od- nosov v javnem življenju pri nas in o družbenem planu in njegovih elemen- tih. Priporočljivo bi bilo, da se čimveč mladincev in mladink naroči na list »Mladina« in ostalo časopisje. Povezava delavske mladine z vaško pa naj bo preko raznih ekskurzij, iz- letov in gostovanj. Vse možnosti so dane, le izkoristiti jih je treba. Tekmovanje na kulturno-prosvetnem polju bi obstojalo v glavnem v tem, da bi se mladina čim številneje vključe- vala v delavsko kulturno društvo »Svo- boda« ter se v njem izživljala. Tudi pre- davanja Ljudske univerze, ki jih je mladina doslej le slabo obiskovala, je treba čimbolj popularizirati. V teku tekmovanja naj se poživi tudi fizkultu- ra in šport. Po aktivih naj se ustanav- ljajo nove sekcije različnih panog špor- ta. V že obstoječa društva in sekcije pa naj mladina ponese novi, zdravi, rea športni duh in tovarištvo. To je pri vzgoji mladega rodu eden odločujočih faktorjev. Kot stvarni in neposredni zaključek tekmovanja v čast VI. kongresa KPJ, naj bi bil mladinski festival, ki bi se vršil istodobno s kongresom in bi pred- stavljal pregled mladih sil Celja in okolice, kakor tudi veliko manifestaci- jo zdravih, interesom Partije in stvari socializma predanih ljudi. Ta festival bo vseboval širok kulturni program in fizkulturna tekmovanja. Dovolj časa je še, da se nanj temeljito pripravimo. Do- kazati moramo, da smo vredni nasled- niki slavnega SKOJ in obenem rezerva Osvobodilne fronte in naše Partije. S. V. Mladini mesta Celja! Ljudska mladina v celoti, je del vse- Ijudskega demokratičnega gibanja naših narodov, ki se bori za iste cilje kot vse množične organizacije. Zato goji in raz- vija vse moralne lastnosti, ki so jo odli- kovale že med narodnoosvobodilno voj- no: medsebojno tovarištvo — požrtvo- valnost, vsestransko razvijanje fizičnih in umskih sposobnosti. Izpopolnjuje svoje člane v spoznavanju vrednot in poznavanju tehnike, kar je možno doseči z marljivim učenjem, da bi si tako zgradila čim popolnejši in pravil- nejši znanstveni pogled na svet in družbo. Ljudska mladina vzgaja naše mlade ljudi v duhu zdravih ljudskih tradicij in naprednih teženj. Uči mla- dino posameznih naših narodov, da ceni ostale narode, da spoštuje njihovo ena- kopravnost, razvija med našo mladino brezmejno ljubezen in predanost do skupne domovine Jugoslavije. Vzgaja mladino in vzpodbuja njen ustvarjalni polet in gradi borbenost na tradicijah zgodovine naših narodov in naše slavne Komunistične partije. Navdaja jo z du- hom revolucionarnosti v borbi proti ostankom fašizma in reakcije. Pred- vsem v današnjem času izgradnje socia- lizma, se od mladine zahteva vsestran- ska razgledanost, predvsem politična jasnost v borbi proti reakcionarnem de- lu klera, ki se danes po direktivah iz Vatikana poslužuje najogabnejših me- tod v borbi proti izgradnji socializma in ustvarjalnih načel Komunistične parti- je. Tega se naša mladina zaveda, pove- čuje budnost proti takšnim elementom. Na drugi strani pa razume borbo za de- mokratizacijo in decentralizacijo naše državne uprave in medsebojnih odno- sov naprednejše družbe in stremi za njihovo uresničenje^ MLADINCI IN MLADINKE! 19. oktober ni samo važen manifest v razvoju naše slavne Komunistične partije, temveč je tudi tvoj praznik. Nove tovarne, hidrocentrale, zadruge, delavski sveti, demokratizacija našega življenja, to so rezultati upornega ne- umornega dela naših delovnih ljudi, pravilne poti, po kateri nas vodi Ko- munistična partija in tovariš TITO. 19. oktober bo ponovno dokazal, da so se na sklepih V. kongresa KPJ, razbili vsi mračni poizkusi sovjetskega imperia- lizma, da zasužnji socialistično Jugosla- vijo. Borba naše Partije za boljše življe- nje je postala simbol mladine in jo vzgajala v nesebični ljubezni do vsega naprednega. Zavedajoč se dolžnosti do naše slavne omunistične partije, nje- ne borbenosti in načelnosti v borbi za pravilne odnose med delovnimi ljudmi v svetu sploh, zavedajoč se ogromne vloge naše Komunistične partije v sve- tu, voditeljice pri nas, predvsem pa naše mladine in upoštevajoč veliko na- klonjenost in ljubezen mladine do Par- tije, kot svoje voditeljice, ORGANIZIRA MESTNI KOMITE LMS TEKMOVANJE V CAST VI. KONGRESA KPJ vseh aktivov v idejnopolitičnem, kul- turnoprosvetnem in fizkulturnem udej- stvovanju. Mladina naj si sama izbere načine in oblike tekmovanja, jih prila- godi specifičnim pogojem v svojih to- varnah in ustanovah in se bori za nji- hovo čim širšo izvedbo. Mladinci in mladinke Celja! Pokažimo našo ljube- zen do Komunistične partije, počastimo in pričakajmo njen VI. kongres z ve- likimi uspehi! Vse za izgradnjo socializma! MESTNI KOMITE LMS, CELJE Lepo uspele vaje protiletalske zaščite PRI VAJAH JE SODELOVALO OKROG 20.000, SAMO V CELJU PA NAD 3000 PRIPADNIKOV PLZ IN GASILSTVA Minulo nedeljo so bile v jutranjih urah velike vaje Protiletalske zaščite in gasilstva v vseh večjih krajih trbo- veljskega, celjskega, šoštanjskega in drugih okrajev. Pri vajah je skupno, brez članov hišne zaščite, sodelovalo nad 20.000 ljudi. Udeležba pripadnikov PLZ pri vajah je bila skoraj stoodstotna ne samo pri nedeljskih vajah, ampak tudi že v so- boto pri aktivizaciji, ki je bila izvedena v poznih popoldanskih urah. V nedeljo ob 7,05 zjutraj so sirene v Celju opozorile prebivalstvo, da se »le- tala« bližajo mestu. Ljudje so takoj iz- praznili ulice, vozila so iskala zakloni- šča, vlaki pa so s postaje odpeljali na odprto progo. Pripadniki predvojaške vzgoje so napadali mesto. Rušilne, »zažigalne« in bombe s »strupenimi« plini so »padale« na mesto. Požar je na- stal na Domu Osvobodilne fronte, Na- rodnem domu, gledališču, Narodni ban- ki. V poslopju Doma Osvobodilne fron- te je zasulo tudi več prebivalcev. Zi- danškova ulica in Tomšičev trg sta bila zastrupljena s plini. Na Titovem trgu sta ležali dve p'^-ìksplodirani bombi. S pomočjo magirus-lestev so gasilci gasili požare na visokih poslopjih in reševali ljudi iz gorečih poslopij z vrečami. Eki- pe za reševanje ljudi so zasute reševale iz ruševin in jih predajale sanitetnim ekipam, kjer so poškodovanci prejeli v ambulantah prvo pomoč. Ekipe za degazaci j o so degazirale zastrupljena mesta. Vse ekipe so svojo nalogo vestno izvršile, o najboljši sku- pini je težko govoriti. Velika prizade- vnost in volja do uspeha je bila odlika pri vseh ekipah. Najbolje organizirane so bile sanitetne ekipe, ki so svojo na- logo tudi najbolje izvedle. Za uspeh sa- nitejcev imata mnogo zaslug predstoj- nik celjske bolnice dr. Sušteršič in pred- sednik Sveta za zdravstvo pri MLO dr. Lovšin. Lep uspeh so pokazale tudi tehnične ekipe vseh strokovnosti, ki so hitro odstranjevale ruševine ter poprav- ljale počene cevi vodovoda ali plina. Pri delu industrijskih mobilnih enot so bili najboljši v Tovarni emajlirane posode in Tovarni tehtnic. Po končanih vajah v mestu je bil na dvorišču MLO zbor vseh sodelujočih, kjer je koman- dant mestnega štaba PLZ tov. Polaj- nar podal kratko analizo minile vaje. Vaje so v celoti dosegle svoj namen. Pokazale so trenutno usposobljenost mobilnih enot, delovanje zvez in ko- j^mandnega kadra. Zbor učiteljstva IZ CELJA v dvorani novootvorjenega in okus- no opremljenega gostinskega podjetja »Mlinarjev Janez« na Teharjih so se preteklo soboto zbrali člani Učiteljske- ga društva za Celje mesto in Celje okolico na svoje zaključno zborovanje v tem šolskem letu. Odkar se je minule jeseni Sindikat Prosvetnih delavcev reorganiziral v sa- p^ostojna društva učiteljev, profesorjev in predmetnih učiteljev, učiteljev in profesorjev strokovnih šol, vzgojiteljev in učiteljev pomožnih šol, je Društvo učiteljev najmočnejše, saj obsega vse 4<5iteljstvo iz mesta Celja in okraja Celje - okolica s priključenim delom Poljčanskega okraja. Zborovanje je otvorila društvena Predsednica Mira Lahova, pozdravila ^stopnike prosvetne oblasti, okrajnega 'komiteta KP ter Društva profesorjev in I^redmetnih učiteljev. Nato je v svojem ^i'ganizacijskem "poročilu podala pre- ^^ed društvenega delovanja ter v krat- kih, a jedrnatih besedah orisala, kak- naj bo lik sodobnega socialističnega Vzgojitelja, da bo užival ugled, kakršen "^u po njegovem vzvišenem poklicu in V naši družbeni ureditvi pripada. Po izčrpnem predsedniškem in bla- gajniškem poročilu je zbor prešel k ob- ''ävnavi strokovne teme »O prehodu iz '^Snovne šole na gimnazijo.« J t^vodoma je profesor Karel Kožuh iz •gimnazije v Celju na podlagi stati- J^'ičnih podatkov ob zaključku šol. leta anizal težave, ki spremljajo dijaka in ^fofesorja v I. razredu gimnazije, in ^^stel vzroke, zakaj so učni uspehi v u razredu še vedno tako slabi. Za iz- ijšanje učnega uspeha je predlagal ^^teljem osnovnih šol ostrejši kriterij pri ocenjevanju, za učence s šibkejšo duševno zmogljivostjo pa ustanovitev petega razreda, ker je bolje, da učenec na osnovni šoli dozori, kakor da raz- red na gimnaziji ponavlja. Glavni referat o istem problemu je imel tov. Izidor Horvat. V skrbno se- stavljenih in krepko zajetih mislih je orisal revolucionarni razvoj našega šol- stva po osvoboditvi. Jedro njegovega globoko zamišljenega referata se ustavi ob vprašanju, ali naj tvorita osnovna šola in nižja gimnazija organično celoto, ki naj daje našim širokim ljudskim množicam neko višjo zaključno izobraz- bo, ali naj ostane nižja gimnazija pri- pravnica za višjo gimnazijo, kakršna je danes. Po prvi zamisli, da nižja gimna- zija ob primernem učnem načrtu in predmetniku nadaljuje vzgojno in iz- obraževalno delo osnovne šole kot ce- lota, bi odpadel problem prestopa iz nižje na višjo stopnjo izobrazbe. Po obeh referatih se je razgibala ži- vahna razprava, ki je izzvenela v sklep za predlog, da se na osnovnih šolah po- skusno odpre še peti kot zaključni raz- red. Soglasno je bil sprejet tudi pred- log, da se referat tov. Horvata izroči tisku v splošno in vsestransko razpravo. Iz vsega zborovanja, ki je trajalo polne štiri ure, je dihala globoka za- vest, kako važna činitelja sta vzgojitelj in naše šolstvo v razvoju socialistične izgradnje naše mlade Titove Jugosla- vije. Po končanem zborovanju je restavra- cija »Mlinarjev Janez« nudila skupno kosilo v prijetnem in veselem razpolo- ženju. V živahnem kramljanju so se zopet znašli nekateri tovariši in tovari- šice, ki se že več let niso videli. Uči- telji lahko s ponosom trdijo, da je bilo to zborovanje eno izmed najuspešnej- ših po osvoboditvi. Odbor društva je žel za dobro organizacijo vsestransko pohvalo in priznanje. Celjski frontovci SO zborovali Zborovanje razširjenega plenuma mestnega odbora Osvobodilne fronte je bilo minulo sredo prav lepo obiskano. Sekretar mestnega odbora Fronte tov. Flori j an Pelko je v poljudni razpravi obrazložil decentralizacijo in reorgani- zacijo ljudske oblasti, tov. prof. Anton Aškerc pa je govoril o kmetijskem za- družništvu. Da so navzoči obema raz- pravama pazno sledili, je potrdila de- bata, v katero so prav vsi posegali. Pevski zbor „France Prešeren" je pel v celjski bolnici Pevski zbor SKUD »France Prešeren« je priredil v petek ob 18. uri v sindikalni dvo- rani Splošne bolnice v Celju vokalni kon- cert v okviru 500-letnice mesta Celja. Koncert je bil namenjen predvsem bolnikom, kate- rim se je omogočilo poslušanje v posteljah preko zvočnikov. Pozdravil jih je član sin- dikata dr. Poznik Aleksander ter se jim za- hvalil za njih požrtvovalnost. Omenjeni pev- ski zbor je prispeval v letošnjem letu že dva koncerta v razvedrilo bolnikom. Podobnih prireditev bi bilo potrebno v bolnicah več, ker so ravno bolniki tisti, katerim je po- trebno nuditi največ pozornosti in jim na- domestiti tisto, kar izgubijo s svojo bolez- nijo. Ustanovni občni zbor DRVŠTVA PRIJATELJEV MLADINE V torek zvečer se je v dvorani Sin- dikalnega doma zbralo precejšnje šte- vilo meščanov, ki jim je vzgoja mladine v dobre in zdrave državljane še poseb- no pri srcu. Spričo važnosti, ki ga to novoustanovljeno društvo predstavlja za naše mesto, je bila udeležba šibka, kar pa ni omajalo volje navzočih, ki se dobro zavedajo začetnih težav. Večina udeležencev je bila takega sestava, ki že po službeni dolžnosti vzgajajo mla- dino, veliko manj pa onih, ki bi se mo- rali najbolj pvosvetiti delu društva, nam reč staršev. Zares je naloga, ki jo je prevzela trenutno tako mala skupina ljudi, zelo težavna. Brez dvoma pa pri delu ne bodo dolgo ostali sami, čim se bodo občutili prvi uspehi njihovega pri- zadevanja, ki je usmerjeno do najob- čutljivejšega problema vsakega držav- ljana, da skrbi za rast in vzpon mla- dega rodu. * Nimam namena naštevati formalnosti, ki so neizogibne pri sestankih, posebno še pri ustanovnih zborih. Važnejše za javnost so naloge in cilji novoustanov- ljenega Društva prijateljev mladine. V kratkem bi bile naloge društva nasled- nje: Skrbeti za kulturni in prosvetni dvig naše mladine. To skrb predvsem posvečati delavski mladini, ki ni zajeta v šole in drugačne ustanove. Usmerja- ti mladino v telesnovzgojne organizaci- je, katerih naloga bo, dati mlademu rodu zdravje in smotrno zabavo. Dru- štvo ima namen ustanoviti socialno in zdravstveno vzgojno posvetovalnico, v doglednem času organizirati nekake te- čaje za roditelje in ustanoviti sekcijo za organizacijo mladinskih letovanj. Te naloge seveda niso edine. Društvo bo moralo iskati še drugih oblik dela, da bo doseglo svoj smoter. Ker bo precejšnji del bodočih nalog društva podpiral tudi naš časopis, si do- volim dostaviti nekaj lastnih pripomb k ustanovitvi društva. Popolnoma na- pačno je mnenje nekaterih ljudi, ki tr- dijo, da je v Celju že preveč društev. Društev ni preveč, le dobro delujočih je premalo. Ce bi vsako društvo skr- belo, da bi svoje cilje doseglo, a ti go- tovo niso postavljeni v škodo družbi, bi naše mesto dandanašnji v vsakem pogledu drugače izgledalo, delovni na- črt novega društva ima visoke naloge. Na splošno vemo, da naša mladina, vsaj neki del, ni na popolnoma neoporečni poti razvoja. To ugotovitev nam nudi splošna slika. Za uspešno intervencijo društva na razne pojave, pa je pred- vsem potrebna dognana analiza stanja mladine. Dobro zbrana statistika, ki bi detajlirala udeležbo mladine v druž- benem življenju, njihovo izobraževanje, način njihove zabave, socialne in zdrav- stvene prilike v njihovem razvoju, bi prinesla dokaj pisano podobo. Društvo naj ne bi posegalo le med mladino, njegova skrb bodi tudi okolje, v kate- rem mladina živi. Ker je popolnoma lo- gično, da bodo prvi aktivni člani in pristaši društva tisti, ki se z vzgojo že doslej ukvarjajo, je razumljivo tudi to, da bo zelo težko dobiti k sodelovanju one, ki so doslej pri vzgoji otrok gre- šili ali jo zanemarjali. Zategadelj bi bilo prav, če bi poleg posvetovalnice dolo- čili še društvene obiskovalce, ki bi na- šli pot do tistih družin, kjer je mla- dina ogrožena na ta ali oni način, do okolja mladine pač, ki je pravzaprav pomoči novega društva najbolj potrebna. Veseli me, da je med zboruj očimi bilo tudi nekaj naših odbornikov, če- prav bi društvo zaslužilo večjo udelež- bo s te strani. Veseli me zaradi tega, ker bo društvu na ta način omogočen vpliv na državno upravo, ki bo dru- štvu s tako svetlimi družbenimi cilji' nujno morala pripustiti odločujočo be- sedo v družbenem življenju tudi z ad- ministrativnimi ukrepi. O potrebi take povezave je nepotrebno še razpravljati, če samo pomislimo, da bodo tisti, ki jih hoče društvo voditi, nekoč prevzeli v svoje roke sadove naših sedanjih na- porov in morali nadaljevati današnjo revolucionarno pot. Za konec še konkreten primer po- trebe širokega udejstvovanja pri vzgo- ji: Lani je bil izdan odlok o varstvu mladine. Odlok je ostal kot »mrtvo slo- vo na papirju«. Nobenih ukrepov, no- benih konsekvenc, skratka izgledalo je, kot da je v tem pogledu vse v redu in da je bil odlok pisan zaradi odloka, ali pa smo se vsi zadovoljili le s tem, da odločba sama po sebi preganja nepra- vilnosti. V resnici pa je mladina še na- prej popivala v gostilnah (noben birt ni zaradi tega segel v žep), mladina je obiskovala še v večji množini večerne predstave. Časopisne kritike so neka- tere filme označile za mladino nepri- merne, v Celju pa smo doživeli skupin- ske obiske takih filmov. Dalje: Z lučjo bi bilo treba iskati podjetje, ki se je zanimalo za mladino še izven delovnega časa, razen tam kjer so zbrani v inter- nate ali podobne ustanove. Ce se je, ali so vidni uspehi njihovih ukrepov? Kdaj bomo tako daleč, da bomo lahko iz vrst mladine iztrgali kužne nosilce nemora- le, ki jim z vzgojo na prostosti ni več pomoči. Zaman je vsa naša volja in vzgojna sposobnost, če nam nekaj izpri- jencev sproti podira vso zgradbo. V in- teresu skupnosti ne moremo biti senti- mentalni do posameznikov, ki tega ne zaslužijo. Društvo naj take pojave sig- nalizira in prepričan sem, da bodo me- rodajni činitelji njegov glas upoštevali. In slednjič še nekaj o ustanovnem občnem zboru. Izvoljen je bil 15 član- ski odbor in nadzorni odbor, potrjen pa je bil društveni pravilnik in določe- na članarina (mesečno 5 din). Ne pu- stimo odbora samega pri delu. Leta hi- tijo in ni vseeno, kakšni bodo naši na- sledniki. J. K. Ureja iirednüki odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, TitoT trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. Čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tisksima v Ce- lju, četrtletna naročnina 75, polletna 15i, celoletna 300 din. Savinjski veetnik izhaja vsako soboto. stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 21. junija 1952 Stev. 25 Ob zaključku gledališke sezone Stanovanjska komedija Ce imaš težave, se jim smej, da ti bo lažje. Tak optimizem včasih res prav pride, posebno kadar gre za kočljiv problem, ki ga je trenutno težko rešiti, kakor je na primer stanovanjska kriza. Drago Gervais, istrski pesnik, rav- natelj hrvatske Drame na Reki, je za eno svojih del zagrabil kar najbližjo fabulo, ki je med perečimi problemi najbolj pereča. Gervaisova komedija »Za stanovanje gre« je po vsebini kot aktualna reportaža, kot kratkotrajna slika današnje dobe. Za poznejše čase, ko bo in kdaj bo stanovanjska stiska odstranjena, bi delo brez predgovora bilo težko razumljivo. Tako pa ... Ne- bro j nas je, ki smo ob predstavi nehote pomislili, kaj če ni pisatelj uporabil na- ših lastnih doživetij okoli te stanovanj- ske »nadloge«? Nekateri zamerijo igri, češ, da se iz tako resnih stvari »norce brije«, da so osebe pretirane v svojih značajnostih itd. Take komedije, ki bi ne podcrtavala nekaterih vlog s preti- ranostjo, težko ali pa sploh ne najde- mo v dramski literaturi. Ce pa se ob kreaciji vlog spomnimo zdaj koga з stanovanjske komisije, zdaj »mogočni- ka« z udobnim stanovanjem, včasih pa sebe in svojih bližnjih sotrpinov, po- tem je to le dokaz, da je pisec streljal v živo. Sploh je vsa igra z izrazi vred nekako humoristinčo ogledalo današ- njega časa, oziroma enega dela današ- nje življenjske problematike. Drago Gervais je imel za svojo komedijo mo- tivov več kot dovolj, veliko jih je lahko videl, tisočkrat več pa jih sploh ni in ne bo. Edino srečen konec, ker se spe- lje vse na čisto, edino ta je silno redek pojav »resnične« stanovanjske krize. V zadnji uprizoritvi letošnje gledali- ške sezone opažamo, da pri polovici vseh vlog sodelujejo nepoklicni igralci, ki že leta sem rešujejo Mestno gledali- šče »ansambelske krize«. Slednjih smo lahko samo veseli, saj je čas, ko bodo v Celju nastopali le poklicni igralci menda prav tako daleč, kot rešitev sta- novanjske stiske. O tem dovolj, saj gre vendar za sta- novanje. Začnimo pri tistih, ki ga ima- jo: Milan Tome (Sedej Avgust) je za- radi svoje naklonjenosti ženskemu sve- tu dokajšnji copatar svoji ženi Mariji (Angela Sadarjeva), oba skupaj pa vne- ta zagovornika pregovora o »božji bra- di«. Njuna hči Vesna je njuno nasprot- je (Vrečko Bogdana) čeprav je njen hitri vstop v zakon z »vsiljencem« štu- dentom Jurem (Janez Škof) kljub hi- trici današnjih časov, le prehiter. S streho je preskrbljena še podnajemnica Dragica (Marinčič Ida), ki je sicer že kaj priletno dekle, zna pa kljub temu ostro nastopiti, kadar čuti, da jo ščiti stanovanjski urad in predpisi. Dragica si deli sobo z vetrnjaško nečakinjo Ido (Goršič Marija), ki postane najnovejši srčni žulj inženirja Milana. Oni, ki stanovanja nimajo, so poleg Lie in študenta Jureta še Maca (Sirnik Neda) z njenim, zaradi stanovanja »na brzu ruku« spletenim ljubezenskim vis a vijem Markom (Peter Božič), dalje upokojenec (Vrabl Tone) in igralka (Fazarinc Dragica). Njih vsakdanja, če se tako izrazim »sproti filozofija« je po~ polnoma drugačna od gledanja na svet tistih, ki stanovanje imajo. Zaradi tega je vsaka beseda s strani ene stranke, ogenj v strehi pri nasprotni. Nič čud- nega, če v igri razburjanja ne manjka. Svet zase so v igri oni, ki stanovanja dele. Dvomim, če je kje referent ali šef stanovanjskega urada, ki ni trdil »da bo še znorel«. Te grožnje je Ger- vais v svojem delu uresničil. Ko neza- dovoljne stranke vdrejo na stanovanj- ski urad in ko se njih problemi začno kresati med seboj, se stanovanjskemu referentu (Milan Krašovec) zmeša, ker bi rad storil to, kar je nemogoče. Da- leč od blaznosti pa je strojepiska (Gor- šič Marija), ki si zadeve ne žene k srcu, prav tako pa tudi šef urada (Mirnik Franc), ki rešuje stanovanjsko krizo »načelno«. Kot dodatek k splošni zmeš- njavi nastopijo v drugem dejanju še prileten gospod (Burdych Evgen), pro- fesor (Gradišnik Fedor) in dama (Cer- vinkova Zora). Prvi hoče z dostojnostjo in staro malomeščansko potrpežljivostjo prodreti v času atomske energije, drugi vihti v roki sabljo znanosti, tretja pa s svojim nastopom doseže le to, da jo vržejo skozi vrata. Konec Gervaisove komedije je tak, kakršnega si želijo vsi, ki s stanovanj- skimi težavami niso na čistem. Igra, ki jo je režiral Gustav Grobelnik, je bila podana pristno. Prepričljivosti pri tem delu, ki je tako današnje, pač ni treba, čeprav je uprizoritev tudi v tem pogledu uspela. Sceno je po načrtih Vlada Rijavca iz-'^ delala gledališka delavnica. Tudi sce- na je odigrala svojo vlogo, čeprav ne- mo. V prvem planu današnje stanje, ozadje pa naše sanje in želje — veliki stanovanjski bloki. Upajmo, da bomo kmalu vsi prizadeti doživeli tombolo, vsaj malo podobno koncu Gervaisove komedije. Ce je komu uprizoritev kaj povedala, če bo treba odnose do tega problema kaj izpremeniti, naj pomisli vsak zase; tisti, ki stanovanje ima, tisti, ki ga nima in tisti, ki ga deli. J. K. Vsak duhovnik mora imeti vseiej pred očmi, da je Slovenec in kot tak mora îuvati naše skupne interese - enotnost (Iz razgovora z vikarjem Miheličem iz Gornjega grada) Te dni je bil v Smartnem ob Paki okrajni sestanek Ciril-Metodijskega društva Šoštanj. Udeležilo se ga je 17 duhovnikov. Sestanka sta se udeležila tudi predsednik in sekretar OOOF Šo- štanj. Na sestanku so obravnavali or- ganizacijske zadeve, pomenili pa so se tudi o tem, kako bodo delovali, da bi si poštena duhovščina pridobila zaupa- nje ljudske oblasti. Ker se je sestanek vršil prav v dneh, ko Vatikan poostruje gonjo proti naši domovini, sem se v Gornjem gradu zglasil pri ondotnem vikarju, ki sem ga zaprosil za nekaj po- jasnil s tega sestanka. Vikar Mihelič me je prijazno sprejel. »Zvedel sem,« sem dejal, »da ste na sestanku GMD imeli koreferat. Zanima- lo bo naše bralce, kaj ste razpravljali na tem sestanku; posebno nas zanima vaša razlaga o bodočem delu duhov- ščine.« Med drugim je odgovoril: »V koreferatu sem predvsem govoril o odnosih z ljudsko oblastjo, o pravil- nem pojmovanju nacionalnosti. Duhov- niki se vse premalo zavedamo, da smo Slovenci, da smo tudi mi člani jugoslo- vanske skupnosti. Vse preveč pozablja- mo, da nas je priborjena svoboda stala ogromne žrtve. Katoliški duhovnik v Jugoslaviji je lahko ponosen, da se na- haja v Jugoslaviji (podčrtal V. B.).« Spomnil se je nekega primera pred leti, ko mu je neka ženica dejala, da je vseeno, kdo je na oblasti, samo da lahko hodi v cerkev. »Ni tako,« ji je odvrnil. »Ne more nam biti vseeno ali govo- rimo v materinskem ali pa v tujem je- ziku.« Vse premalo cenimo svoj nacionalni ponos. Res, da nas je malo, toda ali si kot majhen narod ne zaslužimo, da si sami po svoje uredimo bodočnost?! Zgo- dovinski razvoj gre svojo pot.« Nato je govoril o delu z ljudsko oblastjo in nadaljeval: »Skupno moramo reševati naše inte- rese. Naše stališče (duhovščine — op. p.) naj bo jasno vsakomur: Imamo sku- pen interes očuvati našo enotnost — v tem smo si edini in to stališče mora biti naše načelo. Ce bomo tako delovali, si bomo pridobili zaupanje naše ljudske oblasti. Potrebujemo moralno oporo ljudske oblasti, od ,zunaj' ne bo nihče ščitil naših interesov. To moramo ve- deti.« Pogovor je nanesel na vprašanje Trsta. »Kot sem že omenil, nam od zunaj, izven naših meja, ne želijo ničesar do- brega. Mi smo na tem sestanku zavzeli določeno stališče do tega vprašanja. Na- še stališče je takšno kot ga je izrekel tov. Maršal. Želimo tudi, da bi se trža- ško vprašanje pravično rešilo in upa- mo, da bodo naši narodi onkraj meja zedinjeni v novi Jugoslaviji. Tudi jaz sem Tržačan, pa vem kako se je naš živel j raznarodoval, zato to- liko bolj razumem težnje tržaških Slo- vencev, da bi bili združeni z našimi na- rodi v socialistični domovini. Znano je n. pr., da so v Trstu in osta- lih krajih, kjer je živel v pretežni veči- ni slovenski živel j, postavljali na vodil- na mesta le italijanske duhovnike pa: tudi v farah so bili v glavnem itali j an-; ski duhovniki. Tako so si tudi cerkev podredili, preko cerkva pa so izvajali potuj če van j e Slovencev in Hrvatov, Jasno je, da je ta ukrep preprečili uporabo slovenskega jezika tudi v cer. kvah, da so tako Slovenci kot Hrvat bili primorani govoriti le v ,uradnein jeziku. Stanje pa se je za časa fašizm; še poslabšalo.« Na koncu najinega pogovora je §, dejal: »Jugoslavija je plod ogrom^ borbe in plod naše borbe je enotnost To enotnost moramo vsi enako čuvati Tudi naša duhovščina je k temu pozva. na. Vedeti moramo, da lahko duhovnil¡ življenjsko dela le v tej skupnosti, Ij je danes!« Te misli, ki jih je obrazložil vikaj Mihelič na okrajnem sestanku GMD sc mi dale misliti, da naša duhovščina sto, ji na strani našega ljudstva, da pa jç še premalo odločna. Pred oči so mi pri, hajale njegove besede: »Ce sem duhov, nik, moram biti najprej Slovenec, zato moramo močno čuvati našo pribor j eno stvarnost!« V G ABER JU BODO USTA NOVILI »SVOBODO« Kulturno društvo »Svoboda« je bilo v C« lju ustanovljeno v začetku leta 1919 po pn svetovni vojni. Prvi predsednik društva j bil, sedaj že pokojni profesor dr. Jože Bo] man, ki je služboval tista leta na celjsi gimnaziji. »Svoboda« je zavzela v Celju Л njega predmestnih krajih velik razmah. Zbrd na je bila v društvu malone vsa zavedna de« lavska mladina. Saj pa je tudi delo »Svo.' bode- njen. želimo, da bi zdrav dočakal 100-letnico. ŽE V JULIJU VAM.V ŠOŠTANJU PRIPRAVIMO PRESENEČENJE KAJ BO 6. JULIJA V ŠOŠTANJU? ... IN ZQALEDJA NA IZREDNEM OBČNEM ZBORU KZ LOČE SO PREGLEDALI ČETRTLETNO DELO V nedeljo dopoldne je bil v Ločah izredni občni zbor tamkajšnje KZ. Pred tremi me- seci izvol.jeni upravni odbor je v svojem po- ročilu prikazal nekatere uspehe, ki so bili v tem času doseženi. Precej aktiven je bil zlasti živinorejski odsek, ki je že nabavil nekaj plemenske živine. Lesni odsek je v petih mesecih izpolnil že daleč nad polovico letnega plana. Slabše pa dela poljedelski od- sek, kjer član upravnega odbora, dasi je iz- kušen in dober kmetovalec, ni pokazal do tega dela pravega zanimanja. Tudi kreditni odsek se z 29.000 din vloge ne more preveč pohvaliti. Iz denarnega sklada, ki ostane za- drugi pri obvezni oddaji lesa, pa so očistili več gozdnih parcel svojim članom ter ure- dili nekatere gozdne poti in nasade. Pri vplačilu povišanih deležev se je pokazalo, da so jih dosedaj že največ vplačali mali in srednji kmetje, dočim večji vedno najdejo izgovore. Tudi sam občni zbor je pokazal, da imajo manjši kmetje večje zanimanje za delo svoje zadruge, kar se je še posebej od- ražalo v razpravi. Nekaj kritike je padlo tudi na zunanjo ureditev sadne sušilnice, ki je bila lani sezidana. ,Da bi se poživelo delo posameznih odse- kov, so v tri najvažnejše odseke, in sicer: živinorejski, vinarsko-sadiarski in poljedelski, izvolili v vsakega po tri člane, ki imajo v dotični panogi dovolj izkušenj in bodo v ve- liko pomoč upravnemu odboru. Kot eno osnovnih nalog, ki so jo člani po- verili upravnemu odboru, je ureditev lastne zbiralnice mleka. Precejšnje število kmetov bi mleko radi oddajali, vendar se zato do-j slej ni nihče zanimal. Tudi v vplačanju po- višanih deležev so govorili in sprejeli sklep,' da jih bodo vsi po možnosti vplačali do' 1. julija. L. V. IZ KONJIC i V tovarni usnja »Konus« v Slov. Konjicah pripravljajo posebne prostore, kamor bodo namestili novo kotlovnico. Z njeno name- stitvijo, ki bo gotova že pred zimo, se bo tovarna popolnoma osamosvojila glede po- gonske energije. To bo za tovarno tudi ve- lik prihranek, saj morajo sedaj mesečno iz- dati za električni tok do 800.000 din, v zim- skih mesecih pa preko milijona. Na zasedanju DS v tovarni usnja »Konus* v Slov. Konjicah so pregledali izvrševanje letošnjih nalog. Pri tem so ugotovili, da so jih do sedaj še vedno dobro izpolnjevali' kljub raiznim težkočam. V prvih petih mese-, cih je bilo v tovarni izdelanega največ pod^ platnega usnja. Blizu 100 ton so ga že iz-j gotovili in tudi prodali, čeravno je prvotni- letni plan, ki pa je z novim sistemom v go-i spodarstvu prenehal veljati, predvideval le! nekaj nad 60 ton podplatnega usnja. ' Precej obširno so razpravljali tudi o iz-; vozu, saj izgleda, je domači trg kar dobroi založen z usnjem, razen za tekoče potrebe.; V ta namen mislijo poslati dva zastopnika, iz te tovarne v Avstrijo, kjer bi sklepala ei tamkajšnjimi podjetji pogodbe o dobavi go-j tovih vrst usnja. i * Kot sedaj kaže, bo letošnja letina v oko-j lici Slov. Konjic srednje dobra, razen pri vinu, ker je slana uničila skoraj polovico- pridelka. Košnja sena, ki se je pred pari dnevi že pričela, je pokazala, da pridelek ne bo nad povprečnim, čeravno jo bilo to, na prvi pogled videti. Koruzo in fižol so| morali mnogokje ponovno saditi. Slana jej krompir v rasti sicer nekoliko zadržala, iz-; gleda pa, da to ne bo vplivalo na sam pride-i lek. Pri žitu, posebno na pšenici, so se poja-- vile posebne vrste uši in so kmetje govorili^' d?, bodo uničile ves pridelek, če ne bodoj škropili. Uši so sedaj nekoliko prenehale sí uničevanjem. ] * > V okviru Ljudske univerze je imel te dnij ljudski poslanec tov. Zavasnik Franc preda- vanje »O nadaljnji demokratiraciji in raz-j voju ljudske oblasti«. Od preko 150 poslu-j šalcev, ki so bili navzoči, je po končanem;] predavanju večje število postavilo predava-i teljn več vprašanj, kar pomeni, da se Ko-i njičani za take stvari v precejšnji meri za-i nimajo. ; Stanovanjska kriza, ki je v skoraj vsakem večjem kraju eden perečih problemov, je tudi v Slov. Konjicah med tistimi vprašanji, ki jih bo treba slej ali prej rešiti. Pred par leti, ko je bilo zato na razpolago še dovolj' kreditov, se zato ni nihče zmenil, čeravno je tovarna usnja »Konus« imela precej možno* sti. Na zadnjem zasedanju delavskega svetal tega podjetja so razpravljali tudi o temj vprašanju. Po dosedanjih računih letos še k zidanju novih stanovanjskih zgradb ne bo mogoče prjiSitopiti zaradi pomanjkanja fi- nančnih sredstev, računajo pa, da se bo to dalo napraviti prihodnje leto. L. V. IZ ŠOŠTANJA KAKO NE SMEMO SODITI LJUDSKIM ŠKODLJIVCEM Iz dneva v dan ugotavljamo, da so se za- radi nedovoljene kontrole najširšega kroga proizvajalcev, budnosti političnih organiza- cij in organov ljudske oblasti vtihotapili na odgovorna mesta v našem državnem uprav- nem in gospodarskem aparatu ljudje, katerih interes ni bil, da dajo svoj efektivni prispe- vek izgradnji za čim hitrejše in uspešnejše izpopolnjevanje socializma, temveč da na teh mestih zadoste svojemu pohlepu z nedovo- ljenim proizvajanjem materialnih dobrin, last družbe, ali bolje, da tako sebi grade »hišni socializem«. Upravičenost takšne trdit- ve nam potrjujejo kazenski postopki in pol- nomo^ne sodbe naših ljudskih sodišč zoper ljudi, ki so se brez privoljenja družbe oko- riščali z družbeno imovino. Vsak tak pri- mer zahteva ostre graje in najodločnejše sod- be. To tudi pričakujemo, vendar ni vedno te- mu zadoščeno, kar nam dokazuje naslednji primer: V turističnem kraju Solčavi je KLO uredil turistično gostišče »Penzion Rogovilc«, kjer naj bi v ta kraj poln naravnih lepot in z bogato zgodovino iz NOB, prihajajoči izlet- niki in turisti uživali primerno postrežbo. V ta Penzion se je na nek način vsidral kot upravnik neki Mali Ivan iz Rečice ob Savinji s svojo ženo, po vsej verjetnosti ne z name- nom, da zagotovi tja prihajajočim solidno in kulturno postrežbo, temveč da nasiti svoje apetite. To mu je deloma tudi uspelo. Po- stopoma pa se je le odkrilo njegovo škod- ljivo delo in predan je bil sodišču, da opra- viči podjetju povzročeno škodo v višini 32.000 din. Namesto dejanju primerne kazni, saj si je na nedovoljen način prisvojil za 8000 din vrednosti industrijskih bonov, dajal hrano brezplačno apneničarju — šušmarju — ki mu je za protiuslugo dal apno za hišo, ki si jo namerava zgraditi, prisvajal izkupiček biljarda, se 11 mesecev brezplačno hranil v Penzionu, ga je okrajno sodišče v Šoštanju obsodilo samo na 50% povrnitve povzročene škode. Ljudje, ki poznajo tega delomrzneža, za- krknjenega škodljivca in politično nepobolj- šljivega elementa, se upravičeno izprašujejo, če je bila izrečena kazen primerna. Ta primer pa naj na drugi strani služi kot opozorilo, kako je reševati kadrovsko vpraša- nje pri nastavljanju uslužbencev, da prepre- čimo takšne družbi škodljive pojave. DOBRONAMERNA KRITIKA POMAGA V eni prejšnjih številk našega časopisa smo zapisali, da je šoštanjski park obrasel s tra- vo. Razveseljivo novico lahko danes zapiše- mo, da v šoštanjskem parku ni več trave, ki bi ogrožala lep izgled mesta. Poti so po- suli z rumenim peskom, spomenik padlim borcem so očistili, obnavljajo pa tudi nasade cvetlic. Pri tem je nov občinski LO pokazal veliko zanimanje, ki je ob podpori volivcev poskrbel s prostovoljnim delom za lepoto Šoštanja. Sedaj je občinski odbor pristopil k pleskanju in popravilu državnih zgradb, pa tudi zasebni lastniki naj svoje zgradbe po- pravijo in olepšajo. Naj dobi Šoštanj izgled mesta, ki mu gre. Nekako v središču mesta pa še — Zapuškov mlin in žaga trohnita. Treba je oboje odstraniti. NAMERAVAN POBEG PREKO MEJE JU JE STAL ŽIVLJENJE Kregar Alojz, star 24 let, po poklicu kro- jač iz Kregarjevega pri Kamniški Bistrici in Kemperl Andrej, star komaj 19 let, zidar iz Županje vasi, oba iz ljubljanskega okoli- škegp, okraja, sta pred dnevi sklenila po- begniti preko državne meje. Kregar Alojz, ki »TOTI LIST«, kot astronom V svoji štev. 8 na str. 52 piše »Toti list«: »Ker ima leto samo 56 tednov . . .« Rado- vedni smo, če se mu bo reforma koledarja posrečila. , ZIVI IN DAJ DRUGEMU ZlVETI — Veš, prijatelj, zadnjič sem bil bo- lan. Šel sem k zdravniku, ki mi je predpisal zdravila. Zdravniki morajo živeti... Potem sem domov grede sto- pil v lekarno in kupil praške. Apote- karji morajo živeti... Ko pa pridem domov, sem vrgel zdravila v peč ... — Zakaj? — ... jaz moram tudi živeti, — je mirno končal prvi. stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 21. junija 1952 SteV. 25 PRAV SO NAREDILI V invalidskem podjetju »Mizarstvo« na Polzeli so izključili iz svoje srede mizarja Cizej Franca. Tri dni je neopravičeno izostal od dela in je po povratku opravičeval svoj izostanek s tem, da je oral na svoji zemlji in navedel, da se je pri obratovodji opravičil. Seveda niti prvo niti drugo ni držalo, ker je Cizej v resnici v navedenih dneh popival po raz- nih krajih okoli Šoštanja, za opravičilo, ki ga je navajal Cizej, pa obratovodja ni ni- česar vedel. Cizej je bil že večkrat denarno kaznovan, tudi otroških doklad zaradi svojih izostan- kov ni prejemal v redu, po uredbi so mu zmanjševali letni dopust, premestili so ga v nižjo skupino dela, skratka poskušali so z vsemi sredstvi, po predhodnih moralno vzgojnih poizkusih, vedar brez uspeha. Ci- zej je pač menil, da za njega ni »korenjaka«, ki bi mu bil kos. Direktor podjetja je bil za njega smrkavec in tudi ves kolektiv mu, po njegovem mnenju, ni bil dorastel. Prav je, da so ga izključili iz svoje srede, ker je delovnemu kolektivu delal sramoto, prav bi bilo, če bi bili ta ukrep izvedli že prej, da bi Cizej že prej spoznal, da s ta- kimi postopki škoduje zlasti sebi. Da mu kot odpuščenemu ne bo pripadala podpora, men- da Cizej že ve in bo prav, da se resno pri- me nekega dela ter spremeni svoj odnos in mišljenje o tistih, ki so veliko nasprotje njegovim postopkom. POSLOVALNICA ŠT. 2 V PODČETRTKU Bolj je podobna neurejeni kramariji ta poslovalnica v Podčetrtku kakor pa trgovini, Ц'1 naj bi bila ponos Kmetijski zadrugi. Kljub temu-, da je poslovodja že starejši trgovski pomočnik, nima za ureditev, čistočo in pravilno poslovanje naših trgovin pravega smisla, da ne rečemo interesa in kot tak res ne spada na to mesto. Je že res, da je lokal sam v sedanjem sta- nju tak, da ni niti higienicen niti primeren za trgovske namene, vendar pa bi bil dober poslovodja lahko marsikaj uredil. Lahko bi bil zahteval vsaj malo apna, da bi ga pre- belil; tisto kramarijo, ki jo ima po policah in pod njimi, na pultih in izpod njih, bi lahko imel vsaj čisto in v redu. Marmelado naj bi zavil, da se ne bi pasle muhe, zavit- kom z zlepljenimi bonboni prav gotovo ni me- sto pod pultom, z zamenjavo omotov na kva- su bi se lahko izognil kvaru, za rezanje sa- lame in slanine bi si, iz sredstev lahko ne- kje kupil potreben nož, da se na prodanih artiklih ne bi poznali sledovi svinčnika. Tudi svoj delovni plašč bi lahko dal večkrat oprati tako, da bi vsaj poslovodja kot oseba nekaj predstavljal v tej trgovini in seveda njegovo poslovanje z denarjem se bo moralo prila- goditi obstoječim predpisom. Vedeti bi konč- no moral, da je izposojevanje denarja, pa četudi zadružnega, prepovedano. To je medla slika poslovalnice 2. v Pod- četrtku. Tako stanje ni samo ogledalo po- slovodje, temveč cele zadruge. Ali sta o tem kdaj razmišljala upravni in nadzorni odbor? Poslovalnica v takem stanju, v kakršnem je bila ob priliki komisijskega pregleda, ne bo mogla poslovati. Ureditev in poslovanje v smislu vseh zadevnih predpisov sta pogoj za odobritev nadaljnjega obratovanja. Ugotovitve v poslovalnici štev. 2 in odnos ter razumevanje uslužbencev trgovin in ne- katerih vodilnih članov zadruge do trgovanja prav gotovo ni pravilen. Monopolizem je bil povsod škodljiv in se tudi v Podčetrtku ne bo obnesel. Konkurenco potrebujejo in sicer krepko konkurenco, ki jim bo pokazala, da se z dobro voljo da marsikaj urediti in da ima trgovina še mnogo drugih namenov in na- log razen teh, ki jih izpolnjujeta obe po- slovalnici v Podčetrtku. TEDEN MATERE IN OTROKA V DOBJU Kakor drugod, tako so tudi v Dobju do- stojno in svečano proslavili pomembni praz- nik Tedna matere in otroka. V nedeljo je bila svečana proslava z go- vorom, pevskimi točkami, zbornimi dekla- macijami ter predavanjem o družinski vzgoji. Ob tej priliki je bil v I. razredu nižje gi- mnazijo izveden učni nastop, pri katerem so bili prisotni tudi starši. Vsi otroci so se udeležili izleta v bližnjo okolico. Tu je bil kratek govor, otroci so zapeli nekaj pesmi, za temi je pa sledilo prosto rajanje. Težišče vsega pa je bila šolska razstava, ki je dala učiteljstvu mnogo dela, učencem in odraslim ljudem pa je prikazala učila, ki jih poseduje šola. NEVERJETEN PRIMER SUROVOSTI Nekega dne je Jager Stanko iz okolice Dramelj pri Celju hotel pokazati vsem tam- kajšnjim prebivalcem fašistično metodo mu- čenja živali. Ko je močno utrujenega konja pretepel tako, da mu je iz nosa izteklo okrog tri litre krvi, je konja obesil dva metra vi- soko v kozolec, da bi se izognil neprilik po- ginjenega konja. Za mučenje konja se bosta ljubeznivo spogledala s sodnikom za prekrške v Celju. J. V. ŠAH šahisti sekcije Žalec so odigrali turnir za potrditev V. kategornikov. Na tem turnirju so dosegli IV. kategorijo: Kučer Zdravko, Debevc Ivan, Rozman Anton, Kučer Jože, Pšenic Andrej, Černelič Ivan, W^eiss Franc. Dne 16. junija je bil mesečni brzoturnir za mesec junij s 15 igralci. Prva mesta so zasedli: 1. Debevc, 2. Kučer Jože, 3. Ma- rovt Ivan itd. IZ VRANSKEGA 53-letni zidar Franc Kolmanič je pri po- sestniku Kladniku v Čepljah opravljal neko zidarsko delo. Pri delu je padel z lestve in obležal mrtev z zlomljenim tilnikom. PREDRZEN ROP V PREKOPI PRI VRANSKEM Dne 14. 6. ob 21.30 so prišli na stanovanje Antonije Svajger, bivše trgovke v Prekopi, 28-letni' šofer in sin velikega posestnika, Franc Kodela iz Stare vasi pri Vidmu ob Savi, ki je tudi lastnik avtomobila, s katerim so se pripeljali do Švajgerjeve, 23-letni Vik- tor Vrstovšek, mehanik in šofer iz Stare vasi, 23-letni Rudi Buršič, avtomehanik iz Stare vasi ter 20-letna Marica K. iz Latkove vasi pri Preboldu. Vsi trije moški so bili obo- roženi s pištolami, s katerimi so grozili Švaj- gerjevi. Kodela jo je celo udaril in podrl na tla. Švajgerjevi so oropali sukna za moške obleke in raznega tekstilnega blaga za okrog 20C.0OO din, znosili vse na avto in se odpeljali neznano kam. Takoj drugi dan so organi Po- verjeništva za notranje zadeve Celje-okolica pričeli z zasledovanjem roparjev. Sled je peljala v Videm pri Krškem. Franc Kodela in Marica K. sta namreč že 31. maja vlomila pri teti K. kjer je imela Švajgerjeva shranjeno blago, bila pa sta prepodena. Teta K. je po vlomu takoj vrnila blago Švaj- gerjevi. Marica K. je Kodeli sporočila, kje se blago nahaja in tako so 14. junija iz- vršili rop. Varnostni organi so roparje v Stari vasi izsledili. Franc Kodela se je v ponedeljek zvečer odpeljal z vlakom proti Celju, bil pa je prijet že v Rimskih Topli- cah, K. je bila aretirana v Latkovi vasi, Vrstovšek in Buršič pa sta bila prijeta v Stari vasi. Oropano blago so našli še pri storilcih, samo 16 metrov raznega blaga je imel že krojač Anton Rangus v Stari vasi, ki se bo tudi zagovarjal pred sodiščem, ker jo blago sprejel kljub temu, da je vedel, da izhaja od ropa. Vseh pet čaka v celjskih za- porih na zasluženo kazen. Fizkultura in šport— v soboto in nedeljo atletski dvoboj Kladivar : Dinamo (Zagreb) v soboto 21. t. m. z začetkom ob 17. uri in v nedeljo 22. junija z začetkom ob 10. ur?- dopoldne bo atletski stadion Kladivarja po-' novno prizorišče velikih in lepih borb atlet-ì skega tekmovanja. Tokrat bosta v okviri^ druèega kola zvezne atletske lige pomeril^ svoje moči Dinamo iz Zagreba in domač^ Kladivar. V popolnem olimpijskem progra- mu bodo nastopili moški in ženske. — Ljubi- telji atletike vabljeni! USLUŽBENCI DRŽAVNIH USTANOV SO TEKMOVALI V nedeljo so se v Celju srečali na fizkul- turnem tekmovanju člani svndikata usluž- bencev državnih ustanov iz Maribora, Ljub- ljane, Trbovelj in Celja. Vabilu, ki ga je razpisal mestni odbor sindikata v Celju se je odzvalo nad 150 tekmovalcev. Pomerili so se v lahki atletiki, streljanju, kegljanju, namiznem tenisu, šahu in od- bojki. Tekmovanje je trajalo v pozno popoldne, vsi navzoči člani so se res potrudili in re- zultati tudi niso izostali. íí V odbojki so bil najboljši Mariborčani, v streljanju so se odrezali Celjani s tov. dr. Pavlicem na čelu, ravno tako so v streljanju z zračno puško odnesle prvo mesto tovarišice iz Celja. V lahki atletiki je zasedel dve prvi mesti tov. Fon, v skupnem plasmanu lahke atletike pa si je prvo me^to zasluženo pri- borilo članstvo iz podružnice Trbovlje. Naj- boljši šahisti so bili iz ministrstva za finance, v namiznem tenisu so prednjačile med to- varišicami članice podružnice MLO Maribor med tovariši pa Celjani. Za najboljše uspehe pri tekmovanju je mestni odbor v Celju prejel pokal, prvakom v posameznih disciplinah pa so bile lazde- Ijene diplome. Tekmovanje je brez dvoma doseglo svoj namen, da namreč vzbudi pri članih našega sindikata interes za sodelovanje v fizkul- turi ter da se člani na teh tekmovanjih se- znanijo in izmenjajo svoje misli. Na tekmovanju so močno pogrešali zastop- nike sindikalne podružnice iz Krškega in Šoštanja, ki pa se žal vabilu niso odzvali. VISOK PORAZ NA DOMAČEM IGRIŠČU V nogometni tekmi podzvezne lige sta se v Šoštanju v nedeljo srečali moštvi doma- čega Usnjarja in nogometaši Aluminija iz Strnišča. Po precej izenačeni igri so zma- gali gostje iz Strnišča. V prvem polčasu je zatajila obramba domačih, nekaj golov pa je zakrivil tudi vratar. Igralci Usnjarja so igrali v prvem polčasu zelo neurejeno in slabo po- dajali. Vseeno pa so bili pretežni dfjl igre domači v premoči, toda gostje so z lepimi kombinacijami dosegli vrsto golov in zma- gali z rezultatom 8:3 (6:1). Tekmi je prisostvovalo nekaj sto gledalcev. Sodil je dobro sodnik Brunšek iz Celja. Kulturna postrežba Slučajno je to Trst. Prijatelj nas zape|j s svojim avtom kakih 20 km iz Trsta min Miramara v Seljan na obed. Tam je zgj jen nov hotel in lepo kopališče. Ko se vg, demo, pride natakarica z blokom v rolt »Gospoda želi?« Zamerite mi, ali pa ne: ђ, takarica mi je ugajala, črni lasje, sodob) ostriženi, skrbno oblečena, tudi rouge ¡ manjkal, z očiščenimi nohti, z eno sedo, bila je tip-top. Napiše si na blok: % juhe, dvakrat filetto a la Milanese (v Zag» bu pravijo tem bečka šnicla), dvakrat rib prikuhe in solate, tri čaše piva in k na jedi nam svetuje črno vino iz Udine. In j pride drugo tip-top dekle štev. 6 z jednj pritegne k naši mizi še majhno mizico j pijačo in kruh, da smo jedli udobno. Ko potegnil naš gostitelj denarnico iz žepa, j že bila tu plačilna z blokom, kjer je кац še pripisala število kruhov in predložila čun. Pred odhodom pristopi gospod v tenj] obleki, morda gospodar ali poslovodja: »S( bili dobro postreženi? Ste zadovoljni? Hva| lepa! Na svidenje!« Stopim v trgovino, da kupim dežni plašč | svojo hčerko. Starejša prodajalka je ravn( kar stregla neki mlajši stranki. Ko sei vstopil, je prepustila svojo stranko tak< mlajši prodajalki in pristopi: »Želite, g| spod?« »Ženski dežni plašč, prosim!« »Izvj lito v prvo nadstropje!« Z elegantno ges( me popelje v prvo nadstropje, vpraša za V( likost dame, kateri je plašč namenjen, p( skusi na sebi plašč, katerega sem izbral. K je prodajalka zložila plašč, je videla, da ima v rokah že dva paketa. Takoj je združi vse tri pakete v enega, nesla k blagajni, kj( mi je to izročila. Pred mojim odhodom p skoči od svoje pisarije moški v temni obl« ki: »Ste zadovoljni? Hvala! Na svidenje!« V kavarni mi prinese natakar kapucinca i računski blok, na katerem je datum, lii 70__, Grazie! 1 V nekem drugem mestu (morda je to bilJ v Ljubljani) pa se mi je zgodilo, da шјј štirje natakarji po vrsti niso postregli, keil moja miza ni bila v njihovem sektorju. | Rad bi, da bi pri nas ne pisali samo o, tem, temveč, da bi tudi kulturno postreihoj imeli. C. B. OBJAVE IN OGLASI OBJAVA Uprava za socialno zavarovanje Celje-me sto je prevzela vse posle Uprav za socialni zavarovanje okraja Celje-okolica in del pri ključene uprave v Poljčanah. Podjetja ii zavarovanci navedenih področij se naj v za devah socialnega zavarovanja obračajo m Upravo za socialno zavarovanje Celje, k posluje v poslopju Mestnega ljudskega od bora, drugo nadstropje, soba 35. OBJAVA Na II. gimnaziji v Celju bo vpisovanj dijakov v I. do vključno VI. razred 37. i 28. junija 1952 od 8. do 12. ure dopoldne. Ravnateljstvo PUTNIK CELJE obvešča vse člane sindikata, ki potujejo m redni letni dopust v pensionska gostišča, ds morajo imeti s seboj predpisan formular ze- lene barve, na osnovi katerega lahko ko- ristijo popust. Vsi drugi obrazci, kakršne koli druge barve so neveljavni. MESTNO GRADBENO PODJETJE prodaja po ugodnih cenah: okenske okvirje z mrežo, okno železno 2 il m, razna okenska krila, kuhinjska vrati s steklom, nova vrata raznih dimenzij, prek sobno steno, kolo za voz neokovano, tlako- valno opeko, klinker opeko, drenažne cevi, francoska nasadila 8 cm, 9 cm, 10 cm, tele- fonski relej za hišno centralo. Interesenti, javite se v Razlagovi ulici 14. SLUŽBO DOBI PLETILJA z večletno prakso, zmožna strojnega pletenja, šivanja in krojenja pletenin ter da je pri tem delu samostojna. Ponudbe na »Oblačila« Celje, Cankarjeva 1. PRODAM 2 leti starega konja. Cena po dogovoru. Lipovšek Ljudmila, Vojnik, Jan- kova 8. PRODAM dobro ohranjen kauč. Naslov r upravi. ZARADI SELITVE prodam nekaj pohištva (omare) in razne druge stvari. Vprašati Stri- tarjeva 129. PRODAM domač mlin za mletje moke. Pogon na motor ali gepel. Naslov v upravi lista. PRODAM HIŠO z vrtom in sadonosnlkom (20 arov). Vprašati Drešinja vas 24. ZAMENJAM DVOSOBNO STANOVANJI s pritiklinami in vrtom in 14,2 orne zem Ije, za enosobno stanovanje s pritiklinam in nekaj zemlje v Petrovčah, Žalcu ali ok( lici Celja, šimenko, Medlog 212, Celje. MIRNA URADNICA išče opremljeno sob v centru mesta s posebnim vhodom, žimnid in perilo lastno. Vrečar, Vrunčeva ul. 5. NAGRADO DAM onemu, kdor mi odstopi eno ali dve prazni sobi proti- visoki odško- dnini. Naslov v upravi lista. NAŠLA SE JE TORBICA z uro in nekaj gotovine. Naslov v upravi. PREKLICUJEM UKRADENO osebno legi- timacijo na ime Krhin Štefanija, Celje. l Gibanje prebivalstva v Celju Od 7. junija 1952 do 16. junija 1952 je bilo rojenih 10 dečkov in 18 deklic. POROČILI SO SE: Kurjač Kolar Jožef in vrtna delavka Zak- šek Zofija; Kurjač Počkaj Franc in lika- rica Fils Marija; bančni uslužbenec Hoh- njec in bančna uslužbenka Pšeničnik Milena. UMRLI SO: Prašnikar Otmar, star 40 let iz Tovsta; Ne- rat Ciril, star 18 let iz Radmirja; Cvikl Franc, star 66 let iz Celja; Oblišar Hinko, star 47 let iz Celja; Lukanc Lovrenc, star 42 let iz Zabukovce; Tovornik Egidij, star 2 leti iz Rogaške Slatine; Dojenček Brezni- kar iz Založ; Pilih Ana, stara 73 let iz Celja; Pantner Ivanka, stara 4 leta iz Dro- binskega; Špeglič Stanko, star 25 let 3.z Hrastnika; Šegula Jera, stara 63 let iz Ce- lja; Pušaver Maks, star 27 let iz Celja. v celjski okolici • Od 9. do 14. junija je bilo rojenih 7 de- klic in 9 dečkov. POROČENI: Jordan Andrej, gradbeni tehnik iz Laškega in Vervega Zora, žerjavovodkinja, stanujoča v Celju, Čret štev. 14; Venko Franc, kurjač, stanujoč Vodiško, obč. Rimske Toplice in Kajtna Marija, tov. delavka, stanujoča Selo, obč. Rimske Toplice; Ropas Anton, zid. pomočnik iz Sela, obč. Vransko in Blatnik Ida, kmečka hči iz Stopnika, obč. Vransko; Lebeničnik Ivan, posestnik iz Ločice, obč. Vransko in Učakar Julijana, kmečka hči, stanujoča istotam; Šemrov Dušan, mehanik in šofer iz Gotovelj in Zagode Milena, na- meščenka iz Žalca; Jezovšek Alojz, delavec iz Male Pirešice, obč. Žalec in Bučer Marija, delavka iz Male Pirešice, obč. Žalec; Velič- kovič Vidoslav, poručnik iz Zagreba in Zu- pančič Darinka, absolventka filozofije iz Do- brne; Fajdiga Valentin, delavec iz Podloga, obč. Šempeter in Jelen Ana, posestnica iz Št. IIja pri Velenju; Očko Ludvik, tov. de- lavec iz Loške gore, obč. Konjice in Lamut Rozalija, poljska delavka iz Dobrave, obč. Konjice; Slatinek Karol, gozdni delavec iz Sv. Lovrenca na Pohorju in Ovčar Stani- slava, poljska delavka iz Pake, obč. Vitanje; Semernik Jožef, nameščenec iz Šešč, obč. Prebold in Štor Ana, tov. delavka iz Pol- zele; Zupan Ludvik, kmet iz Ločice, obč. Vransko in Zagoričnik Marija, kmečka hči iz Podvina, obč. Polzela. UMRLI SO: Lapornik Ivana, gospodinja, stara 53 let iz Sedraža, obč. Rečica; Slatenšek Terezija, užitkarica iz Grobelc, obč. Slivnica pri Ce- lju, stara 81 let; Terglav Vojko, otrok, star 2 leti iz Doberteše vasi, obč. Šempeter; Jamnišek Rozalija, posestnica, stara 79 let iz Sela, obč. Dobrna; Sander Franc, posest- nik iz Lemberga, star 75 let; Topolovček Marija, delavka, stara 83 let iz Slov. Konjic; Kalšek Anton, otrok iz Stranic; Viđali Jo- žefa, kmetovalka iz Konjiške vasi, obč. Ko- njice; Jager Štefan, kmet iz Št. Hja, obč. Drami je, star 67 let; Hlastec Anton, gojenec Živinorejske šole 1. maj, star 16 let, sta- nujoč v Bezovju, obč. Šentjur; Toman Ana, gospodinja iz Liboj, obč. Petrovce, stara 72 let. Fotoretušerja iščem za stalno Ponudbe je poslati na Upravo Savinjskega vestnika pod šifro „Retuser" Nedeljska zdravniška dežurna služba Dne 22. VI. 1952: tov. dr. Sevšek Maksim, Ljubljanska cesta 36. — Nedeljska zdravni- ška dežurna služba traja od sobote opoldne do ponedeljka do 8. ure zjutraj. KIIVO KINO METROPOL Od 25. do 30. VI. 1952: »Težka leta«, itali- lijanski film KINO DOM Od 24. do 30. VI. 1952 : »Mož v belem«, an- gleški film KEMIČNI PROIZVODI »USNJE« CELJE kot grosistično podjetje s svojo specialno trgovino z usnjem Trg V. kongresa (bivši Jelene), nudi po znižanih cenah vse vrste zgornjega in spodnjega usnja s čevljarskimi in ta- petarskimi potrebščinami ter pogonskimi jermeni v velikem asortimentu. Nadalje nudimo po tovarniških cenah šolske in pisar-j niške potrebščine — kozmetiko, porcelan, keramiko, suhe j barve, oljnate barve, lake, firnež, brušeno steklo, ravno in ostalo votlo steklo v veliki izbiri. Oglejte si naše zaloge ih pohitite z naročili, katera vam bomo najsolidnejše izvršili. »KEMICNI proizvodi — USNJE« Celje, Aškerčeva 19 ^ ŽIVI ZID Stane Terčak z vsakim dnem pohoda pa so nastajale še druge težave, ki so delale resne skrbi. Diviziji so vsak dan pešale moči. Ranjencev je bilo vedno več, izgube padlih so po vsaki borbi zrasle. Mraz in težki pohodi so večali število bolnih, zaradi njih je bila divizija vsak dan okornejša in bolj izmučena. Za vsakega ranjenca ali težko bolnega je določil štab do dvajset borcev nosačev, ki so bili po nekaj urah nošenja po teh strminah pri kraju svojih moči. To težko stanje je grizlo pomočnika politkomisarja Glavnega štaba polkovnika Rudija, štab divizije in komandante, kakor tudi vsakega posameznega borca. V nas je tlelo samo eno: Nalogo Glav- nega štaba Slovenije je treba izpolniti tudi za ceno najtežjih žrtev. Najboljša, najslavnejša slovenska partizanska divizija. Šti- rinajsta udarna divizija je nade, ki jih je stavil nanjo Glavni štab, tudi izpolnila. Ronkov bataljon se je stisnil po hlevih, svislih, sobah in ku- hinji. Borci so ležali na peči, po klopeh in po podu ter dremali. Obletava*e so jih ljubeče misli in spomini na domače. Ronko, star partizanski borec, toda najmlajši komandant v diviziji, je postajal nemiren in nervozen. Vprašujoče je pogledoval po svojih in z matematično natančnostjo ocenjeval vsakega borca posebej. Namestnik komandanta Janko, bivši železniški podurad- nik, ki se je pri Črnomlju poslavljal s smejočim se obrazom od svoje zaročenke in jo tolažil, je kazal kljub težki skrbi, ki je legala tudi njemu na dušo, vesel, brezskrben obraz. Vse popoldne se je vrtel okoli svojih najljubših fantov, mitraljezcev. Bil je najsta- rejši oficir v bataljonu. Od vsega početka, od zgodnje spomladi leta dvainštiridesetega, je bil vedno pri šercerjih, na kar je bil vedno zelo ponosen. Mislili smo, da bodo tudi to noč imeli mitraljezi odločilno besedo. Tudi to noč pri proboju bo težišče borbe na njih. O tem smo bili trdno prepričani. Toda bridko smo se varali! Janko je sedel debelo uro med mitraljezci, ki so čistili in ma- zali mitraljeze in jih pripravljali za težke naloge. Iz vseh žepov je postrgal prah domačega tobaka in kadil v lepi slogi z njimi. Cvetoči kapetan Janko, tršat in širokopleč, se je prebijal to noč in vse dneve in noči pohoda z zdravim optimizmom srčnega slovenskega fanta in vzdržal. Odločeno mu je bilo, kakor pre- mnogim, da ne zapusti nikdar več gozdov zelene Štajerske. Pri- družil se je mrtvim bataljonom na Pohorju. V poletju leta štiri- inštiridesetega je pri napadu na Sv. Lovrenc kril s svojim bataljo- nom umik na cesti pod trgom. Držal je položaj kljub mnogokratni premoči policije in vermanov, dokler se ni s prestreljenima no- gamr, zgrudil. Fantje so rešili svojega Janka, toda na poti v bol- nico je izkrvavel. Tam gori pod Hudim vrhom na Pohorju je ostal za vedno. »Skrbi me, ker nam že primanjkuje municije,« je zabrundal Stojan, ko je sestavljal svojega ljubljenca, švabskega »šarca«. »Eh, kaj vas bo skrbelo, ni vrag, da ne obrnemo še nocoj kakega švabskega mitraljezca in si napolnimo malhe z muni cijo,« je odsekal Ježek. »Mraz pritiska čedalje huje. Te strmine so prava Sibirija,« je zopet povzel Stojan in zagnal na pod svoj čik, v katerem ni bilo več niti trohice tobaka. »Bojim se, da nam ne zmrznejo zapirači pri mitraljezih, če bo mraz naraščal,« se je skrbeče oglasil nekdo iz skupine mitra- Ijezcev. »Fantje, mitraljeze bo treba zaviti v odeje!« je modro pri- stavil intendant Zvone. Vsi smo se prešerno zasmejali. »Kakor dojenčke jih bomo zavili v plenice, pa bo vse v redu,< je zaključil Ježek in odšel v sobo. Škoda, da tega nismo storili. Marsikatera muka bi bila bor- cem prihranjena. Žganci in kislo zelje s svinjskimi rebrci in prijetna toplota so nas vzdramili in spravili v dobro voljo. Vsa družina z gospo- darjem in gospodinjo je nosila jedi na belo javorjevo mizo, na0> stregla in pasla zadovoljne oči nad nami. Fantje so vsi kakor za stavo zajemali iz ogromne sklede* Take domačnosti že dolgo ni bilo med nami. Služkinja Franck* močna in rdečelična se je sukala okoli harmonikarja Janeza, ki je bil doma nekje z Dolenjskega. Neprestano ji je mežikal in se nasmihal. Ko smo pospravili z mize dobrote, je pograbil mehe" i» jih nategnil nalahko, pol tiho in rekel: »Francka, ko se bo vse končalo, te pridem obiskat, če ostanem živ in če se ne stegnem nekje v teh rebreh.«