Razprave in gradivo, Ljubljana, dec. 1974, št. 6, str. 106—119 UDK 323.15(436.6:- 863) :301.172.5 Prispevek k problematiki sprememb v socialnih strukturah koroških Slovencev Tone Zorn" Pregled socialno-ekonomskih sprememb na slovenskem in jezikovno mešanem območju Koroške se dotika le tistih vprašanj, katerih odgovor omogočajo dostopni viri. Žal zadevni podatki zadnjega ljudskega štetja 1971 še vedno niso dostopni (izjema so le jezikovni podatki tega štetja), tako, da se bomo morali ustavljati ob zadnjih podatkih ostalih dveh po- vojnih štetij leta 1951 in 1961. Dejstvo je, da doživlja v zadnjih letih Koroška močan gospodarski razvoj. Po podatku iz leta 1970 celo vodi med avstrijskimi deželami po stopnji gospodarskega razvoja.! To dejstvo se kaže tudi v spremembah koroškega podeželja, tudi tistega, kjer žive Slovenci. Iz območja Ziljske doline je znan primer katastrske občine Št. Pavel, kjer je večja možnost zaposlitve izven kmetijstva sprožila po drugi svetovni vojni močno druž- beno-ekonomsko dinamiko, ki še vedno ni zaključena. Leta 1970 je imelo v občini že 65 "0 vseh prebivalcev glavni dohodek iz neagrarne zaposlitve. Na tako močno spremembo agrarne strukture te občine pa so vplivali poleg železnice še industrija svinca v Ziljici (Gailitz), pošta ter razni drugi obrati v Beljaku in v bližnji okolici, pri tem pa so zaposlitveni kraji tudi eno, dve ali tri ure oddaljeni od domače vasi. Kmetijstvo je v tej občini izgubilo večji del delovne sile ter se prilagodilo novemu času z nabavo mehanizacije; tega pa vsi niso zmogli. Raziskava je tudi pokazala, da je danes socialna struktura občine popolnoma drugačna od tiste v pet- desetih letih. Danes nastopajo v občini naslednji tipi gospodarstev: kmetije, ki imajo še dediča, kmetije brez dediča, mešane 'kmetije, kjer so lastniki že izven kmetijstva, tip gospodinjstev delavcev in obrtnikov s kmetijami ter tip delavcev in obrtnikov brez kmetij." Za širši južnokoroški prostor pa je opozoriti na socialno ekonomsko in prostorsko raziskavo petih južnokoroških vasi Doba, Globasnice, Čahorč, Ločila in Slovenskega Plajberka, ki jo je v letih 1971 in 1972 opravil raziskovalni kolektiv slovenskih srednješolcev in študentov. Raziskava je prvo leto zajela prve štiri vasi, se pravi vasi z nekaterimi skupnimi potezami (mešane vasi), pa tudi z različicami družbenega razslojevanja. Ob tem so bili pripravljeni prvi pregledi o znanju slovenskega jezika in o uporabi slovenščine v družini, ni pa se raziskava spuščala v opredeljevanje narodnostne zavesti " Dr. Tone Zorn, znanstveni sodelavec na Inštitutu za narodnostna vpra- šanja, 61000 Ljubljana, Cankarjeva 5. 106 in priznavanja, ker to po mnenju raziskovalnega kolektiva »v sedanjih koroških razmerah hudo subjektivno in odvisno od različnih političnih okoliščin, ki jih ni mogoče objektivno določiti«. Raziskava je pokazala, da imata vasi Dob (občina Pliberk)? in Globas- nica značilno agrarno strukturo s 50 do 70 odstotki prebivalstva zaposle- nega v kmetijstvu, vendar je tudi tu opaziti pojav deagrarizacije. V Ča- horčah (o. Kotmara vas) pa se agrarnemu sektorju močno približuje zapo- slovanje v sekundarnih in terciarnih dejavnostih, medtem ko je četrta zajeta vas (Ločilo, o. Podklošter) že urbanizirana in ima v kmetijstvu zaposlenega manj kot 25/4 aktivnega prebivalstva. Predvsem v tej vasi je čutiti vdor tujerodnega elementa na račun domačinov. Po družbeni pripadnosti predstavljajo anohtoni priseljenci predstavnike višjih druž- benih razredov (vpliv industrijskega Podkloštra). Podobno doseljevanje je opaziti tudi pri Čahorčah z doseljevanjem mestnega prebivalstva (vpliv Celovca). Raziskava je pokazala, da tujerodni (neslovenski) element iz- podriva avtohtono prebivalstvo s pridobivanjem zemlje, pri čemer gre pri avtohtonemu elementu predvsem za pripadnike nižjih socialnih slojev. Kot vidimo je raziskava zajela štiri vasi, od katerih sta dve še večin- sko agrarni, medtem ko v ostalih dveh agrarna struktura že stopa ali pa je že stopila v ozadje. Kot tip gorske občine je bila 1972 raziskana še peta vas, Sloveniji Plajberk. Tu gre za občino z višinsko lego in zaprtostjo in s tem s specifičnimi pogoji splošnega gospodarskega, kmetijskega in gozdarskega namena izrabe tal in turizma. Vas je bila do konca preteklega desetletja tipično agrarno naselje s pretežno avtarktičnim kmetijskim go- spodarstvom, ob tem pa je moral prirastek prebivalstva zaradi velike agrarne prenaseljenosti iskati zaslužek zunaj vasi in v večjih industrij- skih krajih (Borovlje, Celovec) pa tudi v tujini. Z modernizacijo ceste pred kakimi desetimi leti se je odprla možnost intenzivnega vsakodnev- nega povezovanja vasi s širšim industrializiranim območjem, po drugi strani pa so Borovlje, Celovec in bližnja okolica razširili v Slovenjem Plajberku svoj izletniški in vikendski turizem. Proces razkrajanja klasične vaške strukture je do leta 1972 že precej napredoval. O tem priča dejstvo, da je od vseh gospodinjstev (75) samo še 129/5 čisto kmečkih, velik je odstotek zaposlenih zunaj kmetijstva, razširjeno pa je tudi priložnostno delo pri večjih polkmetih, ki pa v glavnem še živijo od kmetijstva. Od 75 gospodinjstev je 30 polkmečkih. Pod polkmeti je raziskava prištela gospodinjstva z zelo različnim gospodarskim položajem: od kmeta z do- datnim dohodkom iz priložnostnega dela (predvsem iz gozdarstva) preko malih kmetov z glavnim dohodkom iz neagrarnih dejavnosti do upoko- jencev. Visok delež kmečko-delavskih oz. delavsko-kmečkih in kmečko- obrtniških gospodinjstev priča, da je vas v procesu razslojevanja iz kmeč- ke v polkmečko-delavsko in polkmečko-obrtniško. Delavskih gospodinj- stev je ll, od tega tretjina novo nastalih, kar kaže, da se bo njihov delež še dalje večal. Skupina upokojencev šteje 19 gospodinjstev, name- ščenske družine so 4 in 2 obrtniške. Med dostopnimi rezultati raziskav kolektiva slovenskih študentov in dijakov so najbolj popolni prav tisti 107 za Slovenji Plajberk. Raziskava je pokazala, da je delez kmetke mladine v starosti od 18 let v tej občini nadpovprečno visok pri polkmetih (42,1%) in pri delavcih (30,6 9/0). To dejstvo raziskovalni kolektiv pojas- njuje z mnenjem, da gre pri delavcih za mlada gospodinjstva in pa pri polkmetih za večji prirodni prirastek. Ugotovljena je bila dalje visoka odselitvena kvota v zadnjih 20 letih, pa tudi prehajanje mlajšega aktiv- nega prebivalstva v nekmečke poklice. V celoti rast menjave strukture gospodinjstev na območju Slovenjega Plejberka odseva specifičnost socialno-ekonomskih procesov, podobno kot se ti odvijajo na obrobnih, hribovitih območjih Koroške (Karavank). Velik del prirastka odraslega prebivalstva se sproti odseljuje, zaradi česar prebivalstvo naglo nazaduje. V začetku šestdesetih let je tako živelo v politični občini Slovenji Plajberk (skupaj z naseljem Brodi) še približno 600 prebivalcev, danes pa jih je še okrog 480. Ker kmečka gospodinjstva z ostarelimi člani izumirajo in se število nekmečkih gospodinjstev temu ustrezno ne veča, nazaduje tudi skupno število gospodinjstev. Od celotnega vaškega prebivalstva se je po teh podatkih v zadnjih 20 letih odselilo iz Slovenjega Plajberka 80 oseb (24,7%/0 vseh prebivalcev in to v Celovec, Borovlje, ostalo Koroško in Avstrijo ter v tujino — ZR Nemčijo, Švico). Poleg teh ekonomskih odselitev je več odselitev pogojila poroka, študij ter drugi vzroki. Največ odseljencev izhaja iz kmečkih in polkmečkih gospodinjstev (63,8 %/0). V kraj pa se je priselilo le manjše število oseb, vendar nihče iz ekonomskih vzrokov (pri tem lastniki vikendov niso všteti). Med deloma gorske občine moremo šteti tudi danes združeno občino Železna Kapla — Bela. Po podatkih izpred desetih let (l. 1963) nastopa območje nekdanej občine Bela kot izrazito agrarni prostor s skoraj 849/0 gorskih kmetij (ostale kmetije, ki niso bile vključene v kataster, sodijo h katastrski občini Reberca). Na tem območju je še do konca preteklega stoletja opažati padanje števila samostojnih gorskih kmetij (gre za veli- kostno kategorijo nad 5 ha): tako je na primer padlo število takih kmetij v katastrski občini Remšnik v letih 1827—1963 za 70%, in to očitno na račun večjih agrarnih (gozdnih) obratov. Podatki kažejo, da so danes kmetije le še družinski obrati, medtem ko je drugo delovno silo komajda še dobiti. Po posameznih velikostnih kategorijah je odpadlo na gorskem območju občine na obrate do 2ha velikosti 47 kmetijskih obratov, z 2—5 ha 38, 10—20 ha 25, 20—100 ha 108 in nad 100 ha 27 obratov (skupaj 277 obratov). Kot vidimo, prevladujejo veliki obrati. Med obrati v veli- kostni kategoriji 100 in več ha odpade na nekmetijsko posest 65,9%0 v kategoriji 20—100 ha 30,8 %o in na ostale kategorije vsega 4,7 °/c. Za poklicno strukturo združene občine je zelo pomembna dodatna zaposlitev prebivalstva izven kmetijskih dejavnosti. Po podatku iz leta 1960 je imelo 50,5%/0 vseh, pretežno majhnih kmetijskih obratov, dodatno zaposlitev v industriji (tovarna celuloze v Reberci), obrti in gozdarstvu. Za velike kmete ali lastnike velikih obratov pa je značilno, da so poleg tega gostilničarji ali lesni trgovci. Na obrate, ki se ukvarjajo izključno z 108 agrarnimi dejavnostmi je odpadlo leta 1960 45,1%0, na obrate pri katerih dodatna zaposlitev ni posebno pomembna 6,5%), obrate s prevladujočo dodatno zaposlitvijo 449/5 in na juridične osebe 4,4 %0. Tako kot na širšem območju se tudi tu širi gozd na račun obdelovalnih površin. Poleg tega so v občini 104 nekmetijski obrati; njihovo število je sicer manjše kot pri čistih kmetih (147), vendar pa imajo prevladujoč vpliv v občini. Naj- večje število teh obratov je v Železni Kapli, ter v glavnem zajemajo obrtne in trgovske obrate. Tovarna celuloze v Reberci zaposluje kakih 280 delavcev in nameščencev, od tega največ iz območja občine Železna Kapla — Bela 140, ter iz sosednje občine Žitara vas 100. Odnos med dnevno migracijo delovne sile je 1965 leta nudil naslednjo sliko: 193 oseb je bilo zaposlenih izven domače občine, medtem ko je 276 oseb prihajalo na delo v občino. Po drugi svetovni vojni je narasel tudi tujski promet." Zadnje naselje, ki se ga na tem mestu dotikamo so Holbiče. Pri tem orisu gre za povzetek raziskave, ki jo je še v petdesetih letih opravil dr. Vladimir Klemenčič. Holbiče leže na zahodnih Gurah in so bile pred drugo svetovno vojno še čisto kmečko naselje. Spremembe v kmečki strukturi so se po ugotovitvah dr. Klemenčiča pričele v petdesetih letih kazati z vplivom tujsko-prometnih središč iz območja Vrbskega jezera, kar je vplivalo na preorientacijo pridobivanja tistih kmetijskih pridelkov, ki ustrezajo tujskoprometni potrošnji (perutnina, krompir, živina). Del mlajše generacije se je zaposlil tudi na gradbiščih bližnjih urbanskih sre- dišč v Celovcu, Vrbi in drugih krajih. Po drugi svetovni vojni se je kmetijstvo v Holbičah spričo naglega tujskoprometnega razvoja pričelo vse bolj komercializirati; na polju so se pričele žitarice vedno bolj umikati krmilnim rastlinam in krompirju, v živinoreji pa je stopila v ospredje mlečna živina; vzporedno z nabavo kmetijskih strojev je napredovala tudi tehnika kmetijske proizvodnje." Danes je podobno kot v sosednjih deželah tudi na Koroškem močno izražen pospešeni prehod prebivalstva iz agrarnih dejavnosti v druge poklice in vzporedno s tem postopno zmanjševanje skupnega števila kme- tijskih obratov pa tudi površin neposredno namenjenih poljedelstvu. Tako je na primer padlo v deželi število kmetijskih obratov med letoma 1960 in 1970 za 1013 (od 32 353 na 31340). Vemo tudi, da se je v deset- letju 1951—1961 zmanjšalo število obratov, katerih gospodarji žive iz- ključno od kmetijstva od 18869 na 12576 tako, da je znašalo njihovo število 1960 leta le še 40,2 %/o vseh kmetijskih obratov na Koroškem. Vzporedno s tem procesom gre postopen padec v kmetijskih panogah zaposlenega prebivalstva, ki je padlo od stanja pred drugo svetovno vojno, ko je bilo v agrarni dejavnosti zaposlenih še 156 712 prebivalcev, na 87 074 leta 1961 (padec za 69638 oseb). Ob proučevanju gibanja pre- bivalstva v tem obdobju je dr. Janko Pleterski ugotovil, da je danes ta proces na južnem, s Slovenci poseljenem delu Koroške nekaj hitrejši od nemškega dela ter, da se slovensko območje po deležu agrarnega pre- bivalstva spustilo skoraj na enako raven kot nemško in zaostaja za njim le še 0,8 9/0? 109 Vzporedno s tem je po drugi svetovni vojni dokaj hitro padala drobna kmečka posest, deloma pa tudi velika posest. Glede na zaposlitev je 1960. leta že 40/5 vseh koroških kmetij razpolagalo za polno delo na kmetiji le še po eno osebo, nadaljnjih 27 % pa le po dve osebi. Nedružin- ske kmetijske delavce je zaposlovalo le še 139/0 kmetij. To kaže, da je imelo leta 1960 že več kot dve tretjini vseh kmetij v deželi na razpolago le največ dve delovni moči. To tudi pomeni, da je na obrate v velikosti do 5 ha v povprečju odpadla le še po ena delovna moč in v kategoriji 5—20 ha po dve osebi, kar priča, da postaja na manjših kmetijskih obratih kmetijstvo vedno bolj stranski poklic. Podatki kažejo, da je bilo takih obratov 1960 leta že 14700 in le 55 %/o vseh obratov je še imelo kmeto- vanje za glavni poklic. Eden vzrokov nazadovanja v kmetijskih dejavnostih zaposlenega pre- bivalstva je iskati tudi v depopulaciji koroškega podeželja. Po ocenitvi iz leta 1966 je znašal v tem času mesečni dohodek zaposlenega v industriji 2500 šilingov, medtem ko je znašal dohodek v kmetijstvu 1740 šilingov. Po oceni vodje koroške ustanove za raziskavo višinskih kmetijskih obratov dr. Ludwiga Lohra so na nižji dohodek v kmetijstvu vplivali premajhni kmetijski obrati z ne dovolj racionalno in ceneno delovno silo. Zanimiva je ob tem primerjalna tabela dohodkov 603 koroških kmetijskih obratov za čas med letoma 1962 in 1964. Pri tem so podatki za nižinske kmetijske površine vzeti iz območja celovške kotline, podatki za gorska območja pa iz koroškega visokoalpskega sveta in alpskega predgorja: Nižina Višinska območja dohodki od dohodki od SKOS | stevilo del. sile | kmetijske | | število del. sile kmetijske na 10 ha in drugih na 10 ha in drugih dejavnosti dejavnosti Pod 10 ha 3,58 10 430 3,39 8094 10 do 20 ha 2,45 8771 2,25 9128 20 do 30ha 1,50 TTT 1,62 4080 nad 30 ha 1,16 9018 1,34 3725 Tabela kaže, da z večanjem obratov pada število ročnih delavcev. Opazno je dejstvo, da padcu dohodka med kategorijama pod 10ha ter 20 in 30 ha od 10430 na 7777 šilingov v nižinskih predelih sledi v gorskih območjih padec od 8094 na 3725 šilingov v kategoriji nad 30 ha. Pač pa se v nižinskih predelih dvigne dohodek (in z njim vred pridelek) v obratih nad 30 ha na hektar, kar kaže na nadomestitev ročnega dela s strojnim." Raziskava zaposlitvenih sprememb na podlagi podatkov ljudskih štetij 1934—1961 je pokazala, da je pri vseh treh štetjih glede na velikostni 110 delež kmečkega prebivalstva med vsemi koroškimi okraji na prvem mestu velikovški, kar pomeni da je ta najbolj slovenski okraj ohranil svoj kmečki značaj, obenem pa tudi, da je najbolj zaostal po sodobnih struk- turalnih spremembah za drugimi okraji. Če pa hočemo podrobneje ugo- toviti položaj slovenskega prebivalstva, se moramo omejiti na jezikovno mešani prostor Koroške, ki pa, žal, ne zajema zaključenega upravnega območja. V pregledu, ki ga povzemamo, so sumarno zajete dobljene vred- nosti na podlagi seštevka zadevnih podatkov z območja takoimenovanega območja dvojezičnega šolstva iz leta 1945. Primerjava pokaže, da se je število kmečkega prebivalstva na slovenskem Koroškem zmanjšalo v letih 1934 do 1961 od 47 830 na 25505 ali od 48,1 /o na 22,7°/o; na nem- škem Koroškem pa od 108882 na 61569 ali od 46,6%0o na 21,9%/o. Rela- tivni padec je na slovenskem področju znašal 46,7 %0, na nemškem pa 44,3 %/0. Večja razlika med nemškim in slovenskim (dvojezičnim) območjem brez Celovca in Beljaka pa nastaja ob naraščanju prebivalstva, ki živi od obrti in industrije. Pričakovali bi, da bi naraščanje zaposlenih v indu- striji in obrti raslo vzporedno z upadanjem kmečkega prebivalstva. Po- datki namreč kažejo, da je na nemškem področju obrtno oziroma indu- strijsko prebivalstva naraščalo hitreje kot na slovenskem področju. Na nemškem Koroškem je obrtno-industrijsko prebivalstvo v letu 1934 štelo 60 444 oseb ali 25,9 %/0, leta 1961 pa 118086 ali 42/0, to je za 57 642 več kot leta 1934. Na dvojezičnem področju pa se je obrtno in industrijsko prebivalstvo povečalo od 25446 na 43636 ali za 20 190 oseb (relativni narastek je na nemškem delu delež znašal 95,5 %o in na slovenskem le 79,9 9/0). Slovensko področje je torej močneje zaostalo po deležu prebi- valstva, ki živi od industrije in obrti od nemškega področja kot pa je to zaostajalo v letu 1934 (tega leta je zaostajalo za 0,3 %o, leta 1961 za cela 2 odstotka). Nasprotno pa podatki kažejo, da so se med neagrarnimi panogami na slovenskem področju hitreje razvijala trgovina in promet ter prosti poklici in javne službe. Medtem ko je leta 1934 slovensko področje zaostajalo po deležu prebivalstva živečega od trgovine in prometa za nemškim za 1,2 %/o je leta 1961 slovensko področje celo preseglo nemško in sicer za 1,7 '/o. Podoben, čeprav manjši položaj je bil tudi pri panogi »prosti poklici-javne službe«: leta 1934 je slovensko področje zaostajalo za 0,2%, leta 1961 pa prednjačilo za 0,1 %0. Z drugimi besedami: »v slovenskem delu Koroške se je za razliko od nemškega dela proces strukturalnih sprememb razvijal nekoliko drugače. Medtem ko je upad agrarnega prebivalstva na obeh področjih dosegel že skoraj izenačeno povprečje, se na nemškem področju opaža močnejše usmerjenje prebivalstva v produktivne panoge obrti in industrije in manjše v neproduktivne panoge, pa se na slovenskem pod- ročju opaža manjše usmerjanje prebivalstva v produktivne panoge obrti in industrije in večje usmerjanje v neproduktivne panoge trgovine in pro- meta ter prostih poklicev — javnih služb. Če se spomnimo, da smo iz tega pregleda izvzeli obe veliki glavni mesti Celovec in Beljak in da zato na slovenskem področju od pomembnejših okrajnih političnih središč 111 nastopa le še Velikovec, medtem ko na nemškem delu naštejemo kar štiri takšne politične centre (Šmohor, Spittal, St. Veit, Wolfsberg), potem je ta negativna razvojna tendenca le še bolj poudarjena, kajti spričo večjega števila politično administrativnih centrov na nemškem področju bi lahko pričakovali močnejše deleže prebivalstva v obeh neproduktivnih neagrarnih gospodarskih panogah, v resnici pa je ravno narobe«.!? Podatki ljudskih štetij tukaj ne dajejo popolne slike, ker iz njih ne moremo razbrati, kolikšen delež prebivalstva, ki pripada posamezni go- spodarski panogi, lahko dejansko najde svoje delovno mesto v domačem okolišu in kolikšen del pa je prisiljen voziti se na delo izven tega okoliša. Če upoštevamo obe področji, nemško in slovensko oz. dvojezično kot celoti, za merilo, koliko sta navezani na delovna mesta izven sebe pa vzamemo podatke o prilivu oz. odlivu delavne sile v obeh glavnih mestih Celovec in Beljak, pridemo do zanimivih podatkov (gre za publikacijo Wohnort-Arbeitsort der unselbststandig Berufstatigen, Wien 1956). Analiza podatnih podatkov je pokazala, da sta v petdesetih letih pri- tegovali obe največji koroški mesti Celovec in Beljak iz nemškega in dvo- jezičnega območja dežele skoro enako število delovne sile. Ker pa živi na nemškem pritegnitvenem prostoru veliko večje število prebivalstva po- staja očitno, da je relativna udeležba slovenskega področja pri očrtanem migracijskem prilivu delovne sile veliko močnejša od udeležencev nem- škega področja. Ob analizi zadevnih podatkov prihaja dr. Janko Pleterski do zaključka, da je treba naraščanje prebivalstva, ki živi od neagrarnih gospodarskih panog, v dobršni meri pripisati ne naraščanju števila de- lovnih mest ampak v dnevnem migriranju na delovna mesta izven domačega okoliša. Ugotavlja tudi, da je na podlagi podatkov iz leta 1955 prebivalstvo »dvojezičnih občin... glede razvoja gospodarske strukture in glede naraščanja delovnih mest v nagrarnih gospodarskih panogah očitno precej na slabšem od prebivalstva v nemškem delu dežele brez Beljaka in Celovca«.! Dnevna migracija delovne sile pa ima očitno tudi vpliv na jezikovno strukturo južnega dela dežele. Žal jezikovni podatki avstrijskih ljudskih štetij ne nudijo objektivne jezikovne podobe dežele in so v glavnem neuporabni pri določanju jezikovne strukture južnokoroškega prebival- stva.4 V zadnjih tridesetih letih navaja med njimi še najvišji delež Korošcev slovenskega občevalnega jezika štetje leta 1951. To je tudi vzrok, da bomo zadevne podatke tega štetja primerjali s podatki o poklicni strukturi prebivalstva štetja leta 1961 (opozorimo naj, da so pri tem štetju našteli do danes najmanjše število Korošcev slovenskega jezika) ter s tistimi o migraciji delovne sile leta 1955, upoštevajoč seveda vse potrebne zadržke do uradnih jezikovnih podatkov štetja leta 1951. Pri- merjava pokaže, da je bil v petdesetih letih v občinah s pretežno agrarnim prebivalstvom delež občanov s slovenskim občevalnim jezikom bolj po- udarjen in obratno, manjši kot je v preglednici (glej prilogo) delež jezi- kovno slovenskega prebivalstva, manjša naj bi po uradnih podatkih bila zvestoba slovenščini." Sem lahko pritegnemo še opozorila o delovanju 112 nekaterih slovenskih koroških društev, povzeta po sočasnem slovenskem tisku (Slovenski vestnik, Naš tednik). Iz njih je videti, da se kulturno življenje odvija tako v večjih urbanih centrih (Celovec, Pliberk, Železna Kapla, Borovlje) ter v širšem agrarnem prostoru, vendar pa je to delo- vanje v glavnem omejeno z amaterizmom. To tudi opozarja da v primer- javi z večinskim narodom manjšini še vedno manjkajo poklicne ustanove namenjene kulturnemu delu. Posebej pa je podčrtati, da so se pričeli koroški Slovenci predvsem proti koncu petdesetih let kvalitativno, čeprav v primerjavi z nemškim življem še vedno ne dovolj, vključevati v nove gospodarske tokove. Dalje je bila šele leta 1957 ustanovljena gimnazija za Slovence v Celovcu, se pravi tisti učni zavod, ki v marsičem prispeva k ustvarjanju širše intelektualne plasti med manjšino in do bolj živih in dejavnih pogledov na manjšinsko vprašanje. Tako podatki o poklicni (socialni) strukturi dijakov gimnazije za Slo- vence v Celovcu omogočajo opozorila na določene strukturalne spremembe med slovensko manjšino, seveda ob vseh zadržkih, ki pri tem nastopajo. Objavljen grafični ter številčni prikaz krajev iz katerih so v šolskem letu 1972/73 prihajali učenci (skupaj 2424) pokaže na njihovo enakomernostno razdelitev po Podjuni, širšem karavanškem prostoru ter po Rožu in Gurah. Zaradi geografske oddaljenosti pa zahodno od Baškega jezera prihajajo le posamezniki. Na posamezni politični okraj sta v šolskem letu 1972/73 odpadla 202 učenca na okraj Velikovec, Celovec-dežela 127 in Beljak-de- žela 64; poleg tega je gimnazijo obiskovalo še 22 celovčanov in 2 beljačana, od drugod pa je prišlo 14 dijakov. Med občinami z močnim deležem dija- kov v velikovškem političnem okraju nastopajo Pliberk (84 učencev), Že- lezna Kapla (29), Dobrla vas (23) in Globasnica (18), v političnem okraju Celovec-dežela Bilčovs (41), Borovlje (21), Sele (20) in Bistrica v Rožu (18) ter v p. o. Beljak-dežela Št. Jakob v Rožu in Vrba ob Vrbskem jezeru (po 20 učencev).!" Upoštevati pa je dejstvo, da je v pregledu že upoštevana znana reforma koroških občin, izpeljana l. januarja 1973, s katero so bile posamezne občine združene s sosednjimi v večje upravne enote, ali pa so bili njihovi deli združeni s sosednjimi občinami. Med dosedanjimi obči- nami sta ostali na dvojezičnem ozemlju v starih mejah le občini Sele in Bilčovs. Očitno je pripisati močan delež slovenskih dijakov iz občin Pliberk, Borovlje in Vrba predvsem tem občinam priključenemu širšemu dvojezičnemu prostoru (na primer so med drugim dobile Borovolje tudi dosedanjo občino Slovenji Plajberk). Po poklicni strukturi staršev je v šolskem letu 1972/73 odpadlo na kmete 142 dijakov, delavce 98, obrtnike 5l, uradnike (nameščence) 92, rentnike 27 in na svobodne poklice 14." Vidi se, da delež dijakov iz kmečkih družin od srede šestdesetih let upada (čeprav je še vedno na prvem mestu) na račun drugih poklicnih skupin, tako predvsem iz uradniških, obrtniških in drugih poklicev, dejstvo, ki očitno navzven očrtuje strukturne premike med slovensko manjšino na Koroškem. Opaziti je tudi močno zastopanost delavskega elementa, kar še posebej velja za drugo polovico šestdesetih let (celo na drugem mestu). 8 Razprave 113 FIT Po štetju leta 1981 Po štetju leta 1961 lov. polje- Občine domače Spee delstvo Indu- hotel- trgov. in svo- prebival. ralni te ‘ in W (meden eg promet een Brdo 1 409 833 59,2 293 20,8 243 19 54 8 Blače 520 885 54,8 113 21,7 81 2 22 2 Goriče 563 329 58,4 59 10,5 93 12 47 6 Št. Štefan 1621 — 0,0 212 13,1 254 26 114 11 Sodni okraj Šmohor 4113 | 1447 35,2 BekStanj 5 272 | 1296 24,9 472 9,0 1063 111 469 73 Bistrica Z. 672 361 53,9 114 1,7 110 17 39 11 Marija Z. 1 958 328 16,9 215 10,9 440 93 163 23 Smerče 2 197 78 3,7 Straja vas 1050 285 27,3 161 15,3 205 17 36 8 Podklošter 5 493 493 9,4 289 5,4 1316 104 544 75 Vernberk 2 743 561 20,7 270 9,9 567 67 230 38 Sodni okraj Beljak 19 265 | 2607 17,7 Št. Jakob 4159 | 2607 62,8 528 12,7 645 71 361 58 Kostanje 1131 450 40,6 240 21,2 187 28 55 11 Ledince 1 286 484 38,1 173 13,5 210 33 101 15 Lipa 1274 201 15,8 148 11,6 284 51 112 15 Loga vas 1953 938 48,6 237 12,1 476 111 127 30 Rozek 657 213 32,4 92 14,0 149 25 30 13 Vrba 2 254 24 1,3 48 2,1 483 178 227 81 Sodni okraj Rožek 12 714 4917 38,7 Bistrica/R. 1719 809 47,3 136 7,9 432 26 104 30 javne službe 15 10 17 89 16 14 170 140 83 17 23 58 24 16 14 33 13 SIT Borovlje Medborovnica Slovenji Plajberk Sele Svetna vas Šmarjeta/R Sodni okraj Borovlje Bilčovs Grabštajn Hodiše Kotmara vas Dholica Medgorje Otok Pokrée Radiše Škofiče Št. Tomaž Trdnja ves Vetrinj Žihpolje Žrelec Sodni okraj Celovec Dobrla vas Galicija Globasnica Škocjan Žitara vas 5 298 977 580 1119 893 1147 11 613 1 306 2073 1 263 1624 1 833 881 1 234 1601 528 1521 1551 (789) 2 766 985 1755 20 921 (21 710) 4 222 1 449 1 334 2651 1 895 1085 461 472 964 620 880 5291 1107 155 762 740 122 805 199 274 588 55 91 103 288 5333 2020 1161 1185 1305 1595 20,7 47,3 81,4 94,6 69,9 76,9 45,5 85,0 9,0 60,7 46,2 6,7 91,5 17,3 3,1 52,1 38,9 3,5 3,4 10,8 17,1 25,5 47,8 80,1 88,0 49,5 74,0 165 94 150 248 144 278 296 402 279 290 178 221 69 299 181 262 307 118 175 242 232 533 354 371 466 453 3,1 9,6 25,8 22,2 16,1 24,2 22,7 19,4 22,1 19,9 9,7 25,1 5,6 18,7 34,3 17,3 19,7 6,3 24,6 13,2 12,6 24,4 27,8 17,6 23,9 1482 283 66 110 168 246 241 393 263 387 405 125 240 302 33 405 213 211 880 163 474 988 275 204 698 409 109 15 20 19 39 27 38 35 43 17 92 21 100 14 11 48 19 33 79 21 19 122 40 328 27 16 15 46 24 28 120 39 86 106 ll 65 62 10 44 51 69 285 61 147 255 49 32 126 39 163 12 20 11 10 27 20 20 26 21 18 17 15 69 24 32 58 21 15 30 13 119 14 11 10 36 22 23 11 22 23 10 17 13 106 19 42 60 17 18 28 11 43 me Od O — 28 23 9TI Po štetju leta 1951 Po štetju leta 1961 lov. polje- Občine domače | obte- delstvo indu- | hotel- |trgov.in| ,5Yo javn hišni prebival. ae ve Š m ‘le er po mm pone ii dlužbe | posli Sodni okraj Dobrla vas 9656 | 5669 58,7 Bela 2 503 1837 74,0 570 22,7 367 40 41 13 26 17 Zelezna Kapla 1391 280 20,1 79 343 48 75 38 29 18 Sodni okraj Železna Kapla 5789 | 3712 64,1 Bistrica/P. 2 024 1690 83,6 389 19,2 426 46 66 9 17 17 Blato 1572 1348 85,8 466 29,6 247 13 33 14 15 11 Libuče 1 272 694 54,6 220 17,3 245 19 57 17 30 7 Pliberk 1 195 186 15,9 61 5,1 243 29 15 43 55 25 Suha 1 492 1186 79,8 382 25,6 151 21 31 11 24 9 Sodni okraj Pliberk 8 1555 | 5104 67,6 Djekše 1 386 649 46,9 401 28,9 106 7 19 10 3 Grebinj 3091 | 1043 34,7 677 21,9 493 64 99 37 33 26 Ruda 1529 793 52,1 357 23,3 258 20 36 10 10 6 St. Peter/V. 1 446 898 63,1 266 26,9 266 13 27 9 8 2 Tinje 643 71 11,2 114 22,9 114 7 32 7 JI; 2 Važenberk 2 730 295 8,5 447 22,9 447 30 61 24 17 6 Vovbre 1 628 323 19,9 183 25,8 183 10 33 7 4 4 Velikovec 3 552 295 8,5 784 3,2 784 94 254 129 165 48 Sodni okraj Velikovec 16 005 | 4367 27,3 POKLICNA PRIPADNOST STARŠEV DIJAKOV GIMNAZIJE ZA SLOVENCE V CELOVCU 150} 140 130} 120} 110 100} 20} 10F 1959/60 62/63 65/66 68/69 FOIA 7172 Tels Tals LEGENDA: Kmet me eee Delavec ----- uradnik »erasesee Obrtnik tttere rene Drugi poklici in upokojenci 117 Nadrobnejšo podobo orisanega stanja nudi naslednja preglednica ter dia- gram, pripravljena na podlagi vsakoletnih poročil gimnazije za Slovence v Celovcu: Slovenski dijaki po poklicni strukturi staršev Šol. leto Kmet Delavec Obrtnik Narmekcenem oe 1959/60 56 61 | 22 23 22 1962/63 118 76 38 47 18 1965/66 148 81 51 69 26 1968/69 147 126 40 15 37 1970/71 144 101 43 97 37 1971/72 142 110 45 85 39 1972/73 142 98 51 92 41 1973/74 131 118 43 113 29 (Pri pripravi pregleda so sodelovali še Breda Turk-Vilhar, Dušan Nečak in Janez Stergar.) OPOMBE 1 Prim, Karntner Tageszeitung, Klagenfurt, 25. novembra 1970. ? A(ndrej) Mortisch, Socialnogeografski razvoj katastrske občine St. Pavel na Zilji (St. Paul in Gailtal) od leta 1836 do danes. Geografski vestik, Ljub- ljana- 1971, 86—87; S(rečko P(anič), Megla nad Ziljsko dolino, 7 dni, Maribor, 20. januarja 1972, št. 15. š V pregledu so upoštevane občine iz časa pred njihovo sedanjo preure- ditvijo (stanje z dne 31. decembra 1972). 4 S(rečko) P(anič), Razslojevana koroška vas, 7 dni, 3. februar 1973, št. 5. 5 Sloveniji Plajberk in njegova spreminjajoča se notranja terr zunanja podoba. Delo, Ljubljana, 13. januarja 1973, št. 10, sobotna priloga. § Arnulf Beran, Landschaft- Wirschaft- Siedlung der Marktgemeinde Eisen- kappel-Vellach, Carinthia, I, Klagenfurt, str. 358—373. 7 Tipkopisna študija v arhivu Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljub- ljani (INV). 8 Janko Pleterski, Avstrijsko ljudsko štetje dne 31. marca 1961 na Ko- roškem v primerjavi s štetji dne 22. marca 1934 in 1. junija 1951. Tipkopisna študija INV, katere izdelavo je omogočil Sklad Borisa Kidriča. ? Prav tam. 10 Slovenski vestnik, Celovec, 10. maj 1963, št. 19. 11 Karntner Landes-Zeitung, Klagenfurt, 28. januar 1966, št. 4. 118 #2 Janko Pleterski, cit. d.; isti, Die Volkszihlung von 31. Marz 1961 in Kirnten, Razprave in gradivo Inštituta za narodnostna vprašanja Ljubljana, 1966, št. 4/5, 207—215. 1% Prav tam, 14 Za predvojna ljudska štetja gl. razpravo B. Grafenauerja v Koroškem zborniku, Ljubljana 1946, za štetje leta 1951 razpravo Vladimirja Klemenčiča v Razpravah in gradivu INV 1960, št. 2, za štetje 1961 Janka Pleterskega, prav tam, 1966, št. 4/5 in za štetje leta 1971, Delo, Ljubljana (nedeljska izdaja) 15., 22. in 29. aprila 1973, št. 103, 110 in 116. 15 Tone Zorn, Dnevna mignacija in jezikovna struktura na južnem Ko- roškem po podatkih štetja leta 1951. Anthropos, časopis za sodelovanje huma- nističnih ved, za psihologijo in filozofijo, Ljubljana, zv. 1/2, 1972, 189—201. 1% Letno poročilo zvezne gimnazije za Slovence, Celovec (za šolsko leto) 1972—73, 24—25. 17 Gl. op, 16, 22. 119