U D K 808.63—093.5 Janez Dular F i l o z o f s k a f a k u l t e t a , L j u b l j a n a ZVRSTNA P R I P A D N O S T PRVIN V P U B L I C I S T I Č N I H B E S E D I L I H V p u b l i c i s t i č n i h b e s e d i l i h n a s t o p a j o š t ev i lne p r v i n e soc i a ln ih , f u n k c i j s k i h , p r e n o s n i š k i h in č a s o v n i h zvr s t i s l o v e n š č i n e , o d l o č i l n o v l o g o v n j i h p a i m a j o p o s e b n e p r v i n e p u b l i c i s t i č n e g a j e z i k a , č e p r a v k o l i č i n s k o p o g o s t o niso n a p r v e m m e s t u . R a z č l e m b a besed i l n a p r v i n e j e s a m o p r v a s t o p n j a m e t o d e z a r a z k r i t j e n j i h o v e z v r s t n e s a m o b i t n o s t i . In j o u r n a l i s t i c t e x t s w e m a y f i n d n u m e r o u s e l e m e n t s of soc i a l , f u n c t i o n a l , c h a n n e l l i n g , a n d p e r i o d i c a l r eg i s t e r s of S l o v e n e w h i l e s p e c i a l e l ement s of the j o u r n a l i s t i c l a n g u a g e still k e e p in them the d e c i s i v e role, e v e n if q u a n t i t a t i v e l y they d o not t a k e the l e a d i n g p l a c e . An a n a l y s i s of t e x t s into their e l e m e n t s is o n l y the f i r s t s t a g e in the m e t h o d for the i d e n t i f i c a t i o n of their t y p o l o g i c a l i n d i v i d u a l i t i e s . Obravnavanje naslovne teme je najbolje začeti s splošno ugotovitvijo o zvrstili nevtralnosti večine prvin (ne samo v publicističnih besedilih) in s posebno ugotovitvijo o vendarle veliki, med vsemi funkcijskimi zvrstmi1 največji raznovrstnosti in odprtosti publicističnih besedil tudi za tipične prvine drugih zvrsti. Z izrazom zvrstna pripadnost mislim na tiste razsežnosti jezikovnih prvin, ki so pridobljene z uporabo teh prvin v tipičnih govornih položajih in okoljih; njihovi evokativni učinki2 niso odvisni samo od inherentnih lastnosti prvine in njenega položaja v slovničnem sestavu, tj. od njenih neposrednih glasovnih, oblikovnih ipd. določilnic. I. Socialne zvrsti 1. Vsa besedila obravnavanega korpusa5 so napisana v z b o r n i slovenščini; to je treba posebej omeniti zato, ker je v slovenskem prostoru 1 Pri zvrst i l i de l i tv i s l o v e n s k e g a j e z i k a in z a d e v n i t e r m i n o l o g i j i ( p r e d v s e m v zvez i s » s o c i a l n i m i z v r s t m i « ) s e o p i r a m na se s tuv , ki j e p o d a n v de l ih J . T o - p o r i š i č a Slovenski knjižni jezik 1—4. M a r i b o r 1965—1970, in Položaj slovenske- ga pogovornega jezika med jezikovnimi zvrstmi, G o v o r n i t e f o r m i i s l o v e n s k i t e l i t e r a tu rn i j a z i c i ( M a t e r i j a h oil v t o r o t o z a s e d a n i e n a m e g u n a r o d n a t a k o m i s i j a za s l o v e n s k i t e l i t e r a t u r n i j a z i c i ) , S k o p j e 1973. S t r n j e n p r i k a z p o s a m e z n i h zvr s t i in b i b l i o g r a f i j o s e m p o d a l v č l a n k u Zorstnost slovenskega jezika, z b o r n i k S l o v e n - ski j ez ik , l i t e r a t u r a in k u l t u r u , L j u b l j a n a 1974. 57—73. 2 G l . P. G u i r u u d . Stilistika, S a r a j e v o 1964. 50. 3 K o r p u s s e s t a v l j a j o p o en izvod d v a n a j s t i h s l o v e n s k i h o s r e d n j i h in p o k r a - j insk ih č a s n i k o v in rev i j , i z d u n i h a p r i l a 1972, in s i cer d n e v n i k o v Delo (O). Ljub- ljanski dnevnik ( L D ) , Primorski dnevnik ( P D ) in Večer (V) z d n e 6. 4. 1972, ted- n i k o v Tovariš (Tov) z d n e 5. 4.. Dolenjski list ( D L ) in Antena (A) z d n e 6. 4., Mladina (M) z d n e 4. 4.. Tedenska tribuna (TT) z d n e 5. 4., Slovenski vestnik (SV) z d n e 7. 4. in Nedeljski dnevnik z d n e 9. 4. (N1)) ter š t i r i n a j s t d n e v n i k a Naš i r a z g l e d i (NR) z dne 7. 4. 1972; u p o š t e v a n i h j e tud i n e k a j s t a r e j š i h in m l a j - ših i zp i sov iz istih p u b l i k a c i j . še živa tudi n a r e č n a publicistika (npr. beneškoslovenski list Novi Matajur). Po sicer zbornih besedilih pa je najti tudi nekaj raztresenih narečnih prvin, predvsem z oblikoslovne in besedne ravnine, npr. na binkošte (PD 1), iz Bohinec (A 89), iz Friškinec (V 12), adleš ičfo prosvet- na dejavnost (DL 17), Ma, ošt'ja (ND 17), sandali z višjo peto so še bolj elegantni (A 82), praznik sv. Va пса (PD 3), se ukvarjata s praščarstvom (PD 3), Ejga, ka j pa ti tukaj? (A 43). Narečnih prvin bi lahko opazili precej več, če bi bilo v korpusu tudi kaj besedil z radia in televizije. Tam se namreč tudi v besedilih, ki sicer veljajo za zborna, na glasoslovni ravnini (npr. pri naglaševanju, kvaliteti samoglasnikov idr.) pri nekaterih govorcih pogosto začuti močna narečna podlaga, npr. je šivala namesto je šivala, je pihala namesto je pihala, odnosi, popevka namesto odnosi, popevka. 2. Prvin p o g o v o r n e g a jezika je v gradivu precej več kot na- rečnih; najdemo jih na vseh ravninah.4 a) Glasoslovje (vokalna redukcija): »Mam tremo,« mi je povedal. (Tov 7), postaven Štajerc (TT 16. 4. 1970.). b) Besedotvorje: Amerikanci (A 54), deci čistega alkohola (M 12). c) Oblikoslovje: s fičko/orn (Tov 29), bi pomagal Vojko tu (Stop 31.1. 1971.), jo je krogla zadela v prsa (D 12. 4. 1971.), se pa ne bojo odločili (A 60). č) Besed je in frazeologija: — splošnejše (starejše, »ljudsko«)5 — s šihia (DL 5), brilitna buča (D 6), šporhati (Tov 29), kregajo se (D 7), korajžno (D 16. 11. 1969.), oštir- ji, štanti (M 5), vic (A 44), graben (Tov 29), pobrigajte se (A 27.5. 1970.), pogrunta (DL20) , na rajžo (V 6), bi bila ohcet in vse bi štimalo (TT 26. 3. 1970.), dvoriti njegovi punci (PD 3), na pranger (DL 19), ja (A 43), ena gospa je rekla (DL 15), smo si bot (Tov 36); — posebno (slengovsko," novejše) — frajerji, pusulja (LD io), samca je nabasal na havbo, firbcev (Tov 22), kvarc lampa (D 9), je bentil (A 56), kepe tako fino letijo (A 7), našim preiskovalnim organom gre za večje »ribe« (A 50), ping-pong (A 55), v gostilni je počastil (DL 14), v statistiki so p a Amerikanci glavni (A 54), Francozi imajo kost (D 1), bodo težko prišli skozi (D 27. 1. 1971.), Dnevnik jezne gospodinje nastane zato, ker je 4 G l . ] . T o p o r i š i č , Slovenski pogovorni jezik, S R IB, 1970, 55—70 ( tam tud i d r u g u l i t e r a t u r a ) . s O p o j m u » l j u d s k a g o v o r i c a « in o d a n a š n j e m p o m e n u t e g a p o j a v a za n a š p u b l i c i s t i č n i j ez ik in d r u g e zvrs t i gl . č l a n e k B . P o g o r e l e c Za latovščino niso krivi samo novinarji, L j u b l j a n s k i d n e v n i k 8. 12. 1973; p r i m , še A. B a j e c , Ljudske izposojenke, J i S 1956/57, 28—33, 81—85. " G l . V. G j u r i n , Interesne govorice sien g, žargon, argo, S R 22, 1974, 65—81. Carrie Snodgress že tako sita dedca, da se še njen pudl pokaka na tapi- som. Ona pa gre kupčkat z enim tipom. Čist luštn, ampak naše babe ga ne lomijo kot v gnilih U.S.A. in zato pri nas ne morino nardit enga tako ajnfoh hecnga filma. (M 9) d) Skladnja : — konstrukcije — očka od moje sošolke, od moje sošolke mama (Tov 29), ne bo nas za prepoznati (TT 13. 1. 1971.); — besedni red. — Odgovor je dobil, da to ni nikakršna podražitev, (ND 2), V ustavi je tudi določena pravica do dela in menim, da kdor je delal polnili 40 let, se mu tudi d bodoče naj ne krati pravice in volje do dela. (ND 2) II. Funkcijske zvrsti 1. O b č e v a l n i j e z i k 7 Med gradivom iz publicističnih besedil je najti ne le posamezne pr- vine občevalnega jezika, temveč cele odstavke in odlomke; besedil, kot so npr. romani v nadaljevanjih, reklame, uradni razglasi ipd., ki sicer iz- hajajo tudi v časnikih, seveda ne štejem med publicistična besedila. V nekaterih naših časnikih (npr. v Anteni in Nedeljskem dnevniku) so prav- zaprav cele rubrike namenjene nevezanemu kramljanju z bralci in tam- kajšnja besedila se zvrstno ne ločijo od čisto zasebnih pisem, tj. od be- sedil občevalnega jezika, čeprav so se njihovi ustvarjalci pri pisanju za- vedali, da pišejo za javnost, da je torej njihovo »zasebno pismo«, »za- upni pomenek«, »kramljanje« ipd. samo o b l i k a , zunanji videz, po funkciji pa gre za posebno publicistično slovstveno zvrst (žanr). Zasebnost (tj. uradna nevezanost), laičnost (strokovna nevezanost), iniproviziranost (konceptna nevezanost) in dvogovornost kot najsplošnej- še lastnosti občevalnega jezika se v mojem gradivu kažejo takole: o) Zasebnost (neuradna poimenovanja oseb, ustanov, držav ipd. — univerbizacije; snovna naravnanost na družinski in prijateljski krog): Marina, vrni se domov! (PD 2), Z Otoni na štiri oči ( D L l l ) , Tokrat je naš gost akademski slikar Tomaž Kržišnik. Preden se dotaknemo njego- vega dela, naj povemo, da je Tomaž študiral v Varšavi. (A 46), »Pa naj poje vaš generalni,€ je odgovorila Sylvia. (D 9), Novolesovci bodo izvo- zili 50 odstotkov (DL3) , smo dobili 256000 doz ruskega cepiva (V 12), Tiste lačne srake pa sploh niso bile srake, ampak mala dva, ki sta kli- cala mamo. ( Tov 22) 7 Gl. op. 1; za to zvrst se uporabl ja tudi poimenovanje praktično sporazu- mevalni jezik, prim. J . Toporišič, S K J 3, Muribor 1967, 95— 96. b) I.aičnost (neterminološkost. približnost pri količinskih izrazih): so se pojavile koze tudi v Jugoslaviji (DL4) , Do eksplozije supernove, iz katere se je rodila meglica (meglenica — J. D.), Gum, pa je prišlo precej prej. ( l ov 42), V takšnem položaju smo bili nazadnje pred kakšnimi pet- desetimi leti. (Tov 15), le nekaj sto korakov od mestnega središča (ND 3), ima skupnih žitnih rezerv za dober mesec (D 5). c) Improviziranost (raba frazeologije, defektni stavki, preskoki, pre- mori, mašila): Ta trmasti orodjar je potegnil za nos vso Planico. (Tov 9), Rodila bi pa pika! (M 3), Ogorčeni smo poklicali ljubljansko kinematografsko podjetje. Zahtevali Lindiča. Šef programa je. Ogorčeni smo ga ošteli, se zgražali. Mu rekli, da je napisala Mane a Košir. >Tako?t pravi Lindič, tja, Manca... kaj ni to filmska tolmačinja nekih vlog? i » J a,* smo rekli, tsploli veste, v katerih filmih? Seveda ne veste. Torej ... v filmu Breza Anteja Babaje je igrala, potem ... potem ...« j No. potem...?€ Zadrega kot hudič. (A 38), Ne. ne in ne! (TT 6) č) Dvogovornost (raba prve in druge glagolske osebe, vprašalni stav- ki, kontaktni in ekspresivni izrazi, dopolnjevanje z govornim položajem in sobesednikovim besedilom): — Kaj pa tvoji konjički? *Moj svet je lep in pester; prosti čas znam koristno uporabiti. Ne razumem pa tistih, ki tožijo, da bodo umrli od dolgočasja. Možnosti so. vendar je veliko takih, ki se jim res nič ne ljubi!* (DL 11) Pritisnil sem na gumb in čez nekaj trenutkov se je ves v belem prikazal črn hotelski sluga. Ura je bila sedem zjutraj in ob takem času vam po stari hotelski navadi prinesejo v posteljo čaj, če želite. Želite še kaj? Da. Predvsem, gospod sobar, je ta soba zelo draga, ker ima klimatsko na- pravo. Vendar le-ta. kot vidite, le brenči, ne pa tudi hladi. Torej vas prosim, da jo popravite. Cim prej. Ogorčeno sem mu pokazal toplomer — 28 stopinj Celzija. Mulo je razprl oči, kot da nisem pri pravi. Bomo pogledali, gospod. Bomo takoj uredili. Priklanjajoč se je zadenjski umikal iz sobe. (Too 31) — Kjga, kaj pa ti tukaj,* me je pozdravil. No, lep sprejem. — Slišala sem, da boš letos pel na »Popevki<. — l'a še res je. Pojem v duetu z Majdo Jazbec. — Ali si kaj vesel? — Sem ja, kdo ne bi bil. — Pa imaš kaj treme? Imam, seveda. To je moj prvi večji in pomembnejši nastop. — Kako to? Saj nastopaš že kakih sedem let, če ne še več. — To je že res, ampak do sedaj sem vedno pel in igral na kitaro. Sedaj bom pu samo pel. — Tudi pel si že sam. — Mhm, na Radioklubu ... (A 43) 2. S t r o k o v n o - z n a n s t v e n i j e z i k Prvin te zvrsti je v publicističnih besedilili zelo veliko. Y časnikih iz- hajajo tudi besedila popolnoma strokovne oziroma znanstvene narave (npr. nekateri prispevki v NR) : takih nisem upošteval, upošteval pa sem poljudnostrokovne in poljudnoznanstvene8 ter vse tiste prispevke, ki so jih — četudi na podlagi pogovorov s strokovnjaki in z uporabo strokovne literature — napisali sami novinarji (pri tem sem se moral zanašati na podpise pod članki). Strokovno-znanstvenemu jeziku dajejo tipične lastnosti (natančnost, enopoinenskost, objektivnost, abstraktnost, zapletenost, prepričljivost ipd.) tele prvine: a) Ustaljena enopomenska poimenovanja — termini: negospodarstvo (D 1), kontraindikacije (D 1), samoupravni sporazum (LD7) , pralni stroj (ND 3), medicina dela (NR 9), najvišje dnevne temperature (ND2) , žar- nica z bajonetnim vratom (D 7), žveplov dioksid (M 39), živa sila (NR 21). tretja dimenzija (LD 5). b) Definici je: Samoprispevek je v bistvu dodatni davek, dodatni finančni prispevek občana k urejanju zadev splošnega pomena. (M 12), Za najbolj uspešno obrambo proti črnim kozam velja cepljenje z živim virusom (živo cepivo), po katerem nasta- nejo v organizmu protitelesa, ki obvarujejo cepljenega pred boleznijo ob more- bitnem stiku z bolnikom. To je aktivna imunizacija. (DLl) c) Nečustvenost tudi pri obravnavanju pojavnosti z močno čustveno sestavino: Iz obširne raziskave, ki je zajela 295 ubojev v letih 1954 do 196? in ki so jih obravnavala pristojna kazenska sodišča, povzemamo nekaj zanimivih za- ključkov: večina prestopnikov (85"/u) so bili delavci s popolno ali nepopolno osnovno izobrazbo, 79'le prestopnikov se je rodilo in živelo na podeželju; 52 'lu med njimi je izviralo iz družin s petimi in več otroki, ki so v številu otrok desetkrat presegale povprečno slovensko družino. (Tov 5). č) Besedje z abstraktnim pomenom: Osebnost enega vodilnih kibernetikov inštituta Rudjera Boškoviča je usmerjena ne v scient ifikacijo umetnosti, temveč v estetizacijo znanosti. (NR 28), To bi morali vsekakor pametno uporabiti tudi za učinkovitejše reševanje vzajemnih problemov, kot so ekspanzija industrijskega izvoza, H O s t a t u s u p o l j u d n o z n a n s t v e n e g a j e z i k a v s e s t a v u f u n k c i j s k i h z v r s t i g l . V. Л. A l e k s e e v , O nekotoryx osobenostjax publicističeskogo funkcional'nogo stylja, P r o b l e m y ž u r n a l i s t i k i 2, 1473, 10; p r i m , š e 15. U r b a n č i č , O jezikovnih stilih, J e - z ikovn i p o g o v o r i I, L j u b l j a n a 1965, 233. in J . T o p o r i š i č , Nekaj strani iz sloven- ske slovnice, J e z i k o v n i p o g o v o r i II, L j u b l j a n a 1967, 109. ukinjanje carinskih in necarinskih zaprek, nevezanje finančnih pomoči, povezovanje posebnih pravic do črpanja v finančnem poslovanju, trans- fer moderne tehnologije, zahteve v zvezi s sodobnejšim razvojem trgo- vinske mornarice teh dežel in sodobnejše tehnike pri prevozu surovin. d) Matematizacija: 16. aprila bo sonce vzšlo ob 5.14, zašlo pa ob 18.50, dan bo dolg 13 ur in 36 minut. (ND 2), Vrstni red: 1. Italija 8 (26:14), 2. Špani ja ? (25:15), 3. Jugoslavija ? (18:14), 4. Nizozemska 6 (25:17) (LD 13), Tudi nekateri drugi pokazatelji kažejo razvitost raziskovalnih kadrov pri nas, saj pri- de v Sloveniji 11,6 raziskovalcev na 10.000 prebivalcev, medtem ko znaša za Jugoslavijo le 5,9 raziskovalca, to pa uvršča Slovenijo na 10. mesto evropske lestvice . . . (D 4) e) Razčlemba trditev in podatkov: Ob koncu leta 1971 je imela biblioteka SAZU 172.832 inoentarnih številk, in sicer: knjig in letnikoo revij 167.263, mikrofilmov 671, rokopisov 69, geograf- skih kart 1.589, gramofonskih plošč 67, reprodukcij in fotografij 3.173. (NR 30). Položaj bom ilustrirala le z nekaj številkami: v osnovni zdravstveni službi nam po minimalnih kadrovskih normativih že danes primanjkuje 125 zdravnikov in okoli 250 medicinskih sester; v naši republiki pride na 10.000 prebivalcev 10 odstotkov manj zdravnikov kot v sosednjih deželah; v bolnišnicah nam pri- manjkuje 180 zdravnikov specialistov in specializantov ter kar 1631 zdravstve- nih delavcev s srednjo in višjo izobrazbo — med njimi 1660 medicinskih sester; medicinska oprema je zastarela in izrabljena; 20 odstotkov vseh bolniških po- stelj je nestandardnih. (NR 6) f) Dolge in zapletene skladenjske konstrukcije (prim, diagram o po- vprečnih dolžinah povedi): Mogoče je bolj konstruktivno, če že ne natančneje, da istovetimo mladost s stanjem duha, z ravnijo psilio-socialnega razvoja, ki mu vlada domišljijo, želja po doživetjih, potreba, postavljati vprašanja vsem uveljavljenim standar- dom, da bi uveljavljala in zagovarjala svojo lastno individualnost. (NR4), Ko so govorili o gospodarjenju s prostorom in urbanim sistemom, o Sloveniji v evropskem prostoru in o naši republiki o okviru sosednjih dežel, so poudarili, da slovenska prometna infrastruktura, zlasti ceste in železniško omrežje, glede gostote še kar ustreza, pač pa je izredno kritična kvaliteta naših cest kakor tudi železnic. (D 2), Kolikor moremo razumeti operacije po sprotni razlagi, smo priča opravljanju dveh poglavitnih nalog farmakološkega laboratoriju: pripravam za ugotavljanje toksičnosti določene kemične substance nasploh glede na organi- zem določene živalske vrste, v nušem primeru bele podgane, ter ugotavljanju vplivanja neke kemične substance na povsem določene procese v živalskem orga- nizmu, v našem primeru na krvni tlak v zajčevem telesu. (Tov 37) Moj i p o d a t k i s e n e k o l i k o loč i jo od p o d a t k o v v k n j i g i D . P o n i ž a S l o v e n s k i j e z i k , l i t e r a t u r a , r a č u n a l n i k i ( M a r i b o r 1974, 119). V z r o k za to j e p r e d v s e m d r u - Prim, diagram Povprečne dolžine povedi v funkc. zvrsteh število besed 20 , 15 10 public. umetn. strok. urad. povprečno gučna zvrstila oziroma podzvrstna klasifikacija in izbira besedil za korpus (pri meni so npr. upoštevani tudi vsi naslovi, podnaslovi in vmesni naslovi, to pa so v povprečju zelo krutke povedi in jih ni zanemarljivo malo); sicer pa je za tukajšnje obravnavanje bistveno le razmeroma dobro ujemanje Poniževih in mojih podatkov glede dolžine povedi v publicističnih besedilih oziroma posta- vitev dolžine teh povedi na prvo mesto pri obeh. g) Citiranje: Po filozofski plati pa je » . . . očitno želel predvsem sam zase razrešiti poglavitno metafizično vprašanje o človeku in svetu ...« (NR 7), Osebno doživetje je v Zenu vse. »Če bi me kdo vprašal,« pravi Suzuki, >kaj Zen uči, bi moral odgovoriti, da ničesar.. л (M 31), Teore- tična postavka o potrebi koncentracije moči odločanja za željeno prostor- sko decentralizacijo (Blumenfeld) se v naših socialno-psiholoških in zgodovinskih razmerah lahko sprevrže (NR 5). h) Omejevanje in pridržek: Štirinajst dni — včasih malo oeč ali manj — po tistem, ko je virus črnih koz vstopil v telo, se pojavijo znaki bolezni. (Tov 16), Omenil pa bi, da končni cilj ne more biti zgolj v fi- zičnem artefaktu (tj. »novem« mestu, v »slovenskem« pristanišču, v >ukročeni« reki, ali v »trdnjavi slovenstva« ob ogroženi in krivični meji), temveč v družbeno naprednih ciljih izboljšanja življenjskih razmer, blaginje in varnosti (NR 5). Pri podajanju vsega tega gradiva nisem posebej opozarjal na raz- ločke med strokovno in znanstveno podzvrstjo; prava znanstvena bese- dila so v publicistiki izjemna (npr. v NR), navadno se bolj ali manj približujejo poljudno znanstvenim. 5. U r a d o v a l n i j e z i k " Prvin te zvrsti — lahko jo obravnavamo tudi kot razmeroma samo- stojno podzvrst strokovno-znanstvenega jezika — je v publicističnih besedilih zelo veliko; v časnikih izide tudi precej v celoti uradovalnih besedil (npr. Odlok o mobilizaciji zdravstvenih delavcev na območju SR Slovenije v času epidemije črnih koz, potem reklame, uradni naslov in podnaslov časnika ter podatki o njegovem izhajanju in izdajatelju itd.). V publicističnih besedilih so najizrazitejše naslednje skupine prvin uradovalnega jezika: a) Pravna in družbenoupravna terminologija: lokacijsko dovoljen je (ND3) , razpis delovnih mest (V 5), so ga osumili grabeža, zlorabe urad- nega položaja iz koristoljubnosti in ponarejanja javnih listin (D 8), Pra- vica podpisovanja čekov, virmanskih nalogov in sklepov je prepuščena posamezniku (D 8), za proračunsko leto 1971 (V 2). b) Poimenovanja uradnih družbenih ustanov, organov, listin itd. (ve- činoma večbesedno): občinska skupščina, krajevna skupnost, zbor obča- nov (V 4), delavski svet splošnega gradbenega podjetja Zidar, republiški odbor sindikata delavcev storitvene dejavnosti Slovenije (DL 16). občin- ski komite Zveze komunistov (DL 17), republiški sekretariat za zdravstvo (D 1), avstrijsko-jugoslovanski sporazum o dolgoročnem gosi>odarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju (SV 2), člen 7 državne pogodbe (SV 1). c) Poimenovanja družbenega statusa in uradnih funkcij posameznih oseb (večinoma večbesedno): so vprašali Mirka Čadanoviča, predsedniku pokrajinskega komiteja Z K Vojvodine (N1)3), predsednik zveznega iz- vršnega sveta Džemal Bijedic (1)1), tiačelnik poskusnega laboratorija vojaško-medicinske akademije polkovnik dr. David Mel (D 16), Ondina Otta — Klasinc, dolga leta primadona mariborske opere (Tov 38). č) Sklicevanje na javna oziroma uradna besedila: Sklicujoč se na zakon o tisku prosim, da k članku z dne 17/7 1971 z naslovom »Življenje vredno 160 din« objavite za osvetlitev tega primera še na s l edn je . . . ( l o v 16). Na podlagi sprejetega akcijskega programa in sklepov 3. seje CK Z.KS o socialnem razlikovati ju (1)4). Za primer navajamo člen 2 točka 7 iz pravilnika, ki ga ima zavarovalnica Sava (A 27. 5. 1970.). d) Kratice in okrajšave: Predsednik Z IS (1)1), delavci z nizkimi OD (1.1) 7), zvezni odbor ZZli NOV (1) 16), sodelovanje z občinskimi skupšči- nami, TIS, ZK, SZDL, DPM in drugimi družbenimi organizacijami (V 4), » Gl . F . N o v a k , Slovenski poslovni jezik. J iS 18, 1972/73, 172—179. As. dr. Nevenka Vargazon (DL 5), za 30 odst. večji družbeni proizvod (DL 19), 20 N-din (ND 2). e) Frazeologija uradovalnega jezika: prijaviti pristojnemu organu (ND 2), o breme proračunskih postavk (ND4) , sklicujoč se na zakon (Tov 6), bo uradno obiskal Avstrijo (D 1), dati v likvidacijo (ND4) . f) Multiverbizacija: prašičji hlevi (D 4), osebni dohodki (ND 2), vzgojno-varstvene ustanove (D 7), prekinitev dela (Tov 18), vršiti popra- vila, sprejeti sklepe (D). g) Samostalniško izražanje: v programu dela komunistov so dali po- seben poudarek uspešnosti ZK (DL 16), iz poročila inšpektorja službe družbenega knjigovodstva Milorada Raičkoviča iz Ljubljane (ND4) , pri razvijanju posebnih oblik varstva razvoja motenih otrok (D 27.3. 1970.). h) Raba trpnika: če ne bodo medtem izdani drugačni predpisi (PD 2), Pevke in pevci so naprošeni, da se vaje zanesljivo in točno udeležijo. (SV 5), V predlogu novega zakona o gozdovih je obravnavano tudi vpra- šanje sprostitve prometa z lesom. (Tov 20), kar zadeva Avstrijo in Jugo- slavijo, ni bil dosežen napredek na področju obojestranskih vlaganj. (D 12.8. 1971.). Kako velik delež imajo v publicističnih besedilih lahko prvine stro- kovnega in uradovalnega jezika, nam pokaže statistična razčlemba, pri kateri upoštevamo samo uradna večbesedna poimenovanja (terminolo- gijo, naslove uradnih ustanov, funkcij ipd.). V članku Prostor o SRS (D 2) pokrivajo taka poimenovanja 30 odstotkov vsega besedila, v član- ku Bijedič na Dunaj ( V i ) 28 odstotkov, v članku Raznolika dejavnost (D 4) celo 36 odstotkov. Nekaj primerov: V osnovnih organizacijah ZK na Pedagoški akademiji, Visoki ekonomski komercialni šoli in Višji pravni šoli so začeli pripravl jat i analize z namenom, da bi ugotovili, kako je v učnih programih prisotno idejnopolitično izobraževanje. (D 4), Ker me dopis uradno in osebno zadeva, sem »zaključke občinske kon- ference SZDL Ljubljana-Siška sprejel predvsem kot prispevek k raz- pravi o osnutku splošnega zakona o samoprispevku, ki je prav zdaj na dnevnem redu. (ND 3), Dve leti po izvolitvi deželnih svetov je namreč velik del dosedanjih državnih pristojnosti prešel na avtonomne dežele, ki so doslej imele teoretično, sedaj pa imajo tudi praktično zakonodajno oblast. (SV 2) Če bi k temu prišteli še enobesedna uradna poimenovanja in termino- logijo, bi se izkazalo, da delež strokovnega in uradovalnega jezika v marsikaterem publicističnem besedilu pokriva več kot polovico prostora. Prav prvine teh zvrsti odločilno prispevajo k zapletenosti imenskih skupin v publicističnih besedilih, npr. Stališča republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva o nadaljnjem razvijanju kulturnih skupnosti... (NR 1): NP 4. U in e t n o s t n i j e z i k Tudi prvine te zvrsti so v publicističnih besedilili močno zastopane; četudi odštejemo prava umetnostna besedila, kot so črtice, romani v na- daljevanjih. prigodniške pesmi ipd., kar izhaja v časnikih, ostaja dosti prvin raztresenih po pravili publicističnih besedilih in njihova navzočnost spada celo v definicije nekaterih najbolj znanih publicističnih slovstve- nih zvrsti, npr. reportaže, feljtona, kozerije. Ker je umetnostni jezik že sam po sebi nadvse raznovrsten in njegova besedila odprta za prvine drugih zvrsti, poleg tega pa je teoretično sploh še aktualno vprašanje, ali pri njem ni odločilnejša posebna raba in porazdelitev prvin, posebno stališče do jezika (tip komunikacije),'0 kot pa jezikovne prvine same po sebi, moramo biti pri prikazovanju zadevnega gradiva kar se da pre- vidni. »Pri časnikarskih sporočilih sploh ni mogoče govoriti o leposlovju v pravem pomenu besede, posebnosti časnikarstva namreč dokaj ome- jujejo pisca, da ne more prosto razvijati umetnostnih prvin, ne( dopuščajo mu, da bi neomejeno uporabljal literarne možnosti leposlovja, ker mora neogibno upoštevati predmetna in naslovniška dejstva, zahteve politične, družbene, skupnostne narave, pa tudi druge zakonitosti, npr. tehnične vrste (stanje in raven telekomunikacij, operativnost, obseg gradiva in podobno).«11 V obravnavanem korpusu najdene posamične prvine umetnostnega jezika sem razdelil na štiri skupine: v prvi so nedvomni citati iz znanih 10 Gl . R. Kat ič i č , Jezik и književnosti, J ez ikos lovn i ogledi , Z a g r e b 1971, 185 Gl. E. Helmendorfer, Journalismus. BLW Juniorwissen, München, 9. 81 J. Toporišič , K izrazju in tipologiji slovenske fruzeologije, JiS X I X , 1973 do 1974, 273—279. prihodnjikom, ka j šele, da bi zamenjali ali vrinili celo besedo; spre- membe na pomenski ravnini (zlivanje in praznjenje besednik pomenov) so pri tem drugotne, poznamo celo veliko frazeologemov, pri katerih ostane pomenska vrednost sestavin nedotaknjena in se je popolnoma za- vedamo (pri terminih — če tudi te štejemo med frazeologeme22 — se to tudi izrecno zahteva, npr. žarnica z bajonelnim vratom, žoeplov diok- sid). Za prave klišeje pa je bistvena predvsem pomenska sprememba, in sicer posplošenje pomena in potem pomenska izpraznitev izraza zaradi ponavljanja v najrazličnejših, ne pa ustaljenih zvezah (npr. po samo- upravni poti (D 2), na najboljši poti (LD 5), držati se začrtane poti (DL 2) itd.). Proces frazeologizacije, tj. ustalitve katere iz snopa teh besednih zvez s klišejskim izrazom, pogosto ostane nedokončan, ker izraz prehitro pride iz pogostne rabe (iz mode). Odkriti pa je mogoče tudi nasprotne procese — drugotne klišeizacije že sfrazeologiziranih klišejskih zvez: iz snopa besednih zvez s klišejem »miza«, npr. zelena miza, sesti za skup- no mizo, okrogla miza idr. sta se prva in tretja sfrazeologizirali, a se tudi kot celoti spet uporabljata klišejsko (tako še tretji svet, zelena luč ipd.). Popolna obrabljenost in pomenska izpraznitev klišejskega frazeologema potem pripeljeta še do njegovega formalnega razpada ali degeneracije.23 Taki frazeologemi se ne uporabljajo samo v publicistiki, temveč tudi v drugih zvrsteh, npr. v uradovalnem jeziku (npr. Smrt fašizmu! — Svo- bodo narodu! —> S.F. — S.N.), občevalneinu jeziku (npr. Dober večer! —>- Čer!) idr. Tipično opozorilo, da kak frazeologem prehaja med kli- šeje, je nastajanje hibridnih tvorb. npr. Ločiti zrnje od plev, Izruvati plevel Ločiti zrno od plevela (DL 24, NR 11. 10. 1974); Uživati sadove dela, Dosegati delovne uspehe -*• Uživati uspehe svojega dela (DL17) ; Dvojna podoba, Dvorezen meč ~> Dvorezna podoba (TT 2). Ker so stereotipi ena najizrazitejših prvin publicističnega jeziku, se uporabljajo tudi za tipično barvanje v humorističnem posnemanju (paro- diranju) publicističnih besedil (npr. na drugi strani časnika Pavliha — Poroča agencija Veritas). Klišeji : e n o b e s e d n i — slovenski prostor (TT 18), v mednarodnem prostoru (TT 2), v areni našega notranjepolitičnega in gospodarskega dogajanja (DL2) , v svetovni areni (NR 13), posluh za zgodovino (ND 3), 2 2 G l . op . 21 ; g l . tud i J . Ногеску , O vztahu terminologie a frazeolôgie, Ce - s k o s l o v e n s k y t e r m i n o l o g i c k y č a s o p i s 1965, 250—252; V. N. P r o x o r o v a , O fra- zeologičeskoj prirode sostavnyx terminov, I s s l e d o v a n i e p o s l a v j a n s k o j f i lo log i i , I z d a t e l ' s t v o M o s k o v s k o g o u n i v e r s i t e t a 1974, 282—286. " Prim. L. I. Raxmanova in N. 1. Formanovskaja , Nekotorue uslovija izpoizo- vanija ustojčioyx vijraženij v jazyke sooremennoj publicistiki, Vestnik Moskov- skogo universiteta 1972, St. 1; J . V. Bečka, Jazyk a styl nooin, 68. posluh za publiciteto (ND 3). za udeležbo pri tem še nimajo pravega posluha (D 16), ta strategija je največji korak (D 22. 10. 1970.), močan korak naprej (NR 7), reševanje zakoreninjenih problemov našega raz- voja (DL2) , bo reševal probleme občanov (ND3) , zapolnjuje z uspehom veliko vrzel (NR 7), bi nekako zamašil to vrzel (SV 2), bo družba mo- rala misliti (M 14), družba bi ne smela stati pasivno ob strani (D 1), v široko propagandno akcijo (TT 29), širok krog uporabnikov (NR7) , v širši javnosti (D 2), na široko zasnovani prireditvi (NR30), uživajo ši- roko podporo (SV 1), imena srečnih nagrajencev (D 29.4.1970.), je za- sedla odlično tretje mesto (LD 13), se mrzlično pr ipravl ja jo na izdelavo domačih kontejnerjev ( L D 9 ) : f r a z e o l o š k i •— je zlasti poudaril (D 16), naj posebej podčrtam (NR 3), je naletel na negodovanje (LD 13), ozka grla v organizaciji zdravstvene službe (NR 6), sva našla skupni jezik (M 15), zategovanje pasu (M 15), zamrznjene cene (ND2) , so izgu- bile življenje štiri osebe (ND4) , znanje igre pod koši (V 9), izrabljajo pri tem skupni imenovalec (NR 28), posveča veliko pozornost (NR 30), pred malim zaslonom (TT 2), bodo oblekli modri dres z državnim grbom (A 79), govorimo na različni valovni dolžini (DL 15), kratek stik nastaja v občini (DL 15), je z glavo potisnil žogo v mrežo (LD 13), zda j so oči uprte v Moskvo (ND 5). Avtomatizacije: Včeraj so v Beogradu uradno sporočili (LD4) , pre- mier je izjavil (D 5), enakopravnost jezikov narodov in narodnosti (D), se bo sestal s predstavniki tržaškega političnega življenja (PD 2), Na sestanku s predstavniki domačega in tujega tiska v Bejrutu (D 16), Bijediča bodo spremljali član ZIS Boris Snuderl, namestnik zveznega se- kretarja za zunanje zadeve Jakša Petrič in druge osebnosti (V 1), stor- jeni so bili že določeni ukrepi (V 5), pogovori so »minili v prisrčnem in prijateljskem ozračju« (NR 24), padavine se bodo iznad severozahodnih krajev države širile proti jugu (DL 16). Veliko klišejcv in avtomatizacij prihaja iz poročil svetovnih poroče- valskih agencij in so — kot tudi v večini drugih jezikov — kalkirani. Imamo jih za evropeizme, čeprav so nekateri nastali drugod. Naj jili nekaj naštejem: beg možganov, okrogla miza, monetarna fronta, v vodil- nih ameriških krogih (NR II), krik mode (A 83), vietnamskega problema ( S V l ) , vzhodni sporazumi, veliki dialog (N1)5), s prijateljskimi sociali- stičnimi državami (NR 13). Obrazci: to so abstraktni skladenjsko-kompozicijski vzorci za celotna sporočila, imajo pa tudi v grobem predvideno vsebino (npr. »državniški obisk«, »prometna nesreča« itd.), tako da je besedje posameznega obrazca omejeno na določeno pomensko in slogovno plast, npr.: Danes; Včeraj;Jutri — je/bo — v na — Beograd/Brnik/Nem York — pripoto- val/ prispel/priletel — na — uradni j neuradni/zasebni j prijateljski — obisk/po- soet/sestanek — sovjetski jugoslovanski/indijski — zunanji minister/predsednik! general/zastopnik — N. N. — Na — letališču/železniški postaji/sedežu OZN — je/bo — uglednega dragega/visokega — gosta državnika/prijatelja — (in njegovo spremstvo) — sprejel/pozdravil/pričakal — zunanji minister/državni sekretar za zunanje zadeve/predsednik vlade s soprogo/generalni sekretar/partijski predsed- nik — M. M. — Pogovarjala/Posvetovala/Menjala mnenja — sta se/se bosta/bosta — o — medsebojnih mednarodnih'aktualnih/gospodarskih — stikih/zadevali/po- godbah — in — o — vprašanjih/zadevah — ki — zanimajo — obe —državi/ strani/part i ji/organizaci ji. Itd. Z a k o n k r e t n o p r i l o ž n o s t se i z b e r e j o us t rezne v a r i a n t e , d o d a t n a p r i l a - g o d i t e v v e l i k o k r a t s p l o h ni p o t r e b n a ( n p r . o b l i k o s l o v n a ) , r a z e n g l e d e last - nih i m e n , š t e v i l k i p d . M e d t e m k o j e p r a v k a r p o d a n i p r i m e r le k o n s t r u k t . so n a s l e d n j i i z p r i č a n i v g r a d i v u : Šestletni Damjan Mazi iz Ljubljane si je pri padcu doma zloniil levo roko nad komolcem. 12-letni kmet Franc Novak iz Zagradca je padel z motorja in si poškodoval glavo, 16-letni Miroslav čajič iz Savelj je padel 6 m globoko in si zlomil levo petnico, 58-letnega kmeta Janeza Sluga, stanujočega Spodnje Jele- nje, je podrl avto, ima zlom leve goleni in stegnenice, 11-letni Ivan Likar iz Begunj pri Cerknici si je pri prometni nesreči poškodoval glavo... (LD6); Delo je prevedel Izidor Cankar, uvodno študijo je napisal dr. Janko Kos ... Delo je prevedla in uvodno študijo napisala Kapa Šuklje ... (D 14) Četrtek, 10. marca. V Lukovici na cesti Domžale—Vransko je ob 22. uri iz- gubil življenje Mihael Ilrovat. 60, iz Gradišča 1 pri Lukovici. Ilrovat je prečkal cesto, ob sebi pa je potiskal kolo v trenutku, ko je iz ljubljanske smeri pripeljal osebni avto ... Petek. 31. marca. Na Partizanski cesti v Ribnici pred vhodom o tovarno iInlcst je ob 16.50 izgubila življenje Patricia Regava, 5, iz Ribnice. Pred to- varno >Inles< je pred nesrečo parkiral tovorni avto s prikolico italijanske regi- stracije ... Ponedeljek. 1. aprila. Na cesti Ljubljana—Zagreb v Vrh polju pri Ivančni gorici sta ob 14.10 trčila škoda nemške registracije, voznik Čamil Halikotič, 17, iz Vrnograča ... in peugeot ">04 BG 128-081, voznik Momčilo Krčevinac, 40, iz Beograda, Teodora Dukina 81. llalikotič je s štirimi sopotniki vozil iz Zagre- ba ... (ND 4) Razdrto, 5. apr. — Danes zjutraj ob 2.11 se je pri odcepu ceste Razdrto—Se- žana pripetila prometna nesreča, pri kateri sta zgorela osebni in tovorni avto- mobil. Iz smeri Postojna proti Sežani je vozila osebni avto 21-letna Valvaura Maldovan ... (1)8) K o t j e v i d e t i iz g r a d i v a , p r i a v t o m a t i z a c i j a h in o b r a z c i h ne g r e za o b r a b l j e n o m e t a f o r i č n o s t , t e m v e č z a p o g o s t o p o n a v l j a n e f o r m u l a c i j e z n e p o s r e d n i m p o i m e n o v a n j e m p r e d m e t n o s t i ; p o n a v l j a j o se n a j p r e j za to , k e r m o r a j o n o v i n a r j i p o r o č a t i o p o j a v i h , ki se v p r e d m e t n o s t i d e j a n s k o v e l i k o k r a t in n a p o d o b e n n a č i n p o n a v l j a j o , p o t e m p a še z a t o , k e r f o r - mutacije postanejo modne ali celo poluradno zahtevane (npr. formulacije v poročilih o uradnih meddržavnih pogovorih, prenesene v publicistiko). d) Pojasnjevanje ozko strokovnih in drugih manj znanih izrazov (splošna dostopnost). Ta skupina prvin je skupna publicističnemu in po- ljudnoznanstvenemu jeziku (sicer pa je razmejitev poljudnoznanstvenega in publicističnega jezika še odprto vprašanje): 2 4 bo ne glede na točke razstavljeno rogovje damjekov (posebna vrsta jelena), pa rogovi kozo- rogov in muflonov (divjih ovc) (LD7) , Države, ki uporabljajo tako ime- novane biocide, strupe za uničevanje škodljivih insektov, bolj zanima, ka j bodo uporabljale namesto učinkovitega D D T . (M 39), Med študenti so takšni, ki imajo »part-time job«, delno zaposlitev. (M 33), Newfoundland — Nova Fundlandija — je najmlajša kanadska provinca. (D 8), dolžijo predvsem pripadnike mukti bahinijev (bengalske osvobodilne vojske) e) Stik z množičnim naslovnikom: ko napovedujejo vreme za vas, dra- gi bralci, ne pogledajo najprej v nebo (DL 20), Ste, radovedni in spoštova- ni bralci, pred vrati farmakološkega laboratorija oddelka za medicinske raziskave in razvoj pri novomeški tovarni zdravil. (Tov 33), Kakor je namreč Kita j ska neznanka za nas, tako smo mi neznanka za Kitajsko, zlasti še naše proizvodne zmogljivosti. (V 1), Če ta način plačevanja primerjamo s plačevanjem učnega kadra v naši socialistični družbi (D 6). f) Sistem naslovov, podnaslovov in vmesnih naslovov;25 najprej nekaj primerov: (D 5). NAPOSLED SO HLEVI POLNI Poslovno tehnično sode- lovanje Emone in Grude — K a j m i s l i j o p e г и t n i n и г j i ? — naslov — podnaslov Trgovci so prevzeli del tveganja Široka povezava proizvodnje Kam perutninarji? (D 4) — vmesni naslovi D V A J SE T L E T ZAliJE Te dni slavi delovni kolektiv trgovskega podjetju Zarja v Mariboru pomemben jubilej (V 2) naslov podnaslov ZDRAV J E II O C E SVOJ E 7. R T V E Koliko smo kot ljudje na boljšem in zukuj smo o resnici na višjem naslov vmesni naslovi « Gl. op. 8. 28 Gl. J . Mistrik, Stylistiku slovenského juzyku. 371—373. Za občutke ni prostora D poskusnem programu Pa občutki vendarle so — kaj je to z nami? Biologije kletka ne ukroti (TOD 35) Tudi oas bo te dni zanimal odgovor — nadnaslov ALI LAHKO CEPIMO TUDI STARE J SE L JUDI? _ naslov Ni zgornje meje, da bi lahko odstopali od cepljenja! (DL5,.— podnaslov Če samo v grobem pogledamo slovnično (skladenjsko) podobo teli naslovov, opazimo, da je vsak naslov, podnaslov ali vmesni naslov samo- stojna poved, le v SV prevladuje drugačen tip: naslov in podnaslov sta pogosto skupaj ena sama poved, ločita se le po tem, da sta zapisana vsak v svoji vrstici in da je ena teh vrstic natisnjena s črkami druge velikosti (in včasih tudi drugega tipa); za pomensko težišče je težko natančno reči, ali je v naslovu ali v podnaslovu, v naslovu namreč navadno stoji pomensko močno jedro imenske skupine, v podnaslovu pa tisto, kar je s stališča členitve po aktualnosti jedro povedi, npr.: OSVOBODILNE SILE VIETNAMA — naslov so uspešno sprožile veliko ofenzivo (SV 1) — podnaslov POGLED V ZGODOVINSKO OBDOBJE _ naslov ko so Slovenci prvič sami odločali o svoji usodi (SV 2) — podnaslov S O V RET OVE NAGRADE — naslov za slovenske prevajalce (SV 3). — podnaslov N a s l o v i so n a j p r i m e r n e j š a t o č k a z a o p o z o r i l o n a d r u g o d e j s t v o , ki g o v o r i z a f u n k c i j s k o z v r s t n o s a m o s t o j n o s t p u b l i c i s t i č n e g a j e z i k a ( p r v o t a k o d e j s t v o j e že s a m o b s t o j p o s e b n i h p r v i n ) . G r e za o d l o č i l n i p o l o ž a j t i p i č n i h p r v i n v b e s e d i l i h . T a k p o l o ž a j j e s i c e r v i d e n t u d i pr i n e k a t e r i h d r u g i h p u b l i c i z m i h , n p r . p r i s k l i c e v a n j u na a g e n c i j s k e v i r e ( i m e a g e n - c i j e in p o d o b n i p o d a t k i so n a v a d n o i z p o s t a v l j e n i — n a z a č e t k u b e s e d i l a ali na k a k e m d r u g e m z e l o o p a z n e m m e s t u ) , t o d a p r i n a s l o v i h j e p o u d a r - j e n še s p o s e b n i m i sredstv i p i s n e g a j e z i k a , tj . s t i p o m , v e l i k o s t j o , b a r v o in d r u g i m i l i k o v n i m i las tnos tmi a l o g r a f o v . N a p r v i s trani o b r a v n a v a n e š t e v i l k e d n e v n i k a D e l o j e n p r . 17 n a s l o v o v , t o d a s k u p a j s s v o j i m i p o d - n a s l o v i (226 b e s e d ) p o k r i v a j o v e č k o t č e t r t i n o p o v r š i n e , p o t i s k a n e s p u - b l i c i s t i č n i m i b e s e d i l i ( o k r o g d v a t i soč b e s e d ) . III. Prenosniške zvrsti2* 1. G o v o r n i j e z i k Prvine te zvrsti so v publicističnih besedilih zelo opazne in če bi bila v obravnavanem korpusu tudi radijska in televizijska besedila, bi bile nedvomno tudi zelo številne, tako pa moramo najizrazitejšo in najboga- tejšo sistemsko ravnino govornega jezika — glasoslovje — pustiti neob- delano. Ker gre za napisana besedila, lahko tu prikažemo »predvsem go- vorne« prvine, »samo govornih« pa ne. ker jih že po definiciji ni mogoče ustrezno prenesti v pisno podobo. a) Medmeti in poudarili členki: Joj, kako se dolgočasimo! ( D L l l ) , Ka j si predstavl jaš pod besedo »pomlad«? Nič kaj posebnega. (M 3), S a j niti ne sluti ne, da gre s storilcem iz podjetja tudi kakšen predmet druž- bene ali privatne lastnine. ( L D l l ) b) Ogovarjanje : Slovenija, kako si zasmetena! (V 12), Marina, vrni se domov! (PD2) , Tovariš Lendovšek, nam lahko opišete postopek vra- čanja hranilnih vlog? (TT 3), komunisti, za počitek ne bo časa! (DL 18) c) Raba veznikov: Poleg tega pa bo ne glede na točke razstavljeno rogovje damjekov (posebna vrsta jelena), pu rogovi kozorogov in muflo- nov. (LD 7), Ka j pa obleka pa obutev? (Л 27.5. 1970.), Treba bi bilo le, da bi delovalo še moštvo, ki bi pripravilo množico nevsiljivih, privlačnih informacij o Sloveniji. In če bi jih poslali v mrežo evrovizije samo nekaj, bi bilo nekaj. (TT 2), Sprejema podatke in usmerja planince. Ampak ti še kar naprej delajo, delajo. (TT 6) č) Ekstenzivnost (gostobesednost) : Preveč raznih načrtov (D 16), Tre- ba je povečati število glav živine, hkrati pa tudi izbirati Sistrezne pa- semske vrste, ki bodo na tem območju dajale največ. (V 4), Zaradi ta- kega načina dela je že čutiti večje zanimanje delavcev za sprejem v Zk Naš način dela je namreč zelo konkreten, uspehi vidni, zato je tudi za- nimanje za sprejem v ZK iz vrst delavcev večje. ( D L 9 ) d) Besedni red: z denarjem ni bilo tako kot sedaj, so ga bolj mcr- kali. Seda j se samo menijo, kako bi v Ljubljano odšli. (TT 11), Letos na primer bo zaključen program pralnih strojev. (D 16). e) Pristavčna združenja besed (izpostave, vrivki in pristavki): Na primer, cestni sklad ali elektrogospodarstvo načrtujeta z lastnimi skladi in pooblastili. (NR 5), Res, hrana je navadno dovolj dobra in tudi pre- ->0 Gl. op. 1. draga ni. (LD 10), Imajo, lahko rečem, stoletno tradicijo. (ND2) , Morda bodo imeli srečo, tako eni kot drugi. (TT 15). f) Kratki stavki (posebno vzklični): Pa ne daleč! Vse lepo in prav! (DL 10), Da bi le tako ostalo! (DL 17), Ali pa je Agrokombinat zemljo velikodušno odkupil. Prodajalcev skoraj ni bilo. (D 7), Po večerji pa v posteljo. In to vsak dan. Do maja, ko bodo spet prišli avtobusi. (D 10. 12. 1969.) 2. P i s n i j e z i k Glede na to, da obravnavani korpus sestavljajo napisana besedila, večino prvin pisnega jezika obravnavamo kot samoumevnost. Vendar je med njimi nekaj takih, da jih posebej opazimo, ker so »predvsem pisne« ali »samo pisne«. a) Menjavanje tipov, velikosti in drugih lastnosti alografov: — navpične : poševne črke: Potem gre za razvijanje politične pri- pravljenosti za razvojna razmišl janja in odločitve. (NR 5), 7. člen ustave pravi, da samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni po- ložaj človeka. (D 6); — navadne : polkrepke: Četrtek, 30. marca. V Lukovici... je izgubil življenje Mihael Ilrovat, 60, iz Gradišča... Petek, 31. marca. Na Par- tizanski cesti... je izgubila življenje Patricia Regava, 5, iz Ribnice. (ND 4), Dosegli smo že skra jno nelikvidnost. (TT 5)\ navadne : stilizirane (glej posnetke): Modni kažipot (A 82), Bouti- que za pisalni stroj (ND 17); — tiskane : rokopisne (glej posnetke): podčrtano (DL 10), Irena (M 23); ' . Г . ' — В Ш « Ч « И » Щ . Ц • '• ...АЫЙИ i BOUTIQUE POTA m sn i# Dolenjski hrami umetnosti so se odprli za nove likovne „do- g o d k e " : v Novem mestu raz- stavlja olja Arturo Cussieh, v — same velike : same male črke: Pa res ne more biti drugače? ЪА- KAJ NE? (M 16), V DOMU JLA je bil 1. apri la seminar za koordinacijski odbor. (DL18) ; iz oči v oči z našo tv (ND 2 — naslov članka), pritožno knjigo, prosim (ND 2 — naslov rubrike); enobarvne : večbarvne: poleg črnih in sivih črk se uporabljajo še rdeče (praznično Delo), modre (ponedeljkovo Delo, Nedeljski dnevnik), rumene (Nedeljski dnevnik) in zelene (Dolenjski list), vendar jih naj- demo samo v naslovih in pa v nepublicističnih besedilih (reklame). b) Razpostavitev alografov po ploskvi in smer pisanja oziroma bra- nja (glej posnetek): Pota in slranpota (DL 14), KR12—KRAZ (Л 57). c) Likovni obris besedila: poleg uravnavanja začetkov vrstic po levem robu najdemo tudi uravnavanje po desnem; obris je včasih poudarjen s črto ali okvirom (npr. pri člankih »in memoriam«). č) Kopičenje ločil: No, kako ne bi spoznal svojega otroka?/ (Л 5), l oda kdo bi me potem kot direktorja še varoval pred napadi ? ? ? (Л 57), »Opel — to su kola//« (DL 7). d) Posebna vloga ločil: Ribji jezik: kemija ( D i l ) , Sanje: znanilke naših bolezni (ND 1) (dvopičje ima tu skladenjsko vlogo — nadomešča kopulo); »Letalski napad« na Grosuplje (D 7), Pravijo, da se »nagi turi- zem.« razvija trikrat hitreje od »oblečenega« (D 3), Za res »be/o« Ljub- ljano si brez dvoma »prizadeva« tudi Nama, ki ima na zemljišču pred svojim centralnim skladiščem med Tolstojevo in Glavarjevo manjšo »po- družnico« Dinosa. (LD 6), tako da bo »vandranje« okoli šenturške gore vsakemu udeležencu v oddih (SV 4) (narekovaji v teh primerih zazna- mujejo piščev pridržek do pomena ali do slogovne vrednosti izrazov v konkretnih besedilih); (Ne)možnosti zdravstva (NR 6), (Ne)zakonitost samoprispevka za upokojence (ND 2) (oklepaji so tu sredstvo za nekakš- no zgoščevanje na besedotvorni ravnini, sa j omogočajo hkratno podaja- nje in prekrivanje dveh besed; v naših jezikovnih priročnikih taka raba oklepajev še ni opisana). e) »Papirnato« besedje in oblike:27 sedaj (za zdaj), zopet (za spet), ako (za če) (ND2) , marveč (za temveč) (Tov 27), plamteč (za plameneč) (LD4) , tolikanj (za toliko), nekolikanj (za nekoliko) (D 1), vršiti se (ND 2), navzlic (za kljub) (D 4. 11. 1969.), povsodi (D 31.3. 1970.). f ) D o l g e in z a p l e t e n e p o v e d i : Celuloidni trak z Dvema koračnicama, ki sta ga pred nekaj dnevi vsak v svojo smer vlekla na enem koncu direktor podjetja Viba film in režiser ter scenarist Dušan Povh, na drugem koncu pa ljubljansko kinematografsko pod- jetje oziroma, v njegovem imenu, vodja programa Milan Lindič, se je bil zelo napel, vendar se ni pretrgal. Ali je bilo kaj posebno dragocenega na sredini celuloidne vrvice ali kar na vsem raztegnjenem kolobarju, da je 280 metrov ali 11 minut dolgi dokumentarni film režiserja in scenarista Dušana Povha >Dve koračnici«, predvajan na letošnjem marčnem 19. festivalu kratkometražnega filma v Beogradu, povzročil na ljubljanski ponovitvi beograjskega festivalskega sporeda (od 20. do 25. marca) omenjeno nasprotno vleko? (TT 10), Zato vzbuja toliko večje začudenje okoliščina, da se deželna vlada potem, ko je ugotovila, da založba, ki je knjigo izdala, deluje v okviru avstrijske zakonitosti in da torej knjige, >ki je ni mogoče dobiti v prosti prodajiс (pred izjaoo deželne vlade jo je bilo mogoče normalno kupiti), ni mogoče prepovedati ali vzeti iz prometa, ni niti politično ogradila od dokumenta, ki po svojem političnem profilu grobo in nedvomno osporava jugoslovansko suverenost nad slovensko Štajersko, saj v uvodu poudarja, da zajema v svoj okvir borce, tki so padli za idejo, da bi se Spodnja Štajerska ohranila v nemškem narodnostnem in državnem telesu«; v skrajni posledici je duh dokumenta naperjen proti avstrijski republiki, če je res, da se ima le-ta iskreno za prvo žrtev nacistične napadalnosti, kajti spomin- ska knjiga iz Gradca je, kot smo že omenili, politično posvečena zvečine ljudem, ki so padli v boju s silami protinacistične koalicije. (D 23. 4. 1971.). 27 Slovar slovenskega knjižnega jezika L s t r . X X idr. , u p o r u b l j u v tem po- menu kval i f ikator »knjižno«; prim, še J . Toporišič, S K J 4, 205. IV. Časovne zvrsti Naravno se zdi, da gradivo iz sodobnih časnikov pr ipada sodobnemu slovenskemu jeziku in da odklone zajemamo v meje, ki jih ponazarjajo kvalif ikatorji »zastarevajoče« in »zastarelo« ob posameznih besedah in oblikah v sinhronem prerezu,28 npr.: pri ustanovitvi požarne brambe (SV 4), ka-li, akoravno, iz masnih bukvic (DL 13), upokojenci smatramo (ND 2), ondi (Tov 5), če si otrok in če to čitaš (M 12), krvnega tlaku (Tov 35). 500 oDac ( D L 24), tu j ih dežela (NR 26). V korpusu pa je vendarle nekaj besedil, ki kot celote prestopajo tudi te meje, ker so napisana v jeziku 19. stoletja, a funkcijsko tako ali drugače reaktualizirana. Gre npr. za ponatis odlomkov iz Dolenjskih novic (1872) ali — nekoliko mlajših iz Jutra (1922): ... ker je vprašanje, bi-li mogli dobiti dovolj zlata; Avstrija ga nima dovolj, Slabo znamenje je vže to, ker jo priporočajo in se je vesele bogati ljudje... Zavetje dobivajo ti nepokojneži o sosednej Srbiji in Turčiji... Pri podpisanem se dobi glasovir in izučen ptiček kos, ki poje pesem »Naprej zastava slave« in še več druzega. (DL 12) V tem prispevku nam je šlo predvsem za prikaz prvin takih, kakršne so same po sebi, skratka, za inventar sestavin publicističnih besedil. Tak postopek pa prav pri publicistični zvrsti še posebno kaže svojo nezadost- nost: za zanesljiv odgovor o njeni samostojnosti in bistvenih lastnostih je namreč enako potreben prikaz medsebojnih razmerij prvin v besedilih in njihovih razmerij do besedila kot celote; gre za sintezo. Glede na več- krat poudarjeno bogastvo inventarja se postavl jajo predvsem vprašan ja v zvezi z notranjo slogovno enotnostjo publicističnih besedil, funkcio- nalno uporabo njihovih sestavin, njihovo hierarhijo, podrejenostjo skupni intenciji oziroma ustreznim slogovnim postopkom ter razmerjem, ki iz- hajajo iz oblikovanosti besedil. 2* Gl . 'Г. Korošec , Razslojenost slovenskega besedišča, zbornik S lovensk i je- zik, l i teratura in kul tura , 84. V zvezi s pomisleki , ki se morda z b u j a j o ob p o j m u »časovne zvrsti« , n a j poudar im, da ta po j av o b r a v n a v a m s s inhronêga s ta l i šča in da torej misl im le na prvine tistih besedil, ki n a s t a j a j o (ali se reaktual iz i ra jo) danes, npr . m a t u r a n t s k a >trubaršč ina« ali »vodnikovšč ina« v kuharsk ih receptih — reklamah za umetne juhe. Pr im, še op. 1, str. 73. РЕЗЮМЕ И в публицистических текстах является большое число элементов жанрово- нейтральным, хотя эти тексты относительно найболее доступны и для нейтраль- ных элементов социальных, функциональных, переносных и временных жанров в словенском языке, т. е. для элементов, получивших особые экспрессивные эффекты благодаря своему возникновению или своему частому употреблению в типичных речевых ситуациях и контекстах. Тексты данного корпуса написаны на словенском литературном языке, но в них имеются на всех структурных уровнях отдельные элементы разговорного языка и диалекта; на словенской территории печатаются и газеты на вене- цианско-словенском диалекте. — Публицистические тексты заключают в себе элементы всех функциональных жанров. Разговорный язык представлен такими особенностями, какими являются неофициальность (неофициальные обозна- чения лиц, учреждений и пр., предназначенность содержания для семейного и дружеского кругов), необученность (невладение терминами, приблизительное употребление количественных выражений), импровизированность (фразеологии, дефектные предложения, непоследовательности и пр.) и двуязычие. Профес- сионально-научный язык внедряется в публицистику посредством терминологии, формулировок в виде дефиниций, бесчувственности (присуствующей и там, где идет речь о явлениях с ярко выраженным эмоциональным компонентом), аб- страктной лексики, математизации, цитирования, сложных конструкций скло- нения и пр. Официальный язык — в нашем понимании относительно само- стоятельный жанровый подраздел профессионально-научного языка — сильно проявляется в публицистических текстах посредством юридической и обще- ственно-административной терминологией, посредством обозначений (прежде всего тех, состоящих из несколько слов) официальных общественных учрежде- ний, органов, документов, функций и пр., далее посредством выдержек из офи- циальных текстов, сокращений и абревиатур, фразеологии официального языка, сустантивации речи, частого употребления страдательного залога и т. д. В пу- блицистике встречаются и элементы поэтического языка — особенно в таких литературных жанрах, какими являются репортаж, фельетон и др.; однако в связи с публицистическими текстами нельзя говорить о художественной ли- тературе в прямом значении слова, так как авторы слишком связаны обще- ственными и другими практическими требованиями публицистики. К числу элементов поэтического языка в публицистических текстах я отношу цитаты из известных литературных произведений или подражания их дикции, поэти- ческую лексику и поэтические формы, интенсивное употребление тропов и фигур и художественной интенции сродные старания при формовке текстов или их частей. Разумеется, что публицистические тексты включают в себе и большое число публицизмов: выдержки из агентских информации, публици- стическая лексика, стереотипность (клише, автоматизация, образцы), система распределения заглавий и пр. Эти элементы занимают доминантное положение и играют решающую роль в публицистических текстах. — Обнаруживаются и некоторые элементы переносных и временных жанров, однако из-за огра- ниченности корпуса, заключающего в себе только современные тексты, нам не удалось показать их полного выражения. Исследование, при котором все ограничивается на описание и анализ отдельных элементов языковых жанров в конкретных текстах, вскрывает свои недостатки тем более при работе с публицистическим языком. Для более состоятельного ответа о сути и жанровой самостоятельности публицистического языка нужно еще описание соотношений элементов текста между собой и описание отно- шения их к отдельному тексту как структурному целому.