KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO NEKAJ PODATKOV O BAROČNIH KIPARJIH IN NJIHOVIH DELIH NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM SERGEJ VRIŠER V 5. številki VI. letnika Kronike sem obja- vil življenjepisne podatke baročnih umet- nikov iz Celja, Ptuja in Slovenskih Konjic. V pričujočem sestavku nadaljujem z objavo nekaterih podatkov o avtorjih, kakor jih je razkrilo proučevanje baročnega kiparstva na Slovenskem Štajerskem pri delu v arhi- vih ali pa ob neposrednem stiku z umetnina- mi. Z arhivskim zapisom ali umetnikoviin podpisom izpričana dela morejo služiti — kolikor so ohranjena — umetnostnemu zgo- dovinarju kot izhodišče za odkrivanje drugih del cit. avtorjev po stilnoprimerjalni poti. Jurij Mazus (Matzus) — V konji- ških matrikah nam je uspelo odkriti živ- ljenjsko sled še enega umetnika iz XVII. stoletja, pravzaprav iz predbaročne dobe. Dne 14. januarja 1641 so v župni cerkvi v Konjicah krstili Pavla, sina Jurija Mazusa, kiparja (»Sculptore«) in matere Elizabete, 21. maja 1649 pa je ista zakonska dvojica zapisana ob krstu hčerke Kristine.^ Kipar I. C. Ö. — V mariborskem Pokra- jinskem muzeju se hrani lesena plastika Franc Rottman, Umirajoči Ksaverij (detajl z marmornatega spodnjega dela velikega oltarja v Stražah iz 1. 17M-65) mrtvega Kristusa, bržkone namenjena za votlino božjega groba. Na hrbtni strani kipa so vrezane črke I. C. Ö., pod njimi letnica 1733. Črke so najverjetneje začetnice kipar- jevega imena. Iskanje imena v seznamu umetnikov in tudi stilna komparacija z do- mačim in tujim gradivom tega časa nista doslej razrešili vprašanja, kdo je avtor. Ce sodimo po tem delu, je bil vidnejši umetnik. Ker je prišel kip v muzej brez sleherne na- vedbe najdišča, je ugibanje o njegovi pro- venienci še bolj otežkočeno. Franc Hörget (Hörgeck) — V bli- žini Sv. Barbare nad Slovenjim Gradcem stoji v obcestni kapelici lesen in oblečen kip Marije. Pred letom so kipu sneli obleko in odkrili v njem vdolbino, v kateri je bil listek s krajšo molitvijo v nemščini. Pod tekstom je podpisan Franc Hörget ali Hörgeck, »bilt- hauer«. Listek ima letnico 1742. Kip je za- snovan dokaj rustikalno in razodeva rez- barja s skromnejšim umetniškim znanjem. V slovenjegraških arhivih ni tega imena; mogoče je tudi, da gre za mojstra iz bližnje Koroške. Karel Jožef Rissner — Med ki- parji Ptuja, ki so nam jih predstavile ma- trike, nismo naleteli na umetnika s tem imenom. Iz dveh virov pa vemo, da je nekaj let bival v tem mestu. Za župno cerkev v Lenartu v Slov. goricah je Karel Jožef Ris- sner, »biirgl. bilthauer« iz Ptuja leta 1747 izdelal kip sv. Florijana. Kip so uporabljali pri procesijah; izdelan je bil v Ptuju, kjer ga je zlatil slikar Franc Anton Pachmayr.^ Zdi se, da se je Rissner priselil v Ptuj in da se je posluževal naslova meščanskega ki- parja brez dovoljenja strokovnega združe- nja. Dr. R. Kohlbach namreč omenja, da so leta 1756 predstojniki graške bratovščine 50 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ponovno pozvali Rissnerja in ptujskega sli- karja Ferdinanda Scheidnagla, naj vendar že vstopita v cehovsko organizacijo, v na- sprotnem primeru jima grozi eksekucija.' Rissnerjev Florijan se je izgubil in tako nam žal manjka ključ k njegovim delom, od ka- terih je prav verjetno še nekaj ohranjenih. Anton Ternovšek (Ternouscheg) — Ob mostu v Spodnji Muti ob Dravi stoji kamnito znamenje — z nišami obdan pod- stavek — in na njem kip Janeza Nepomuka. V znamenje je vzidana plošča s priprošnjim napisom, ki pravi ob koncu: »Haec statua exstructa est sancto loani Nepomuceno auctore Antonio Ternouscheg«. Zraven je let- nica 1748. Kip svetnika je povprečno delo, verjetno izpod dleta domačina iz Dravske doline. Vid Königer — V monografiji o gra- škem kiparju Vidu Königerju, zadnjem veli- kem barokistu na Štajerskem, je E. Andorfer med njegovimi ugotovljenimi deli navedel kot edino plastiko pri nas kipec Immacu- late v cerkvi v Šentilju v Slov. goricah iz leta 1761.* Od izdaje te monografije do da- nes se je poznavanje Königerjevega opusa precej izpopolnilo; tudi pri nas in v sosednji Hrvatski smo mogli temu kiparju pripisati nekaj pomembnih stvaritev. Na enem izmed del, ki se hranijo v Sloveniji, je bil pred leti odkrit tudi kiparjev podpis. To so znani >Petrovški križi«, tri kamnite plastike iz druge polovice XVIII. stoletja, ki so stale ob cesti Celje—Žalec, lani pa so jih prestavili k petrovški cerkvi. Na podstavku srednjega kipa je vklesano z vidnimi črkami ime: V. Königr. Ta signirana plastika se je že obnesla kot zanesljiv kažipot pri ugotavlja- nju drugih Königerjevih umetnin v Sloveniji. V svojih delih, ki obravnavata spomenike gornjegrajske dekanije, sta I. Orožen in A. Stegenšek v poglavjih o župni cerkvi Frančiška Ksaverija v Stražah opisala njen veliki oltar in podala zgodovino njegovega nastajanja.' Ta oltar je nevsakdanja umet- nina: njegov spodnji del z menzo, kipom umirajočega Ksaverija in podnožji stebrov, je marmornat, zgornji del — stebri, ogredje in kipi — pa je lesen. Na prvi pogled je tudi mogoče spoznati različne roke, ki so bile udeležene pri njegovi izdelavi. O avtorjih tega oltarja so krožila različna mnenja; v zadnjem času pa nam je uspelo razjasniti to vprašanje skoraj do popolnosti. Preden bi prešli k novim podatkom, je prav, če v kratkem ponovimo Stegenškovo razlago, kako je prišlo do oltarja s takim nastavkom. S kultom Frančiška Ksaverija se je v prvi polovici XVIII. stoletja razširil glas o straški cerkvi po avstrijskih in drugih evropskih deželah. Cerkev je potrebovala nov oltar, želeli so, da bi bil v celoti iz mar- morja in v ta namen so pričeli v 40 letih XVIII. stoletja nabirati darove. Prispevki so se množili, denarne podpore so pošiljale šte- vilne plemiške hiše, poslala sta jih celo polj- ski in dunajski dvor. Vendar se je gradnja oltarja nenavadno zavlekla. Iz pisem Silve- stra Herendlerja, prokuratorja straške cerkve na Dunaju, ki je po avstrijskih provincah nabiral darove za Straže, je možno razbrati, da so na Dunaju želeli, naj se izdelajo načrti za novi oltar v cesarskem mestu. Cerkev pa je naročila načrte drugje, poslali so jih le na ogled na Dunaj; tam pa niso ugajali, češ da oltar ni zasnovan v pravilnem razmerju. Kamnoseška dela so medtem že tekla, izde- lan je bil tudi leseni in s kovino, bakrom in srebrom obloženi tabernakelj. Iz Herend- lerjeve korespondence med letom 1766 in 1769 zvene očitki, da pri Sv. Frančišku Ksa- veriju denar zapravljajo, povrhu izostajajo darovi. Sicer so do leta 1769 nabavili drago- cen okvir za oltarno podobo, ki jo je že leta 1715 naslikal Janez Mihael Reinwaldt, novi oltar pa še vedno ni bil dokončan. Ste- genšek zaključuje, da je bil le-ta na pragu leta 1770 še vedno v delu in pravi: »Kar je bil kamnosek že izvršil, so postavili, ostalo je napravil za nižjo ceno lesorezec .. .«^ Tukaj hočemo Stegenškovo pričevanje do- polniti z novimi ugotovitvami, predvsera tudi z imeni avtorjev stražkega oltarja. Ra- zen omenjenih Herendlerjevih pisem se je namreč ohranilo v arhivu še pet pisem, ki jih je pisal iz Ljubljane predstojniku žup- nije vikar Karel Peer.^ V prvem pismu od 22. aprila 1764 pravi med drugim takole: »... Praesentium exhibitor Franciscus Rott- man Architectus, et sculptor Labacensis, cui Vid Königer, Baročne plastike (Petrovče, druga polovica ; XVIII. stol.) i ■51 KRONIKA ČASOPIS ZA SLO^VENSKO KRAJEVNO 'ZGODOVINO fabricain AHaris S. Xavcry coniitteudam arbitror, quique in liac arte optinie experto, euni in finem ad S. Xaverium se contulit, ut genuinam spaty totius mensuram, pro Altari necessarian!, capere valeat, priusquam enim accurata mensura habeatur, Tabernaculum delincari et inchioari non potest. Exhibebit delineationem Altaris cum suo fundamento, et qualitatem marmoris, et specificationem expensarum, et specimen contractus ine- undi... Meo iudicis Altare si non ex inte- gro, usque ad columnas tamen fieri debebit ex marmore, ut duae portae laterales tanto firmius cohaereant... itd.« Naslednje pismo nosi datum 7. marca 1765, Karel Peer poroča v nemščini: »Kamnosckova naloga ni samo, da izdela oltarno mizo s kipom umirajočega Ksaverija, marveč tudi ves ostali del nad mizo do stebrov, dalje oba stranska portala in ograjo okoli oltarja vključno s tlakom. Vse to mora postaviti v letošnjem letu... Na račun je doslej že prejel 830 flr, pozneje naj prejme še 740 flr. Da bi mogli izdelati ves oltar, bo treba počakati na dobrotnike ali Juncz Sti.iiicr, Pavel (detajl z lesenega zgornjega dela veli- kega oltarja v Stražah iz konca X.VIII. stol.) pa ga dokončati v mavcu... Že lani sem naročil kopijo oltarnega osnutka (bržkone ko- pijo, ki so jo zahtevali na Dunaju, op. S. V.), vendar je od tukajšnjih ljudi težko kaj do- biti, skico pa potrebuje kamnosek pri delu... Poskrbel bom, da jo kar najhitreje preri- šejo ... itd.« Dne 21. junija 1765 poroča Peer, da je prejel vrečico z denarjem, ki jo bo odprl ob prihodu kamnoseka: »Ker pa slednji ni upo- števal roka, kot je bil določen v pogodbi, mu bom izplačal le toliko, kolikor je vredno opravljeno delo ... Do septendjra bi moral izdelati ves oltar do stebrov, ves zgornji del s portalonia pa še manjka in težko da bo delo letos končano ... Poklical bom kamno- seka na zagovor... itd.« Končno sporoča Karel Peer 10. aprila 1766, da so kamnoseška dela razen obeh portalov končana in da je mogoče priti po oltar. Omenja napako pri vratcih ograje, ki pa ni nastala po krivdi kamnoseka, marveč ključavničarja ali tistih, ki so delo pri njem naročili. In še pismo od 12. septembra 1766: Omenjeni sta izplačili ključavničarju in pozlatarju. Kot akontacijo so jima izplačali 70 flr, pozlalar mora pre- jeti še 6 flr. Tako se nam je izluščil iz anonimnosti avtor spodnjega, marmornatega dela stra- škega oltarja — ljubljanski kipar Franc Rottman. Oltar je ljudsko izročilo v XIX. stoletju pripisovalo umetniku Italijanu. Po prvi verziji so zgornji del izdelali v Benet- kah, a se je potopil na poti v Trst. Druga verzija pa je trdila, da so se kmetje, ki so iz Trsta pripeljali spodnji del nastavka, uprli težkemu delu in odklonili prevoz zgor- njega dela oltarja. To naj bi naročnike pri- sililo, da so ta del naročili pri rezbarju.^ V laičnih ugibanjih se v zvezi z marmor- natim delom omenja tudi ljubljanski kipar Francesco Robba. Že po datumih Herendler- jeve korespondence, ki zadeva izdelavo oltarja in ki jo je citiral Stegenšek, pa je bilo jasno, da je delo nastalo po Robbovi smrti. Nastalo je v delavnici njegovega ne- kdanjega pomočnika Franca Rottmana, ki je v svojem kiparskem rokopisu deloma res ohranil poteze uglednega učitelja. Rottmanovemu načrtu so na Dunaju oči- tali neskladnost v zamisli oltarnega nastavka. Osnutka sicer ne poznamo, ni pa izključeno, da je pri ocenjevanju do neke mere sood- ločalo nezadovoljstvo, ker so naročniki pre- slišali nasvet, naj si oskrbijo načrte na Du- naju, in so raje poiskali cenejšega mojstra v Ljubljani. Spregovoriti nam je še o avtorjih lesenega dela svojevrstnega oltarja. V jožefinski dobi 52 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA SO usahnile denarne podpore in na delo so poklicali rezbarja, mizarja in pozlatarja. Arhitektura nastavka in kipi pričajo, da to niso bili mojstri izredne umetniške potence, prej bi smeli reči precej povprečni. Tudi nad njimi se je odgrnila zavesa v arhivih vsaj toliko, da bi si upali narediti končne zaključke o avtorjih sami. Kakor je videti iz ohranjene listine, predračuna za veliki oltar, je bil le-ta dokončan šele v letu 1801. Omenjena so mizarska, kiparska in pozla- tarska dela, podpisali pa so se Kranjčani, mizar Matej Goričnik, kipar Janez Stimer in star znanec naše umetnostne preteklosti, slikar in pozlatar Leopold Layer." Po nizki vsoti (za mizarska dela 2 flr 14 kr, za ki- parja 4 flr 60 kr) in pripombi »den schon stehenden Altar« je mogoče sklepati, da je šlo tedaj le za dopolnitve na že postavlje- nem oltarju. Ob tej ugotovitvi se seveda po- raja vprašanje, ali niso bili Kranjčani ude- leženi samo pri dopolnitvenih delih, glav- nino pa je le izdelal neznanec. Vendar se nam zdi, da je to kaj malo verjetno. Stilno je namreč leseni oltar značilno delo iz konca XVIII. stoletja in ni mogel nastati mnogo pred letom 1801, za udeležbo mojstrov manj- šega umetnostnega središča pa govori že omenjena umetniška kakovost lesenega na- stavka. Anonimen bi torej ostal le še avtor tabernaklja. Ali je bil domačin ali tujec, ne vemo. Iz povedanega pa se ponuja odgo- vor, da je bil oltar v Stražah bržkone v celoti izdelan na naših tleh. OPOMBE 1. Nadžuipnijski arhiv iSlov. Konjice. — 2. Župnijski ar- liiv Lenart v Slov. gor. — 3. Dr. R. Kohlbach: Steirisohe Bildhauer, Graz 195'7, str. 453. — 4. E. Andorfer: Veit Kö- niger und seine Werke, Graz 1925. — 5. I. Orožen: Das Bisthum und «die Diözese L^avanth, Dekanat Oberburg, Mar- burg 1877, Str. 84/100, 108/110. — A. Stegenšek: Dekanija gornjegrajska, Maribor 1905, .'^tr. 3V37. — 6. A. Stegenšek, o. C, str. 57. — ?. Drž. arhiv LR.S, podružnica Maribor. — 8. I. Orožen, o. c, str. 108. — 9. Drž. arhiv LRS, podruž- nica Maribor, 33