Leto V.	TRST, v soboto dne 30. junija 1900.	štev. 18.
~/iim.ch.
- ---- Brij e trikrat na mesec. -—
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. — Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino sprejema upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upravdništvo se nahajata v ulici S. Lazzaro št. 11, II. nadstr. SW Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju, Nabrežini, Št. Petru in Pragerskem po 6 nvč. "S"®
LETI GRAM I.
Trst 28. (Priv.) Ker je dr. Rvbaf predlagal, naj se daruje 1000 K. v podporo bolanim Furlanom, bo predlagal prihodnjič on. Benussi, naj se daruje 2000 K bolani istrski gospodi, ki ima »hrvaško bolezen«.
Trst 28. Gosp. župniku H. so postavili častno stražo.
Trst 28. Na današnjem banketu na čast »Piccolu« je bilo mnogo govorancij. Povzdigovali so slavo »Piccola«, ker je on edini list na svetu, ki vspešno laže na ka-toliško-židovski-klerikalno-liberalni podlagi.
Skedenj 28. Banelli je odločil, da pojde tudi on v Pariz. Jahal bo na oslu.
Skedenj 29. Banelli je obolel ua očeh ; rdečo, belo in plavo vkup, kar videti ne more. Pravijo, da pojde na »kliniko« v Rim. Spremljala ga bosta Raškovic in Spa-doni, ki trpita tudi na ti bolezni, ali samo v Trstu in ne tudi v Skednju kakor Banelli.
Poreč 27. Ljudje se čudijo, kako je mogoče, da je na svetu še upornih in trmastih davkoplačevalcev.
Gorica 24. Politični grof se je odtegnil jako diplomatično nepolitičnemu javnemu goriškemu živenju, in je stopil v zasluženi pokoj. Priznati treba, da pokojnik ni nikdar obstruiral zoper vsemogočno Gorico. Bil je drugi ljubljenec »Goriškega Naroda«, kterega še ni Soča potopila. Užival je sploh take simpatije, da je prišel še lani celo v »ožjo« volitev.
Gorica 25. (Povžev biro.) Vipavski vlak uže sopiha; kar pa je jako značilno
in kar pokazuje moderno tehniko (tiho delovanje) je to, da teče tako tiho, da ga ni niti slišati, in tako hitro, da ga ni niti videti.
Gorica 26. (P. B.) Glasom statistike v strokovnem listu: »Kurijozen goriški sistem« j j vipavska železnica edina železnica na svetu, na kateri se ni dogodila še nobena nesreča; radi tega dobe ravnatelji Gregorčič in Berbuč zaslužne križce.
Gorica 27. Prof. Berbuč dobi zaslužni križec. Pravijo, da ga ne bo nosil na junaških prsih, ampak na hrbtu kar bo bolj varno za njegovo »lepo postavo«. Prof. Berbuč je zaslužil ne enega, ampak 25 kri-žev. Morda mu ostale preskrbi liberalna stranka.
Budimpešta 24. Kossuth je interpeli-ral min. pred. pl. Szella, da li misli Avstro-Ogerska osvojiti ves Kitaj, ker je poslala tja celjli 25 mož.
Belgrad 28. Ker ni bilo mogoče izterjati še vseh davkov, so oficijelni krogi odločili, da se Milanovo potovanje v Pariz prenese radi hude vročine na poznejši čas. —
Madrid 20. Tu pomaujkuje energičnih eksekutorjev; španjska vlada se je radi tega obrnila do istrskega dež. zbora, da bi ji poslal nekoliko energičnih eksekutorjev.
Carigrad 28. Sultan bi bolgarskega kneza rad videl; zato ga je povabil v Carigrad. Pravijo, da mu ni poljubil bolg. knez uže dolgo — roke.
Friedrichsruhe 22. (P. b.) Ker so Čehi zmagali, se je Bismark v grobu obrnil
in po glavi popraskal; rekel pa ni nič. Tukaj so tega mnenja, da ga bo še večkrat tiščalo in srbelo.
London 39. Vsi angležki tatovi bi-serjev in dijamantov, ki še niso pod ključem, so čestitali kraljici, da je Lord Robert osvojil Pretorijo.
Peking 20. Cesarica želi, da bi prišlo evropske čete kolikor mogoče vkupe, ker potem bodo Kitajci najbolj varni.
Peking 29. Kitajci so v evropski kulturi uže tako napredovali, da znajo sedaj že po evropski šoli izvrstno rušiti železnice
1	u trgati telegrafične zveze.
Peking 28. Evropa da nekoliko svojih svetovnoznanih koncertov v Pekingu in v njegovi okolici. Kakor čujemo, mislijo Kitajci bojkotirati evropski koncert.
Peking 29. V mestu Tientsin sta šla
2	in pol avstr. vojaka, da je osvoje. O vspehu so ne vč.
Peking 29. Ker je veča gotovost, da pojde vsa kitajska akcija dobro, je prevzel zapovedništvo nad vsemi evropskimi bojnimi ladijami angl. admiral Sevmour. Augležkim generalom gre namreč vsaka akcija na kopnu — »po vodi«. —
Evangelij „Piccola".
L 1. V začetku je bila »intriga«, in ta »intriga« je bila pri »Piccolu«, in »Pic-colo« je bil ta »intriga;« ta je bila v začetku pri »Piccolu.«	;
2. V Trstu je našialo po »Piccolu«; bre^-pjega ni ničesar nastalo, kar je nastalo.
8.	Po njem se je ravnalo, se ravna, iu se bo ravnalo vse javno živeuje,
4.	On prihaja na pričevanje, da priča za luč, da bi vsi verovali po njem.
5.	On ni luč, ali priča za luč.
6.	A kjerkoli ga sprejmejo, daje jim oblast, da gospodarijo, na naši zemlji, če verujejo v njegove trditve.
7.	In te trditve so postale kuga, in nastanila se je ta kuga med nami, in videli smo slavo njeno pri sv. Jakobu.
II. 8. V onem času je slišal Piccolo da imajo slov. cerkveno zastavo pri sv. Jakobu.
9.	In rekel svojim služabnikom : »Pojte, in osramotite jo!«
10.	Dal je poklicati don Antona, in mu rekel: »Zastava mora v turn!«
11.	Tu rekel mu je don Antonio: »Ti si gospod, jaz sem sluga; Tvoja volja je tudi moja volja;«
12.	Odšel je in izvršil povelje svojega gospoda, zaprl zastavo iu branil jo slov. rok.
lo. Ali zvedeli so Slovenci za to in zahtevali svojo zastavo, da bi šli ž njo na procesijo.
14. In tedaj seje dogodil veliki čudež: don Antonio ni hotel dati zastave svojim vernim slov. ovčicam.
III.	15. Tedaj so pa ovčice divje postale in stopile k svojemu mojstru in mu rekle, kar mu je šlo.
16. Laški farizejci pa so se smejali, da so ugnali svoje sovražnike v kozji rog.
IV.	17. Bilje pa tedaj ravno praznik in zato se ni tiskalo »Piccola«, drugi dan pa je prinesel farizejec iz lesnega trga dolgi članek : zoper slov. zastavo in zoper slov. ljudstvo.
18.	Lagal je in branil svojega Poutija Pilata, don Antonija, da je dobro izvršil svojo, od farizejcev zadano mu nalogo.
19.	Ko je pa don Antonijo to bral, rekel je: »Hvala Bogu, da nisem tak, kakor ti Slovenci !«
V.	20. Tekel je v uredništvo »Piccola« in poljubil roko svojim braniteljem,
21. Slovencem pa je rekel: »Resnično, resnično vam pravim, da v nebesih se govori samo latinski in se čita samo »Piccola
"—ž"
Iz tržaškega Kifaja.
Kdo je napopularniji mož v Trstu'? Tone Opčin ! — zato pazi nanj celo policija.
Nekateri možje so se zahvalili g. Hrj-vatinu da jih je v tej hudej vročini spravil v — hlad...
Ce hoče g. Hrovatin postati škof, naj se priporoči »Poccolu«...
Pijančkove sanje.
Pijanček zadrema, pri mizi zaspi In tukaj zdaj v sanjah tako se mu zdi, Da umrl je in duša je šla v nebo, Da v nebu bi vžila veselje rajsko.
Sam sveti ji Peter nasproti hiti,
Ključ v roci imel je, pa — ključ od kleti
In Florijan sveti je vedro držal,
Pa z vinom, ne z vodo, da piti bi dal.
Na mizo prinesel koj Martin je gos, Rekoč: »Tu na, Grega, odreži si .kos!« Pijanček je jedel, še bolj pa je pil, A vsigdar mu Florijan spet je nalil.
Ker bili so štirje, začeli so pet In peli so lepo, ne da se posnet, Pa kaj, ko je Grega navado imel, Da konečno vsikdar se tepsti je jel.
Pa Martin ga zgrabi in Peter odpre, Skoz vrata pijanček je moral lete, Na cesto ko pade, zdaj — tu se zbudi In vidi, da v krčmi—pod mizo leži.
Silvester.
%
Pavliha.
Predgovor.
Dandanes, ko se že vsak štuli med pisalce in pisatelje, kakor pleve med zrnje, ni čudno, da imamo Slovenci toliko pisateljev kakor dnij v letu, če ne morebiti še več in to pri vsakem listu. A ne zamerite, gospoda, da niso vsi vredni tega lepega imena. A kaj čemo, saj smo Slovenci ponižni in pohlevni in potrpežljivi, kakor kamen na cesti, vse prebavimo, če je prav jed z gnojnico namočena in z gosjo mastjo zabeljena. No, in ker je že vsak pisatelj pri nas, kdo more braniti, da bi jaz prijel pero v roke in začel pisariti kaj. Skušnje imam dovolj in skušnja pravijo, je pravi učitelj človekov. Da ne bo kdo mislil, da ne govorim resnice sem se namenil podati Vam tukaj, slavna gospoda, v temnem okvirju svoje dosedanje življenje.
en groš prodal dušo in telo Nemcem. Sestre nisem imel nobene, pač pa bratov devet, ki so bili vsi starejši od mene. Bil sem torej in sem deseti brat. Moj oče so so jezili, ko sem jim prišel jaz na svet, ker so mislili da bom punca; zato so mi pa dali tudi tako čuduo ime »Pavliha« in oče so dejali materi moji m ženi svoji: »Ce do zdaj nobenega dekleta ne dobimo, ampak same fantine, jih tudi pozneje ne bomo; te komedije je že dosti, jaz sem sit, mislim, da si ti že tudi!« Iu tudi mati so bili siti te komedije.
Vseh mojih devet bratov se je po-prijelo rokodelstva; ta je bil mizar, drugi čevljar, tretji krojač, četrti tesar, sploh vsi stanovi so bili pri nas zastopani, le jaz nisem bil za nobeno delo. Čečkal sem zmirom, s kredo po zidu, s tinto po papirju, »za antverh pa Pavliha ni in ne bo«, rekli so oče.
Bilo je jeseni o sv. Mihelu, ko sem spolnil šest let. »Veš ti Urša,« dejali so oče materi, »Pavliha ni za drugam kot za v šolo. Zmirom ima kak klinec v rokah, morebiti bo pa za branje in pisanje. Dal ga bom učit v šolo, če bo kaj, bo dobro, če pa ne, pa tudi.«
In dobro je bilo. Sicer so me za nekoliko prismojenga imeli, ker sem imel svoje muhe in sem bil bolj sam svoj.
Počasi je šlo naprej po šolah, a šlo je vendar, čeprav sem kljuke snažil po hišah, za zajutrek vstal, za večerjo šel spat ali če so mi mati poslali nekoliko fižola, sem ga s svetim križem osolil in s svetim duhom zabelil.
Prišel sem do šeste šole, kjer sem cepnil, ker sem bil preveč Slovenec, kar je pa bilo takrat silno prepovedano (šc po slovenski se jesti ni smelo!) kakor vidim in vem, je to še dandanes v navadi ; pa kaj četno, saj smo Slovenci same ničlo v nemških očeh, kadar se tepemo za pravice ; kadar pa kaj denarja potrebujejo, pa tudi nas vidijo. Je pač špasen svet!
Po šesti šoli grem v klošter. A notri nisem našel pravega miru, popihal sem jo ven.
Kaj pa zdaj? Nekaj me je gnalo na rajžo, dolgo rajžo po celem svetu, sej sein bil »deseti brat.« In šel sem. Od takrat pa potujem po vsi Evropi, pa tudi daljo grem. Poznajo me vsa višja gospoda in še prijazni so z menoj, čeprav jim dam malo pod nos včasih. Zmirom sem na
Rodila me je kranjska mati, ne iz poti kakor konjska figa, ne dež, ne toča Kranja, ampak s Krajnskega. Po naro- ne sneg, nobena reč me ne zadržuje, da dnosti sem Slovenec, a ne tak, da bi za bi ne šel naprej. Tudi če bi ošpičene
preklje letele z neha, ne vem če l)i me mogle zadržati.
Dokler je bil Bismark živ, sva bila večkrat skupaj in ko sem mu nekoč neko prav osoljeno pod nos dal, dejal je: »Pav-liha, škoda za tebe, da nisi naprej študiral ti bi prav lahko postal minister!« V Avstriji seveda.
Tudi dandanes grem okrog visokih glav, se pomenim ž njimi to in ono, dajem nauke, nekteri me poslušajo, drugi zopet ne. Zlasti Korberju na Dunaju sem že marsikaj svetoval, le škoda, da se ga nič ne prime, ker je pretrde glave, pa še svojeglaven zraven. Zadnjič enkrat sem ga pošteno razjezil da je zarezal nad menoj : »Ko bi ti le toliko za svojo smrt skrbel, kolikor ti je mar za mene! Nič se ne boj za—me; ko me bodo siti, pa drugi na moje mesto stopi, kaj potem meni mar vse to!« »Saj ti tudi zdaj ni!« poseženi mu jaz v besedo, »ko bi ti kaj bilo, bi pa ne razpadala Avstrija tako, kakor zdaj !« Grdo in hudo me je pogledal in dejal: »Pavliha, tvojih muh imam že dosti; če hočeš pojdi zlepa, če pa ne, pojdeš pa zgrda; kadar boš ti mi-nisterski predsedoih, boš pa tako delal, kakor se bo tebi /ljubilo.« Po teh besedah mi obrne hrbet. »Počakaj no,« pravim, »češ malo tobaka?« »Tisto pa že, tisto,« pravi, »a tvoje nasvete in nauke zmirom težje poslušam, zapomni sfe, Pavliha, dokler bodo taki možje vodili Avstrijo, kakor jo mi »se ni nič treba bati« — »Nemcem« vtaknem hitro jaz. »Se razume samo ob sebi«, pravi Korber in nadaljuje: »Pod takimi možmi bo Avstrija večno mogočno stala, kakor še stoji dandanes.« Jaz se 11111 zasmejem. »Kaj se srneješ?« vpraša Korber, ko si je ravno svojo pipo nabasal. »Zato ker govoriš kakor otrok ki mehurčke v vodi dela in misli, da bodo ti mehurčki vedno ostali « »Avstrija pa ni mehurček«, oporeka Korber videč, kam merim. »Seveda ni, podobna pa je ubitemu piskru, katerega piskrovezec veže, pa ga ne zveze. Pa pride kdo drugi iu ko vidi, da je pisker vsejedno za nič, ga pa raztolče češ, »saj ni ža nič.« Tako delate vi ministri z Avstrijo.« »Pavliha«, pravi Korber, »tvojega tobaka imam dosti pa tudi tvojih ščipanj sem že sit; adijo, pa Če še prideš, drugače govori, če ne« — »Bo palica pela, če ne boste drugače delali,« pritaknem jaz, zasučem se na peti in grem.
Pa kaj je bilo tega treba k mojemu življenju!
Kakor z mnogimi drugimi gospodi, sva že tudi z »Brivcem« znana dolgo časa. On, ki brije velike gospode, mi je zadnjič dobesedno pisal tole pismo: Belocinjeni Pavliha!
Ti, ki si znan pri gospodi, kakor rak v svoji luknji ali riba v vodi, naznani mi, če bi mi mogel včasih sporočiti, kaj se po svetu zgodi! Račun bo konci leta; vse tisto bo Tvoje, kolikor mi bodo naročniki dolžni ostali; mislim, da boš lahko zadovljen: izterjaš lahko sam, ali pa pošlji e sekutorja sčm in tja. Da si mi zdrav!
»Brivec.«
Da bi se mogel odreči ? Ni mogoče ! Saj beseda ni konj, pismo pa tudi ne, zato takoj odpišem »Brivcu,« da prevzamem težavno delo takoj. Kar se pa eksekucij tiče, bom že sam vse preski bel ali pa pošljem »Polonco« okrog ljudi, saj ona ima namazan jezik, kadar se pripravi. Znana sva že »od nekdaj,« ona zmirom hodi sem ter tja, jaz pa tudi in ker so naju ljudje parkrat skupaj videli, so dejali. da se bova vzela. Jaz še ne vem nič o tem.
Toliko za enkrat!
Prihodnjič bomo pa že romali po svetu, in da sem res znan v imenitnimi gospodi, boste videli. Omeniti moram še, da imam povsod prosto kartona sever jug, vzhod iii zahod, zato se vozim, kjer in kadar in kamor se hočem; še celo separatni vlak vstanove za mene, če vidijo, ea se mi silno mudi kam daleč.
Tako, zdaj pa zbogom !
Se nekaj ! Ker jaz nisem duh, tudi ne morem biti na več krajih objedtiem. Zato se lahko kaj imenitnegi zgodi, da mene ni zraven. Ako bi kdo kaj intere santnega zvedel, kar je res kaj vredno in za vsakega zanimivo! naj mi pošlje na ta naslov: »Alfa Ornega Ljubljana poste restante.c Pridem navadno vsak teden v Ljubljano. Torej !!
Na zdravje!
Pavliha.
neoženjen večen popotnik.
Pismo sv. Cirila g. H.:
Dragi moj Hrovatiu! Lepo se ti zahvaljujem za uslugo, ktero se mi napravil! Kakor veš, jaz sem star, silno star, in zato mi je bilo jako všeč, da si imel vsaj t toliko ozira do mene, da si me pustil v — tunm zaprtega, da mi ni bilo treba potiti se v tej liudej vročini. Reci tem Slo-
vencem, se ve na latinskem jeziku: ako se bodo zame zopet tako zavezali in trgali, da me pošlješ v — Sibirijo. Tam upam, da ne bom v nobeni zadregi glede kake procesije. Ti pa bodi malo bolj pameten, in pozdravi mi presrčno vse »Piccolove« urednike.
Tvoj,
Ciril.
Dano, v nebesih, danes.
P. S. V Trebče mi ne hodil!!!
Gorje...!
Oj eujte, cujte, kaj bobni, kaj v dalji treska in grmi ! Oblaki krijejo nebo... Kaj bo iz tega pač, kaj bo!
Gorje, dežela lepa ti, pogin, pogin ti zdaj preti; zastonj večletni trud je bil, zdaj vse vihar bo ugonobil. —
Oj to ni blisk, oj to ni grom, oh to goriški je polom; oblaki to »prvaki« so, Slovencem ki prete strašno.....
Oh kruti nam junaki so, poglejte kaki to prvaki so! Brat bratu kluje luč očes. Ali ni to pekla zmota res. —
Osebni boj kam prišel si, poglej kak<5 narod ječi, ječi za tvoje grehe zle, in strašni časi mu pretč...
Gorje, dežela lepa ti, pogin, pogin ti zdaj preti zastonj večletni trud je bil,
Zdaj vse vihar bo ugnobil.....
Zorkoljub.
Pomenki M skopeljskih letlei
(Slika iz kmee. življenja).
M.: Halo greš, tri je odbila! Čuješ, kdo pa leži na murbi, he ali je tvoj ta fant.
S.: Molči, molči klepetulja, — M. : Verujmi, pridi dol, pa boš videla, kako se nekdo med vejami koraoi in zaupljivo zjž, na tvoje okno. S.: Precej, takoj sem... Po stopnicah za-šumi in na vratih se prikaže dekle v belej obleki, vsa zakrmižljena zagleda
fanta : »Saj res, kateri vrag ga je pri- M nesel sem.« —
M.: Ha, ha, ha!
S.: Cujes, pojdi po lojtre, da ga ne bodo gabrovski fantje videli in posebno moj, ker bi me več ne pogledal.
M. : Kaj se bojiš, v skedenj ga neseve na slamo, da se ne prehladi revež.
S.: Saj res, pa uesive ga. —
M. : Se nekaj sem ti hotela reči: ali hodiš ti na delo, mene je toliko domačih vprašalo — pa ne maram.
S.: Ako si neumna, da bi šla v tej vročini in da bi pustila tam kjer je tako iuštno. Pa povej kdo te je vprašal.
M.: Ali hočeš vedeti: Živ—, Fr—vi, , Ba—ni, BI—vi, Mo—vi in Zež—nji.
S.: Dobro, pa poslušaj kako je pri nas fletno — za zajutrk dobimo »šnops« potem Knajpovo kavo; pozneje pri ■ nesejo velik krožnik malise s kislim zeljem, dunajskih klobas in »paneeto«. — Za kosilo: polento s prižgano juho, kislo mleko s stepenimi jajci; saj poznaš tisti brodeto ali »julico« ; za južno ali malco pa dobimo solato in bel kruh ; za večerjo močnik in veliko cvrčo iz jajc, — in ko smo se najedle pa jo pobrišemo na »špas« z cesarskimi fanti.
M:: Veš kaj, pojdemo lehko tudi ž njimi v Grad na kvartir. (Tako so se pogovarjale naše golobice proti Sežani, gredč. — Nastal je večer).
Š.: Cuješ, glej tam tvojega frajtarja Hli-parja. —
M.: Saj res, nit, tudi tvoj Fritolo je žnjim.
Fritolo: Buona sera mia cara. —
Š.: Bona šera mio Francele, kome va oži,
mi že pago una bira, če me popelješ QoQ na špas. _
Hlipar: Gut abend meine Marie, bos vas gutes hast fur mich. —
M.: Hut, hut, ser hut mein lieber. —
V tej nemško-italijanski zvezi ju sreča njiju gospodar. — (Vojaka stajo pobrisala).
Gospodar: Dober večer!
Š. M. : Bog daj !
Gospodar: Tako, kaj vedve ste tukaj, umazani pepelubarci, lepo se je sprehajati po noči z vojaško suknjo. Jaz sem vaju pa po vsej Sežani iskal.
Polnoči je že odbilo. — Tukaj imate plačilo. Za nocoj imate postelj v listji, a jutri poiščite si drugega gospodarja. —
M.: Cuj, kdo bi bil mislil! Kam sta šla pa Hlipar in Fritolo.
S.: Gotovo nas čakata tam gori pod kostanjem. —
Naj le čakata, za nocoj imave dovolj za večerjo.
Laška kultura.
Laška kultura slovi od nekdaj, nje ni prekosil nikdo še do zdaj ; humaniteto le oni imajo, drugi živeti človeški ne znajo.
Priča, da res je, to vzorni je red, ki je v Italiji toliko let; lakote tam še ni bilo nikoli, vsi so debeli kot prasei in voli...
Humauiteta je vendar pač ta, — to po želijo najbolj iz srca da bi Slovenec poginiti moral, in iz ozemlja izginiti moral.
Njim ta parola je sveta črez vse, videti to na Primoskem pač je, nam ne pustijo slovenski moliti, niti Boga oh slovenski slaviti.
Sol nam slovenskih nikjer ne puste, kakor žival naj Slovenci žive, samo da zmirom pri njem le kupuje, kar potrebuje,... le njemu plačuje....
Vsem bo gorje, oh da vsem bo gorje, tistim posebno, ki to dopuste, da se Slovenec zatira in tepe; videli boste reči še prav lepe...
Zorkoljub.
:$oO=Oo0-
Slovesna
izjava.
Jaz, uljudno podpisani, izjavljam najslovesnije, da v svojem sonetu: ..Momeilto Ill0l*i" in na-ročito v kitici:
»Mor'biti da, kdor zdaj vesel
prepeva, V mrtvaškem prtu, nam pred
koncem dneva, Molče t r o b e n t a 1 bo: >ni e in e n t o mori!«
nisem imel niti najmanje v mislih : a v stri j skega parlamenta. Dana, v nebesih : danes.
France Prešerin.
pokojni slovenski pesnik.
O
O
O<»0=OoO:
:QoQ—~Qc>Q

Kratek životopis.
Obširni životopisi, kateri po mojem mnenji čitatelja dolgočasijo, niso nič novega. Gotovo pa je životopis, katerega si je spisal povzročitelj moskovitskega požara 1812. leta, ruski general Roslopšin in s katerim je bil pač v desetih minutah gotov, nekaj posebnega in šaljivega. Glasi se:
Prvi odstavek: O mojem rojstvu. Leta 1763. dne 23. marca zapustil sem temo, da bi zagledal luč sveta. Takoj so me merili, tehtali in krstili. Narodil sem se ne vedoč čemu. Stariši pa so se zahvalili Bogu tudi ne vedoč čemu.
Drugi odstavek: O moji od-goji. Učili so me razne reči, razne jezike. Neko j i so menili, da sem učenjak, drugi zopet, da sem nore. Moja glava je bila razmetana kjižarna, do katere še včasih sam nišam imel ključa. —
Tretji odstavek: O mojem trpljenji. Najprej so me trpinčili moji učitelji z učenjem, pozneje pa črevljarji, kateri so mi vsikdar narejali obuvalo, ki ni sodilo na nogo. Razun tega trpinčile so me še ženske, častihlepnost, protin in pa spomini. —
Četrti odstavek: O mojem pomankanju. Tri slaba svojstva človeške narave so mi manjkala, namreč: tatvina sladko- in dobrosnednost in pa ošabnost. Poznal sem jih le, kolikor sem slišal o njih praviti. —
Peti odstavek: O mojih do-godbah. V svojem tridesetem letu odpovedal sem se plesu, v štiridesetem ljubezni, v pedesetem pa ljudskemu mnenji, t.j. bilo mi je vse jedno, kar so ljudje o meni sodili in govorili. V svojem šestdesetem letu popustil sem mišljenje in tako sem postal pravi modrijan ali pa samopašnež (egoist), kar je eno in tisto. —•
Sesti odstavek: O moji nravni sliki. Bil sem trdovraten kakor osel ali mula, svojevoljen kakor koketna prismojena ženska, vesel kakor otrok, len kakor mrmotica, delaven kakor Napoleon, in vse to le po svojem lastnem prepričanju. —-Sedmi odstavek: O tem, kar sem bil in o tem, kar bi lahko bil. Bil sem jako občuten prijateljstvu in sem rad zaupal; a če bi bil prišel na svet v zlati dobi potem bi bil gotovo jedcu najbojlših ljudij. —
Osmi odstavek: O spoštovanja vrednih nazoriNikoli se nisem brigal za sklepanje kake zaroke ali poroke; tudi nisem nikoli in nikomur priporočal kakega

kuharja ali zdravnika. Posledek temu je, ' V zadnjem času se je g. Hrovatinu da nisem nikomur stregel po življenji. —, močno razžiril želodce; mnogo je »moral«
Deveti odstavek:' Kr
aj sem ^ vze pogo
Itniti
slovenske zastave pa ljubil. Ljubil sem majne družbe in spre-j vendar ne »more« — dol spraviti... Morda hode po gozdu. Ljubil sem solnce in vsikdar, pojde v kako — kopelj z »mrzlo vodo«... kadar je šlo za goro, bil sem skoraj ža-i (Mlajša kuharca že napravlja »boule.«) losten. Izmed barv ljubil sem največ modro, '— — — "— — — — — — — — —
pri jedi govedino, pri pijači cisto vodo, v gledališču pa žaloigro. Pri možkih kakor pri ženskah ljubil sem odkritosrčen obraz; | takih ovaeij... rad sem videl tudi grbave ljudi obojega spola, a ne vem zakaj. —
Deseti odstavek: Česa nisem ljubil. Nikdar nisem rad videl norcev, po-stopačev in nališpanih hinavskih žensk. Mrzilo mi je vse, kar je pretirano, prisiljeno ali afektirano. Imel sem usmiljenje z nagizdaaimi moškimi osebami, pobarvanimi ženskami, gabež do podgan, žganja, zdravilstva in nevoljo ter ostudnost čutil sem do besnih, divjih živalij in do sodnij-skega prava. —
Zadnji odstavek: Moje življenje bilo je podobno veliki gledališki igri, kjer sem z zamenjavo igral ulogo junaka, ljubimca, krutega trinoga, ljubečega očeta — pa nikdar hinavskega politika. — (Grof Rostopšin umrl je 30. jan. 1826.)
Kovač zabozdravnik.
Tone klepačev h kovaču hiti, Naj mu ta zob iz čeljusti dobi, Ki ga je bolel že dolgo hud<5, Bolel, da stati ni mogel noč vso.
Skrbeč kovač kaj premeten je mož, Misli si: »Čakaj — več prišel ne boš !« Zieo priveze klepaču za zob In jo pritrdi tja k naklu za rob.
Reče nato še, naj usta odpre, Sam pa pogleda, oči da žarč, Zgrabi železo, ki vtfril ga je, In ga zamahne, da iskre letč.
Tone se vstraši, pozabi na zob • In da privezan je naklu za rob, Zadie poskoči — skoz vrata zbeži, Zob pa na žici izdrt obvisi!
Silvester.
Prememba:
Vse za vero, dom, cesarja... Vse za Hrovatina, Italijo in Piccola...
Ko bi bil g. Hrovatin menj »delal«, in več molil, ne bil nikdar pod pokrovi-viteljstvom »Piccola«...
Ako Slovenci ne bi imeli Toneta tako grozno« radi, ne bi mu bili napravili
o
o o
Trgovina in promet.
Peking 22. (Povžev bird) Tu so osnovali mandarini, na čelu njim cesarica, društvo na akcije »In vi d i a« za umetno ne tenje zavisti med evropskimi vlasti. Akcije imajo v rokah večinoma bokserji in Rusi. Na trgu odločujejo rublji. Povpraševanje po teh akcijah je ne samo živahno, ampak ognjevito.
London 23. (P. b.) Vsled zadnjih srečnih vspehov na južnoafriškem bojnem polju, je poskočila cena lovora (50°/o- Lord Roberts ima skoro vso trgovino z lovorom
Skrbna mati.
Avstrija : Imam mnogo otrok, pa tako sitnega kakor je ta Milil ga še ni bilo pri hiši. Vse mu dam kar poželi, vedno ga pestujem in božam, a še ni zadovoljen, Poglej Milil tvoje brate: Čeha, Slovenca, Hrvata, Poljaka, kako pridno robota jo, in molče. Nikdar jih ne pobožam, če ne z leskovko. Kaj pa ti svojeglavnež. Milil se joče in zvi ja . . . No, molči enkrat in zaspi ; takega starca bi bilo lehko sram, da se pusti vedno zibati.
Milil: Mati, bojim se Ceha, ne morem zaspati.
Avstrija: Boš tih šleva, kedo ti kaj hoče, dokler si v mojem naročju.
v rok:'; Bullerjeve konkurence mu se ni bati.
Peking 24. (P. b.) Evropa bi hotela importirati v Kitaj svojo kulturo; ker pa je Kina udarila na to »import« krvavo carino, nastale so na evropsko-kitajski borzi velike diference; s par divizjami jih misle poravnati.
Pretorija 25. (P. b. ) Glasom želje Kriigerja so Buri vsled slabosti in starosti odstopili trgovino se zlat. rudniki in so jih prepustili Angležkem, ktere priporočajo vsej »civilizirani« Evropi v nadalnje blagohotno zaupanje po geslu : »Svoji k svojim«. — Ker bodo fin. stroški vsled predajo ogromni, poskoči cena zlata in dijamantov za 40°/0. Stroške prevoznme poplačajo Buri ne pa Angleži.
Peking 2(5. (P. b.) Cena kitajskega žita je j ako poskočila, ker so se Rusi in Angleži ob ve vali skrbeti zato, da ne bo toče.
Peking 27. (P. b.) Tu je živahno povpraševanje po smodniku. Ruski in angležki potovalni učitelji so se obrnili telegrafičnim potom do svojih vlad.
s par talijanskih škrbastih signorine, nego kad ti se počne rivati bezbroj pobožnoga slovinskoga puka.
Zaista se mora čini ti, da ima pravo talijanski pop, kad je napisao negdje, da su Ciril i Metod učinili zlo što su pokrstili Sla-vene! Ali neka ne misle cienjeni čitaoci, da samo u Trstu vlada to »talijansko-kr-ščansko načelo" : ima toga i u Istri, oso-bito u onom kraju, gje su duše hrvatskih ov-čica povjerene skrbi furlandskoga pastira.
Cuj te ovil, istinitu do mrvice, pa su-dite sami :
II Vodnjanu, slavnom bumbarskom gradu, živi narod težačke ruke a talijanske narodnosti: pravi Kalabrezi, baš što se i krvološtva tiče. Medju njimi imade i pametnih ljudi, koii su se prigodom zadnjih izbora u petoj kuriji bili odlučili, da ce glasovati za Laginju, a ne za gospodskoga kandidata. To su i učinili, Ali to nije bilo pravo gospodi, pa niti njekomu popu tamo I on ne budi lien, sazovi poglavice tih »izdajica« talijanstva te im reci iskreno: »Lude jedne, zar Laginja hočete, da Vas zastupa ? Niste li Vi Talijani te neznate
na to počeli razlagati svome popu, da je Laginja kandidat težački, a Bartoli kandidat gospodskih oderuha... ali naš delija u crnoj mantiji napne se ko paun te za-vikne: »Da mi je na jedno strani Laginja, a na drugoj vrag — j a ču voljeti s vragom nego 1 i s L a g i n j o m !« Bum-bari su se na to prekrižali i otišli govoreč medju sobom, da oni vole ipak s Laginjom nego li s vragom.
Dunaj 28. (P. b.) Vsled zadnje ob-1	» , , i0
J	\ '	. [da je Bartoli nas kandidat?« Bumbari so
strukcije je nastalo tako povpraševanje po
otročjih igračah, da so tovarnarji povišali
ceno za 50°/0. Tudi na tem polju postaja
trgovina bolj živa.
Gorica 29. Gregorjev Tone naznanja vsem znancem in prijateljem, da je njegova Pavlica povili* na berbučevini krepko a nepotrebno dete, »Centrifugo« ; Turna je precej čestital ; grof Coronini bi moral biti na krstu boter, no so je odpovedal v zadnjem času.
Gorica 28. Akcije za regulacijo »Soče«, ki jih imata sedaj Turna in Gabršček, prevzame »Centralna posojilnica«; Gorici ne bo pretila več nevarnost, ker bodoči ravnatelji ne bodo spali, ampak delali (seveda »tiho«).
Ljubljana 29. V Ljubljani snujejo novo slov. banko »Concordia« na kleri-kalno-liberalni podlagi.
Trst 30. (Priv.) V delniškem društvu »Paupertas« za vravnanje personalnega narodnega davka, v vedejo slovensko diferencialno tarifo.
Isterski sršeni.
V rude je, vruče; zato se ne valja čuditi, ako i krščanski popi vole da im manje ljudi dodje u procesij u ili na izpovied ili u obee u crkvu; ta, stvar je brže gotova
Kad smo baš u Vodnjanu, neee biti gorega spomenuti još nješto. Da li se sje-date vike i buke u taboru talijanske klike kad je onomadne Dr. Laginja prisustvovao skupštini tamošnje posujilnice ? Talijani su vodili iztragu na svoju ruku, maknulo se političko družtvo, zastopnik dr. Rizzi i što ti ja znam, al je ipak ostalo sve na starom, što je dalo porečkoj »babi« opet povoda da tuži i jauče. Nu čini se da je sve uza-lud : bumbari su počeli razlikovati orno od j bieloga, oni su počeli smatrati vladajuču I kliku za predsiaviteljieu interesa pojedinih gradskih i seoskih lihvara te se nedaju više voditi za nos od te klike. I u Rovinju se puk osvješcuje, isto u Kopru, a kad bi se to dogodilo po svili talijanskih gradovih — »addio del passato sogni ridenti«, morala bi reči kamora. Uzgoj talijanske in-teligencije nedaje slutiti na to, a što misli
talijansko svečenstvo, to se vidi iz onoga što je prijo rečeno.
U Istri je spari na kao druguda, pa je malo novosti: zato se napeto očekuje sazov pokrajinskega sabora, bez kojeg Talijani nemogu dati oduška svojim željam i nazorom u pogledu austrijskoga patriotizma. Mali Ventrclla, suhi Bennati, donkišotski Ghersa i toliki drugi trbušasti i tnršavi za-stupniei dvatisočletne brutture — čekaju nestrpljivo na dan otvorjenja sabora. Medju ti ni je Campitelli išao u Bee, pa kad se vrati, znati čemo što više.
Brrrr...
Slovenci, Slovenke!
Dne 5. julija je slovanski praznik sv. bratov Cirila in Metoda.
Ta dan posvetimo slovanski sveti ideji!
*
DOPISI.
Iz Staregore pri Ajševici. Dragi Brivec, prosim Te pridi v Starogoro, mimogrede vstavi se tudi na Ajševici. Zeljno te pričakujejo posebno naša dekleta. •— Profumerja vdobiš pri Rebkovili, dišečo žajfo pri ( vetrežinovih. klešče za kodre pri lepi lepi »Mori«, zaspanca pri Martinovih, mazilo in drugo pa pri Voukovih. Prostor za brivnico je že pri gori omenjenih v prvem nadstropju pod korcami. Za varnost se ni treba bati. Vse potrebno oskrbuje »mali Pepi« ; pod njegovim oskrbovanjem so ni še nič slabega prigodilo. Za častno stražo so enoglasno izvoljeni Vinta plemeniti Uhač in Eko; poveljnik častne straže je starosta Matic sedaj v pokoju; namestnik Peter plemeniti »Frnar«; zdaj vidiš dragi boter da je stvar povsem varna.
Po dolgem hrepenenju prišel je vendar dan veselja za naše dekleta ko so laški plakati naznanili javni ples na Goriškem gradu. Za rano v jutro so se napotile v Gorico da bi vdobile vsaka svojega. Ko je godba zasvirala »Marameo« so pokazale čudne obraze, ker ni bilo nobenega fanta, da bi jih vabil na ples. Zdaj se pa oglasi Rebkova: Ni škoda da greta točka pozlo, vkupimo listke in pojdimo same plesat.
Prišli so pa tri mladi topničarji ter so vprašali eno in drugo ako jim drago iti plesat; ker so se dekleta obotavljale so si topničarji izmislili neki izvanredni ci-
ganski ples na sporne takozvani Czardaš brez godbe. —
Ko so zvedele da bodo godli na laški takt v Ozeljanu se je vdeležila cela garda deklet tudi Marička ni izostala; bila je pa nejevoljna, ker jo »Nejko« prepozno pri-peljal »pašarete.« Pepca je bila močno žalostna ker ni bilo nobene »Sarže«. Svojo nesrečo izrazila je svoj: prijateljici in jo povabila na kozarec svežega »Sanpanjca« v Ozeljanski potok. Dragi Brivec, prosim Te da pripeljaš seboj svojega tolmača, od dne ko so štajarski fantje navadili Pepco nemščine ne mara več slovensko govoriti.
V nedeljo je imela časna straža »Ur-laub« celo in o do dneva.
Njih službo so prevzele matere omenjenih deklet ter so patrolirale iz Ozeljana do Staregore; mesto pušk so imele leskovo mazilo, da so jim preži utirale. Dragi Brivče. ako imaš kaj rumenega usnja prinesi seboj, ker tukaj bi napravil dobro kupčijo. Od kar so naša dekleta začela nositi rumene čevlje je usnje v Gorici podražalo od 15 do 20 vinarjev.
O.
Prijatelj, ako želiš kupiti
35
BRIVCA
u
J
Pozor!!
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri Marillll Lllkša na Proseku.
Cene ugodne. ""^Bf
dobiš ga vsaki deseti dan v to-bakarnah:
V Trstu prodaja : LOVRENCIO, nasproti kavarne Fabris KERSTEN, pri Kjozi. PIPAN, Ponte della Fabbra. TOBAKARNA nasproti restavracije Rossetti.
„	na Oorsia Stadion blizo Leitenbnrga
„	Moliu grande pri uhodu mestu, vrat
,.	Via Nuova in Moliu piccolo.
.,	ulica Barriera vecchia v hiši ka
varne Harmonia. TOBAKARNA Grego na voglu via del Bosco. ,,	v ulici Sette Fontane.
„	ulica Erta pri sv. Jakobu.
„	nasproti policije.
„	v ulici S. Marko.
„	pred cerkvi Sv. Antona starega.
.,	tik inuseja Revoltella.
„	Afrič v hiši Economa Canipo
Maržo.
TOBAKARNA nasproti tiskarne Dolenc pri pošti „	nasproti tiskarne „Edinosti" ulica
delle Poste. G.spa GASPERSIC, trgovka pri Sv. Ivanu. TOBAKARNA v „Narodnem domu" v Barkovljah.
V	Gorici:
TOBAKARNA Josip Schwarz, šolske ulice.
En. Jellersich. Nunske ulice blizo
cerkve.
V Ljubljani :
Gosp. BRUS pred škofijo štv. 13.
„ PODREKAR Sv. Jakoba trg štv. 8.
„ SEŠAREK, Seienbergove ulice štv. 36, Glavna zaloga tobaka GBABER, Glavni trg. Gosp. JOSIP MAČEK, Glavni trg.
„ IVAN VRHOVEC, tobakar, Št. Peterska cesta štv. 52. j Gosp. BLAŽ FRAN, tobakar, Dunajska cesta 4
V	Kranju: < FLORIJAN, bukvama.
Bruni
Našim naročnikom v spomin.
Slovenci se radi naročajo na časopise a še rajše jili berejo brezplačno. — Brivec ima toliko naročnikov, da bi prav leliko izhajal in še boljše dopisovalce odškodoval za njih trud.
Ker pa leto za letom zastane toliko nedoplačane naročnine, se tndi Brivec ne more gibati kakor bi želel. Od naročnikov je torej odvisno, ali se list povzdigne ali se celo ustavi.
Torej eenj. naročniki pozor!
Upravništvo.
nova tobakarne ulica S. Martiri štv. 12, prodaja znamke, koleke in pisarsko pri pravo; dobi se tudi list „BRIVEC".
I. VICIČ, krojač
v Trstu ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke Tsake vrste.
Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani I. Vičič, krojač.

Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. -— Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, ki ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr. priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 z al tž. kapitala.
Asikuracije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld.'
POZOR!
Trst — ulica Griulia št. 25. — Trst.
Kdor želi biti dobro in točno postrežen z svežim in vsakovrstnim kolonijalnim blagom kakor : kavo, rižem, oljem, testenino, moko, milom, sirom ter raznovrstna fina vina v buteljkah ter sploh z vsemi jestvinami naj se obrne do podpisanega. — Pošilja tudi na deželo proti poštnemu povzetju. V mestu dobe na željo prosto na dom Nadejaje se obilo obiska beleži udani
Vekoslav Plesničav.
Slovenska šivilja
priporoča se cenj. slovenskem gospicam.	Točna postrežba, nizke cene. Ulica Commerciale 12 II. nad.
Kroma
Trst n lica S. Marco štev. (b Trst.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s prist- j nim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim j iu belem vinom. — Dobivaj ■ se tudi _ vedno , mrzla jedila.	Udani
Aut. Babič.
W8T pohištva vsake vrste	)
- od —v^-^v--£
i Mm ? Trstu	>
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapetarijali, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko \ vsakemu ua zahtevo.	-
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračunao.
>
Mirnim (Arterija) B, Poniž
v Gorici
Tržna ulica v pslopju okrož. sodišča
Po zmernih cenah nudimo fino blago, i. s. suhe in oljnate barve pokosti (lake), za-mazko (kit), klej, čopiče, razne krede, cement, zamaške, gobe, milo, sveče, petrolej, cevi iz kavčuka, mineralne vode. cedi (gume) kirurgično opravo, pogačo za pse, parfumerije itd.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni trg, - ljubljana - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
(( Leposlovni list za ženske i z-liaja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno p r i p o v e s t i, pes m i in razne pod učne nasvete za matere in h č e r-k e. — Za vse leto velja G kron. Naslov : Upravništvo „Slovenke" — Trst.
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko p
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd.
Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk so priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
OOOOOOO i ooooooo
„81avisches Eclio" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavren čič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
sJCT Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina št. 9. - trst - ulioa S. Catarina št. 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. —- Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Portorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
Prva slovenska trgovina i ž e 1 e žj e m Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedieu & Zajcu dobim najboljše Šta jersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah.
In
registrovana zadruga i omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S Francesco št. 2. sprejema hranilne uloge in obrestuje 4%- Toliko ne plačuje y Trstu noben denarni zavod.
Lientui davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo leta 1892 gld. 17.663.7« 1893 „ 38.245.13 „ '	1894 „ 49.741.66
„ ~	1895 „ 88.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095.10
Pri slovenski tržaški posojilnici iu hranilnici se denar podvoji 6krat prej kakor pri drugih hranilnicah
Svoji k Svojim?
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežitn kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
i
i
<
Odlikovani fotografski atelier
A. JERKIČ
Gosposka ulica št. 7. - (rOKICA - Gosposka ulica št. 7. v hiši „Goriške ljudske posojilnice".
Novi, velikomestno urejeni atelier
odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki.
P. n. n državni uradniki in njihovi družinski člani dole pri olstoječil cenah 15 V* ralat.
Oj
Brivec obiskal je nedavno Jerkičev fotografski atelier, v Gorici, kateri razpolaga z najprimernejšimi prostori, kar je glavno in najmodernejšimi pripravami za svojo obrt. Fotografije so tako naravno in fino prenešene, da se jih ne moreš nagiedati. Ponosni smemo biti, da imamo v nas tako finega fotografa-umetnika. Slovenske družine naj nikar ne zamude obiskati Jerkiča. Njegove fotografije so najlepši spomin v slovenski hiši.
>
>
>