x	1 v. Xfl. ' -;78
O URADNI LIST
V	SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 27 Ljubljana, torek 12. decembra 1978 Cena 4 dinarje	Leto XXXV
1617. •
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu OZD »Lina« Lesna industrija Apače, na seji dne 23. 11. 1978
odločilo:
Razveljavi se 538. člen samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu OZD »Lina« Lesna industrija Apače z dne 23. 7. 1977.
Obrazložitev:
Sodišče združenega dela SR Slovenije je predlagalo oceno zakonitosti 4., 5. in 6. odstavka 538. člena v izreku odločbe navedenega samoupravnega sporazuma, po katerih o samovoljnem prenehanju dela delavca v delovni organizaciji odloča komisija za delovna razmerja in izobraževanje in na podlagi njenega sklepa izda kadrovska služba odločbo o izključitvi delavca iz delovne organizacije. Ko postane odločba o izključitvi iz delovne organizacije dokončna, preneha delavcu delo z dnem samovoljnega prenehanja dela.
Predlagatelj je mnenja, da izpodbijane določbe samoupravnega sporazuma niso v skladu z zakonom o združenem delu, niti z zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77), niti niso bile v skladu s 65. členom republiškega zakona o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu in o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci (Uradni list SRS, št. 18/74 — v nadaljnjem: R-ZMRD), ker nobeden od navedenih zakonov ne pozna avtomatičnega prenehanja delovnega razmerja samo zaradi poteka določenega časa samovoljnega prenehanja dela.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da tudi prvi trije odstavki 538. člena obravnavanega samoupravnega sporazuma urejajo poseben način prenehanja delovnega razmerja delavca zaradi samovoljnega prenehanja dela in določajo, kaj se šteje, za samovoljno prenehanje dela.
Zvezni zakon o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 22/73) je določal. da delavcu lahko preneha lastnost delavca v združenem delu, če izjavi, da ne želi delati v temeljni organizaciji združenega dela (53. člen). Po R-ZMRD se je štelo, da je delavec dal izjavo, da ne želi več delati v temeljni organizaciji, tudi v primeru, ko brez utemeljenega razloga preneha prihajati na delo, iz okoliščin, določenih v samoupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih, pa se da nedvomno ugotoviti, da ne želi več delati v temeljni organizaciji združenega dela (65. člen).
Zakon o združenem delu je za primer prenehanja delovnega razmerja po delavčevi volji določil obvezno pismeno obliko delavčeve izjave, da ne želi delati v temeljni organizaciji in da prekini a delovno razmerje (1. točka 1. odstavka 211. člena), s čimer je izklju-
čil možnost uporabe zakonske domneve, da je delavec, če so podane določene okoliščine, tako izjavo podal, kar je do uveljavitve zakona o združenem delu omogočal R-ZMRD z določbo 65. člena.
Sedanja zakonska ureditev ne pozna več »samovoljnega prenehanja z delom« kot načina, da delavcu preneha delovno razmerje. Pač pa je mogoče okoliščine, ki po izpodbijanem členu samoupravnega sporazuma predstavljajo »samovoljno prenehanje delavca z delom«, opredeliti kot hujšo kršitev delovne obveznosti, ki pa se mora ugotoviti v disciplinskem postopku in se zanjo izreče disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja (197. člen zakona o združenem delu).
Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije, upoštevajoč vse okoliščine iz 23. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) in na podlagi določbe 2. alinee 3. odstavka 25. člena istega zakona odločijo na seji tako, kot je razvidno iz izreka odločbe.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik sodišča dr. Jože Brilej in sodniki dr. Viktor Damjan, dr. Jo-* sip Globevnik, Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Rem-škar, Franc Simonič in dr. Majda Strobl.
St. U I 32/78-10
Ljubljana, dne 23. novembra 1S73.
Predsednik
Ustavnega sodišča SR Slovenije
dr. Jože Brilej 1. r.
1618.
Na podlagi 6. člena zakona o ureditvi nekaterih vprašani družbene kontrole cen v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 32/72) izdaja Izvršni svet Skupščine SR Slovenije
ODLOK
o načinu oblikovanja cen v prometu z nekaterimi proizvodi osnovne preskrbe
1
Organizacije združenega dela, ki opravljajo blagovni promet s proizvodi iz 2. točke tega odloka, določajo s samoupravnimi sporazumi o medsebojnem sodelovanju ter združevanju dela in sredstev z organizacijami združenega dela, ki proizvajajo te proizvode, svojo udeležbo v cenah proizvodov kot sestavino medsebojnih dohodkovnih razmerij.
Dokler udeležba v cenah proizvodov ni določena po prejšnjem odstavku, oblikujejo organizacije združenega dela, ki opravljajo blagovni promet, cene v prodaji na debelo in drobno tako. da k nabavni ceni dodajo deleže za kritje stroškov blagovnega prometa iz 2, točke tega odloka.
2
Deleži za kritje stroškov blagovnega raženi v odstotkih lahko znašajo največ: v prodaji na debelo •/.		prometa iz- v prodaji na drobne •/.
a)	za vse vrste pšeničnih mok b)	za kristalni sladkor in sladkor v kockah	3	10
—	v rinfuzi —	v industrijskih pakiranjih	3	U
nad 30 g c) za jedilno olje	3	10
—	v sodih —	v litrski ali manjši emb—	2	9
laži	3	10
Delež za kritje stroškov	blagovnega	prometa v
prodaji na debelo margarine in drugih rastlinskih ma-		
ščob za prehrambene namene lahko znaša največ 3 "/o.		
3
Z nabavno ceno iz 1. točke tega odloka je mišljena čista fakturna cena dobavitelja, zmanjšana za morebitni delež za kritje stroškov blagovnega prometa, priznan od dobavitelja, in povečana za odvisne stroške nabave.
Kot odvisni stroški nabave se lahko zaračunavajo tisti dejanski stroški, ki niso vključeni v prodajno ceno dobavitelja. Z odvisnimi stroški nabave so mišljeni stroški nakladanja in razkladanja blaga, stroški prevoza iz skladišča dobavitelja do skladišča kupca, stroški zavarovanja blaga v prometu, transportni kalo, lom in razsip ter stroški posebnega zimskega pakiranja in stroški vrnitve embalaže.
4
Z deležem za kritje stroškov blagovnega prometa v prodaji na debelo iz 2. točke tega odloka se krijejo stroški vseh udeležencev v prometu na debelo, ne glede na njihovo število.
Če organizacije združenega dela, ki opravljajo promet blaga na debelo, dobavijo blago drugim organizacijam združenega dela, ki opravljajo promet bla-
ga na debelo, so dolžni izkazati del deleža iz 2. točke tega odloka v prodaji na debelo, ki so si ga žara-, čunale.
5
Organizacije združenega dela smejo k cenam oblikovanim po drugem odstavku 1. točke tega odloka dodati morebitne odvisne stroške prodaje blaga, kot so povprečni dejanski stroški prevoza, iz skladišč do prodajaln na drobno in stroški posebnega industrijskega pakiranja.
6
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, nehajo veljati določbe odloka o načinu oblikovanja cen pri prodaji na debelo in na drobno za določene proizvode (Uradni list SRS, št. 39/74), razen 6. točke odloka.
7
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 38-1/78
Ljubljana, dne 5. decembra 1978.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
dr. Anton. Vratuša 1. r.
1619.
Na podlagi 22. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradni list SFRJ, št. 36/75 in 33/76) objavlja re-- publiški sekretariat za finance
PREGLED
stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979
1.	Stopnje prispevkov iz osebnega dohodka so:
7St?	Občina	Zveza skup- nosti otro- škega varstva	Skup- nost otro- škega varstva	Izo- braže- valna skup- nost	Kul- turna skup. n ost	Te- lesno kul- turna skup_ nost	Skup- nost soci- alnega skrb- stva	Skup- nost zdrav- stve- nega var- stva	Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji	Sku- paj pri- spevki SIS (1-10)
1 2	3	4	5	6	7	8	9	10	11
1. Ajdovščina	2,20	0,93	6,17	1,07	0,72	0,89	8,20	10,90	31,08
2. Brežice	2,20	1,05	6,10	0,99	0,47	1,33	7,55	10,90	30,59
3. Celje	2,20	1,29	5,40	1,51	0,63	0,88	8,00	10,90	30,81
4. Cerknica	k«	1,38	6,13	1,02	0,33	1,43	8,10	10,90	31,49
5. Črnomelj	2,20	1,80	6,77	0,89	0,32	1,17	8,04	10,90	32,09
6. Domžale	2,20	1,27	4,61	0,77	0,30	0,81	6,74	10,90	27,60
7. Dravograd	2,20	0,91	6,29	0,75	0,25	0,86	7,57	10,90	29,73
8. Gor. Radgona	2,20	1,42	5,70	0,75	0,26	0,84	7,69	10,90	29,76
9. Grosuplje	2,20	0,86	6,87	1,12	0,30	0,77	8,80	10,90	31,82
10. Hrastnik	2,20	0,74	5,37	1,44	0,61	0,97	8,19	10,90	30,42
11. Idrija	2,20	1,06	6,40	1,09	0,63	1,29	8,17	10,90	31,73
Zap. St.	ObHra	Zveza Skup- nosti otro- škega varstva	Skup- nost otro- škega varstva	Izo- braže- valna skup. nost	Kul- turna skup. nost	Te- lesno kul- turna skup. nost	Skup- nost soci- alnega skrb- stva	Skup- nost zdrav- stve- nega var- stva	Skupnost poko.inm-skega in Invalidskega zavaro-vinia v SK Slovenili	Skupaj pri-s	ki SIS (3—10)
1 2	3	4	5	6	7	8	9	10	n
12. Ilir. Bistrica	2,20	1,43	6,76	0,80	. 0,32	1,33	7,67	10,90	31,41
13. Izola	2,20	1,36	5,27	1,55	0,49	1,39	8,00	10,90	31.16
14. Jesenice	2,20	0,81	6,37	1,01	0,65	0,70	7,00	10.90	29,64
15. Kamnik	2,20	0,86	6,19	1,16	0,33	0,63	7,92	10,90	30,19
16. Kočevje	2,20	1,38	4,96	0,88	0,36	0,76	7,81	10,90	29.25
17. Koper	2,20	1,59	5,14	1,36	0,56	0,99	7,70	10.90	30,44
18. Kranj	2,20	1,36	5,00	1,12	0,49	0,79	7,48	10,90	29,34
19. Krško	2,20	1,12	7,46	1,20	0,52	1,14	7,83	10.90	32.37
20. Laško	2,20	0,80	5,63	0,80	0,38	0,81	7,76	10.90	29.28
21. Lenart	2,20	1,05	6,22	0,82	0,23	1,33	8,15	10,90 .	30.90
22. Lendava	2,20	1,00	5,65	0,98	0,25	0,86	8,00	10.90	29.84
23. Litija	2,20	1,18	6,65	0,91	0,36	1,77	7,11	10.90	31.08
24. Ljubljana Bežigrad	2,32	1,28	4,54	1,21	0,54	0,69	7,90	10.90	29,38
25. Ljubljana Center	2,32	1,28	4,54	1,21	0,54	0,69	7,90	10,90	29.38
26. Ljubljana Moste-Polje	2,32	1,28	4,54	1,21	0,54	0,69	7,90	10.90	29.38
27. Ljubljana Šiška	2,32	1,28	4,54	1,21	0,54	0,69	7,90	10.90	29.38
28. Ljubljana Vič-Rudnik	2,32	1,28	4,54	1.21	0,54	0,69	7.90	10.90	29.38
29. Ljutomer	2,20	1,20	5,48	0,80	0,26	1,24	7,91	10.90	29,99
30. Logatec	2,17	1,19	7,51	0,84	0,35	0,79	8,45	10,90	32,20
31. Maribor	2,20	1,14	4,83	1,10	0,52	0,80	7,23	10.90	28,72
32. Metlika	2,20	0,82	6,56	1,86	0,78	1,47	8,04	10,90	32.63
33. Mozirje	2,20	0,70	5,76	0,86	0,36	1,21	8,26	10,90	30.25
34. Murska Sobota	2,20	1.06	5,95	1,03	0,40	1,06	8,36	10,90	30,96
35. Nova Gorica	1,96	1,13	5,36	1,63	0,56	0,88	8,04	10,90	30,46
36. Novo mesto	2,32	1,24	7.09	1,14	0,54	1,30	8,16	10,90	32,69
37. Ormož	2,20	0,98	5,33	1,01	0,38	1,05	8,47	10.90	30.32
38. Pir&n	2,20	1,56	5,54	1,30	0,34	1,21	7,45	10,90	30,50
39. Postojna	2,20	1,41	5,66	1,12	0,88	0,93	7,63	10,90	30,73
40. Ptuj	2,20	0,86	4,81	1,07	0,28	1,43	8,14	10,90	29,69
41. Radlje ob Dravi	2,20	1,24	6,30	0,81	0,27	1,36	7,84	10,90	30,92
42. Radovljica	2,20	1,51	5,58	0,91	0,53	0,80	7,07	10,90	29,50
43. Ravne na Koroškem	2,20	1,00	5,39	1,31	0,69	0,93	7,49	10,90	29,91
44. Ribnica	2,20	0,67	5,98	1,00	0,61	0,83	8,23	10,90	30,42
45. Sevnica	2,20	1,24	6,17	1,34	0,84 x	1,17	7,55	10,90	31,41
46. Sežana	2,20	0,87	6,49	1,25	0,26	0,91	7,45	10,90	30,33
47. Slov. Gradec	2,20	0,93	6,55	0,90	0,35	0,89	6,82	10,90	29,54
48. Slov. Bistrica	2,20	1,18	5,70	0,89	0,39	1,40	8,00	10.90	30,66
49. Slov. Konjice	2,20	0,99	7,39	0,78	0,32	0,96	7,66	10,90	31.20
50. Šentjur	2,20	0,80	5,72	0,86	0,33	1,42	7,20	10,90	29.43
51. Škofja Loka	2,20	1,17	6,36	0,91	0,53	0,72	7,29	10,90	30,08
52. Šmarje	2,20	0,96	6,11	0,78	0,24	1,52	8,35	10.90	31.06
53. Tolmin	2,20	1,21	5,68	1,11	0,33	1,85	8,10	10.90	32 88
54. Trbovlje	2,20	1,05	5,22	1,18	0,61	1,02	8,85	10.90	31.03
55. Trebnje	2,32	0,77	7,06	1,16	0,34	1,16	7,73	10.90	31,44
56. Tržič	2,20	1,01	4,63	0,97	0,41	0,78	7,40	10.90	28,30
57. Velenje	1,60	1,50	6,27	1,40	0,91	0,63	6,79	10.90	30.00
58. Vrhnika	2,20	1,78	5,68	0,86	0,39	0,69	7,28	10 90	29.78
59. Zagorje	2,20	1,10	6,20	0,95	0,46	1,02	7,75	10 90	30 58
60. Žalec	2,20	1,62	5,80	1,06	0,66	0,81	8,34	10.90	31,39
2.	Stopnje prispevkov iz dohodka so:
A.	Prispevek iz dohodka po osnovi osebnega dohodka
a)	Skupnost zdravstvenega varstva — za nesreče pri delu
b)	Skupnost za zaposlovanje
Z^p*	Občina	Skupnost zdravstvenega varstva za nesreče pri delu	Skupnost za zaposlovanje
1 2	3	4
1. Ajdovščina	2,96	0,27
2. Brežice	1,85	0,28
3. Celje	2,52	0,22
4. Cerknica	1,80	. 0,22
5. Črnomelj	3,13	0,30
6. Domžale	1,48	0,27
7. Dravograd	2,20	0,30
8. Gor. Radgona	1,99	0,26
9. Grosuplje	2,06	0,25
10. Hrastnik	1,64	0,25
11. Idrija	1,92	0,25
12. Ilir. Bistrica	2,81	0,24
13. Izola	3,04	0,24
14. Jesenice	2,04	0,24
15. Kamnik	1,78	0,30
16. Kočevje	1,70	0,20'
17. Koper	2,57	0,24
18, Kranj.	1,62	0,25
19. Krško	2,76	0,30
20. Laško	1,74	0,24
21. Lenart	1,99	0,25
22. Lendava 0	2,65	0,26
23. Litija	2,39	0,25
24. Ljubljana Bežigrad	1,80	0,22
25. Ljubljana Center	1,80	0,22
26. Ljubljana Moste-Polje	1,80	0,22
27. Ljubljana Šiška	1,80	0,22
28. Ljubljana Vič-Rudnik	1,80	0,22
29. Ljutomer	2,54	0,26
30. Logatec	1,92	0,25
31. Maribor	1,76	0,25
32. Metlika	2,43	0,30
33. Mozirje	1,43	0,30
34. Murska Sobota	2,94	0,26
35. Nova Gorica	2,07	0,24
36. Novo mesto	2,57	0,29
37. Ormož	1,84	0,25
38. Piran	3,64	0,24
39. Postojna	2,57	0,24
40. Ptuj	, 2,00	0,24
41. Radlje ob Dravi	2,34	0,33
42. Radovljica	1.5?	0.25
43. Ravne na Koroškem	2,66	0,30
44. Ribnica	1,86	0.25
45. Sevnica	2.99	0,31
46. Sežana	2,52	0,24
47. Slov. Gradec	3,06	0,30
48. Slov. Bistrica	2.03	0,25
49. Slov. Konjice	2,96	0,20
50. Šentjur	2,70	0,25
51. Škofja Loka	1,58	0,25
52. Šmarje	2,70	0,24
53. Tolmin	2,50	0,27
Občina	Skupnost zdravstvenega varstva za nesreče pri delu	Skupnost za zaposlovanje
1 2	3	4
54. Trbovlje	2,10	0,25
55. Trebnje "	2,43	0,30
56. Tržič	1,60	0,25
57. Velenje	2,41	0,28
58. Vrhnika	1,70	0,17
59. Zagorje	1,81	0,25
60. Žalec	1,48	0,22
c) Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji
•/.
— za primer nesreče pri delu in poklicno
bolezen	0,80
— za primer zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem:
povečanje od 12 na 14 mesecev	3,50
povečanje od	12 na	15	mesecev	5,20
povečanje od 12 na 16 mesecev	>	7,00
povečanje od	12 na	18	mesecev	10,50
d) Skupnost starostnega zavarovanja kmetov Slovenije (prispevek temeljnih organizacij združenega dela, ki niso zavezanci za davek iz dohodka TOZD ter druge organizacije in delovne skupnosti, ki izplačujejo osebni dohodek)	0,26
B.	Prispevek iz dohodka od osnove »korigirana davčna osnova«:
a)	Izobraževalna skupnost Slovenije	7,00
b)	Raziskovalna skupnost Slovenije	1,40
c)	Skupnost starostnega zavarovanja kmetov
Slovenije (prispevek temeljnih organizacij združenega dela, ki so zavezanci za davek iz dohodka TOZD in prispevek občanov, ki z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek)	0,50
C.	Prispevek iz dohodka od osnove, ki jo predstavljajo sredstva poslovnega sklada:
Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji:
—	iz 8., 9. in 9a (razen 2. odstavka 9a člena) člena zakona o vplačevanju obveznega posojila za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in avtonomne pokrajine Kosovo (Uradni list SRS, št. 51/71, 12/73
in 20/76)	0,27
—	iz 5., 6. in 7. člena zakona iz prve alinee 1,27
3.	Stopnje prispevkov iz 1. in 2. točke se uporabljajo od 1. januarja 1979.
St. 420-6/78
Ljubljana, dno 10. decembra 1978.
Republiška sekretarka za finance Milica Ozbič 1. r.
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
CERKNICA
1620.
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRŠ, št. 16/67) na 17. seji dne 28. novembra 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta za industrijsko cono v naselju Lož
1.	člen
Na javni vpogled se za 30 dni, od dneva objave v Uradnem listu SRS, razgrne osnutek zazidalnega načrta za industrijsko cono v naselju Lož, ki ga je izdelal SLovenijaprojekt Ljubljana, Cankarjeva 1 pod šifro 3358/4, septembra 1978.
2.	člen
V	času razgrnitve da lahko k osnutku vsak občan, delovna ali druga organizacija, organ ali skupnost svoje pripombe in predloge.
3.	člen
Javna razgrnitev se bo vršila na oddelku za ur-oanizcm, gradbene in komunalne zadeve SO Cerknica in v prostorih* krajevne skupnost^ Loška dolina, vsak delovni dan od 8. do 12. ure.
4.	člen
Ta sklep sc objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-2/78-3
Cerknica, dne 28. novembra 1978.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Cerknica
Franc Sterle 1. r.
GROSUPLJE
1621.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73), 12. člena zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77), sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju krajevne skupnosti Metnaj in izida referenduma z dne 12. marca 1978, je zbor delegatov krajevne skupnosti Metnaj na svoji seji dne 30. oktobra 1978 spre j čl
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Metnaj
I
Uvede se samoprispevek na območju krajevne skupnosti Metnaj, ki obsega naselja: Metnaj. Mekinje, Vel. Dobrava, Pristava, Debeče, Obolno, Planina, Osredek, Goričica in Poljane.
II
Samoprispevek sc predpisuje za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica—Stična in mo-
dernizacijo cest na območju krajevne skupnosti Metnaj po njenem letnem programu.
III
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let in sicer od 1. 1. 1979 do 31. 12. 1983.
IV	'
Samoprispevek se plačuje v denarju.
S samoprispevkom bo zbranih 614.000 dinarjev sredstev, ki bodo uporabljena po naslednjem programu:
1.	552.000 din zbranih od delovnih ljudi in občanov vasi Metnaj, Mekinje, Dobrava, Pristava, Poljane in Goričica
—	70 Vo ali 386.400 din za sofinanciranje gradnje šolskega centra Ivančna gorica — Stična,
—	30 °/o ali 165.600 din za modernizacijo cest na območju krajevne skupnosti Metnaj po njenem letnem programu.
2.	62.000 din zbranih od delovnih ljudi in občanov vasi Debeče, Planina, Osredek in Obolno.
—	100 °/o ali 62.000 din za modernizacijo krajevnih cest in poti na območju navedenih štirih vasi.
V
Samoprispevek plačujejo naslednji zavezanci:
—	po stopnji 2%> delovni ljudje iz razmerja v združenem delu in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov, vključno od nagrad in dela na domu ter upokojenci, ki prejemajo neto pokojnino nad 1.500 dinarjev.
—	po stopnji 1 "/n upokojenci, ki prejemajo neto pokojnino do 1.500 din.
—	po stopnji 2 %> od neto osebnega dohodka občani, ki samostojno kot glavni »ali stranski poklic opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne storitve in od avtorskih pravic in 1 %> od presežka nad neto osebnih dohodkov, ki ga ugotovi davčni organ, zmanjšanega za davek,
—	po stopnji 1,2 %> delovni ljudje in občani od katastrskega dohodka iz kmetijske dejavnosti
VI
Samoprispevek se no plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev srednjih šol in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. ■
Samoprispevek tudi ne plačujejo: delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 100 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljapja ter delovni ljudje in občani, ki imajo osebni dohodek iz kmetijske dejavnosti za čas, ko imajo pravico do oprostitve in olajšave po zakonu o davkih občanov.
VII
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračuna in plačuje od izplačil čistega osebnega dohodka oz. od pokojnin, obračunavajo pa ga delovne organizacije oz. skupnosti invalidsko pokojninskega zavarovanja. Kmečkim gospodarstvom in drugim osebam, ki se ukvarjajo z obrtno in drugo gospodarsko dejavnostjo in intelektualnimi storitvami, obračunava in
odmerja samoprispevek davčna uprava Skupščine občine Grosuplje. Odmera in plačilo samoprispevka se opravi na enak način kot se odmerjajo davki in prispevki občanov.
VIII
S samoprispevkom zbrana sredstva so strogo namenska in se bodo uporabljala izključno za sofinanciranje objektov iz II. točke tega sklepa.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo s samoprispevkom zbranih sredstev opravlja organ, ki ga imenuje krajevna skupnost.
IX
Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v roku, se te prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Izterjavo bo vršila davčna uprava Skupščine občine Grosuplje.
X
S sredstvi zbranimi s samoprispevkom upravlja svet krajevne skupnosti Metnaj, ki je dolžan o zbranih sredstvih in porabi le-teh, seznanjati občane na krajevno običajen način.
XI
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1979 dalje.
Predsednik
zbora delegatov KS Metnaj Anton Nose 1. r.
LITIJA
1622.
Na podlagi 92. člena obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 26/73) ter 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978 sprejela
JA
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona
1 člen
V	odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 43/73) se 4. člen spremeni in se glasi:
V	skladu z obrtnim zakonom in s tem odlokom smejo osebe, ki imajo lastnost delavcev v združenem delu ali so zaposlene pri samostojnih obrtnikih, upokojenci s polno delovno dobo in niso invalidsko upokojeni, gospodinje, študentje ter ostali občani, opravljati obrtne dejavnosti kot postranski poklic.
Ne glede na določbe iz prvega odstavka tega člena se kot postranski poklic ne smejo opravljati naslednje obrtne in druge gospodarske dejavnosti:
—	opravljanje storitev z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko z viličarji ter z vlečnicami,
—	izdelava in popravilo športnega in lovskega orožja,
—	opravljanje prevozov oseb in blaga z motornimi vozili,
—	prodaja na drobno,
—	gostinska dejavnost v bifejih in nočnih barih,
—	pridobivanje gline, kamna, peska in gramoza,
—	puškarstvo,
—	izdelovanje športnega in lovskega orodja ter ribiških palic in pribora,
—	avtomehanika za dvigala,
—	izdelovanje kozmetičnih sredstev in dišav,
—	pekarstvo,
—	slaščičarstvo,
—	izdelovanje oblatov, kornetov in suhega vlečenega testa za zavitke,
—	izdelovanje živil z izjemo mletja žit,
—	pihanje stekla,
•— izdelovanje predmetov kovinske, lesne, tekstilne, papirne in usnjene galanterije ter galanterijskih izdelkov iz naravnih in umetnih materialov, razen ročno in z enostavnejšimi pripravami,
—	izdelovanje raznih elektrotehničnih predmetov oziroma elementov,
—	izdelovanje sladoleda z avtomati,
—	plastificiranje raznih predmetov,
—	asfaltiranje in tlakovanje,
—	proizvodnja, ki se opravlja z avtomati in drugimi visoko produkcijskimi stroji ali pri katerih se proizvaja za tržišče v linijskem kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin.
O dilemah v zvezi z izdajo potrdila o proglasitvi opravljanja popoldanske obrti odloča Izvršni svet Skupščine občine Litija.
2.	člen
5.	člen se spremeni in se glasi:
V roku dveh mesecev je obstoječe stanje obrtne dejavnosti kot postranski poklic prilagoditi temu od-
Doda se 6. člen, ki se glasi:
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-10/73
Litija, dne 21. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija
Jože Dernovšek 1. r.
1623.
Na podlagi 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77) ter 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK (
o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini
Litija
1.	člen
Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet š kmetijskimi pridelki in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke na območju občine Litija brez ustreznih kooperacijskih pogodb s predelovalci, so dolžni prispevati sredstva ^a pospeševanje kmetijstva.
2.	člen
Osnova za plačevanje prispevka iz prejšnjega člena je odkupna cena pridelka, ki jo kupec plača prodajalcu. Prispevek znaša:
—	za teleta 15°/o,
—	za goveda in prašiče 10 °/o,
—	za ostale kmetijske pridelke in vrtnine 20 %>.
3.	člen
Kupec je dolžan v roku 15 dni od nakupa pridelkov poslati pismeno poročilo Skupnosti za pospeševanje kmetijstva na območju občine Litija. Iz poročila mora biti razvidna vrsta, količina, teža in skupna vrednost odkupljenih pridelkov.
4.	člen
Kupec je dolžan nakazati prispevek Skupnosti za pospeševanje kmetijstva na območju občine Litija v roku 30 dni od nakupa živine in kmetijskih pridelkov.
Zbrana sredstva iz naslova navedenega prispevka so strogo namenska in se smejo rabiti izključno za pospeševanje kmetijstva.
5.	člen
Poslovne prostore (odkupne postaje, dogone, prevzemna mesta) so dolžni kupci prijaviti v roku 30 dni od uveljavitve tega odloka oddelku za gospodarstvo Skupščine občine Litija.
,	6. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojni inšpekcijski organi Skupščine občine Litija.
7.	člen
Za kršitev določb tega odloka se uporabljajo določila 64. do 68. člena zakona o blagovnem prometu.
8.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-12/78
Litija, dne 21. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
1624.
Na podlagi 41.f člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 8/78) in 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o merilih za razvrstitev objektov v uporabi, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja
1.	člen
Po tem odloku se razvrščajo samo objekti, ki so že v uporabi, zgrajeni pa so bil brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja:
1.	na objekte, ki se morajo takoj odstraniti,
2.	na objekte, ki se morajo odstraniti, vendar pa sc odstranitev odloži za določen čas,
3.	na objekte, za katere se lahko izda lokacijsko dovoljenje.
2.	člen
V prvo skupino objektov se razvrščajo objekti, ki so zgrajeni:
— na zaščitenem območju vodnega vira,
—	na obstoječem vodovodu,
—	na predvidenem vodovodu,
—	na arheoloških najdiščih,
—	na obstoječih plinovodih,
—	pod obstoječimi daljnovodi,
—	ob umetnostno zgodovinskem spomeniku,
—	ob spomeniku ljudske revolucije,
—	ob naravnem spomeniku,
—	na teritoriju predvidenem za vojaške namene, potrebe ljudske obrambe in za potrebe teritorialne obrambe,
—	ob urbanističnem in ruralnem spomeniku,
—	na območjih, kjer je z gradnjo ogrožena varnost ljudi oziroma sosednjih objektov,
—	na območjih, kjer je z gradnjo prizadet širši družbeni interes.
3.	člen
V	drugo skupino objektov se razvrščajo objekti, ki so zgrajeni:
—	na predvidenih rezervatih za daljnovode visoke napetosti, plinovodov in magistralnih ter regionalnih cest,
—	na območju poljedelskih površin prve kategorije,
—	na območju strnjenih gozdnih površin,
—	na strnjenih njivskih površinah izven naselij,
—	na rezervatih magistralnih, regionalnih in občinskih cest I. kategorije,
—	na predvideni plovni poti,
—	v rezervatih za železniške objekte,
—	v rezervatih za PTT promet,
—	v vodnogospodarskih rezervatih,
—	v zaščiteni krajini,
—	v drugih zavarovanih območjih.
4.	člen
V	tretjo skupino se razvrščajo objekti zgrajeni na območjih, ki so urejena z urbanističnimi ter zazidalnimi načrti oziroma je zanje predvidena izdelava teh načrtov in v območju, ki ga zajema urbanistični red s tem, da so objekti zgrajeni v skladu z naštetimi dokumenti. (Gradnja v strnjenem naselju po urbanističnem redu je možna v razdalji od 8 do 40 m od zadnjega objekta.)
5.	člen
Lastniki objektov, katere je možno legalizirati, morajo vložiti popolno vlogo za izdajo lokacijskega dovoljenja pri pristojnem občinskem upravnem organu v roku 12 mesecev po objavi tega odloka.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-9/78
Litija, dne 21. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek h r.
1625.
Na podlagi 285. člena statuta občine Litija (Uradni list SRS, št. 12/78) je Skupščina občine Litija na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 21. novembra 1978 sprejela
ODLOK
o odpravi odloka o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, graditve, in parcelacije na območju občine
Litija
1.	člen
S tem oclloKom se odpravlja in preneha veljati odlok o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, graditve in parcelacije na območju občine Litija, ki ga je občinska skupščina sprejela na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 18. aprila 1977 (Uradni list SRS, št. 9/77).
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-16/71
Litija, dne 21. novembra 1978.
Predsednik
Skupščine občine Litija Jože Dernovšek 1. r.
LJUBLJANA CENTER
1626.
Na podlagi 4. člena sklepa o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov Slovenije (Uradni list SRS, št. 20/78) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji 26. seji dne 22. novembra 1978 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov Slovenije
1.	Člen
Javno se razgrne osnutek vodnogospodarskih osnov Slovenije, ki ga je izdelala Zveza vodnih skupnosti Slovenije.
2.	člen
Dokumentacija iz 1. člena tega sklepa bo razgrnjena v avli Skupščine občine Ljubljana Center, Adamič Lundrovo nabrežje 2, 30 dni po objavi v Uradnem listu SRS.
Rok za pripombe k osnutku poteče zadnji dan razgrnitve.
St. 324-10/78
Ljubljana, dne 27. novembra 1978.
Predsednica Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Center Nuša Kerševan 1. r.
LJUBLJANA VIC-RUDNIK
1627.
Na podlagi 65., 76. in 174. člena ter skladno z določili 70., 79., 202., 227. in 229. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78), v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) in upoštevajoč odlok o uvajanju obveznih priprav prostorskih planov v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 4/78) je Skupščina občine Ljub-
ljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 5. decembra 1978 sprejela
O D L O K
o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Vie-Rudnik za obdobje od 1981. do 1985. leta
1.	člen
a tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami drugih ljubljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo srednjeročnega družbenega plana s prostorskim planom občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje od leta 1981 do leta 1985 (v nadaljnjem besedilu srednjeročni plan').
2.	člen
Srednjeročni plan se pripravi na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja za obdobje od leta 1981 do leta 1985. Srednjeročni plan se izdela sočasno z izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000«.
K pripravam za izdelavo in k sprejemanju srednjeročnega plana se pristopi takoj.
3.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravno organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi svojih srednjeročnih planov ter pripravi elementov za samoupravne sporazume in dogovore o temeljih srednjeročnih planov skladno z načeli sočasnega, kontinuiranega in celovitega planiranja.
S tem nosilci planiranja istočasno izpolnijo obveznost. ki izhaja iz določil 1. odstavka 5. člena odloka o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je usklajeno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin odgovoren za pripravo plana Iz 1. člena tega odloka in za usklajevanje v občini, med drugimi občinami ter mestom.
5.	člen
Nosilec izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana je Zavod za družbeni razvoj, ki mora pri pripravi gradiv sodelovati z drugimi znanstvenimi in strokovnimi organizacijami, Gospodarsko zbornico ter s pristojnimi upravnimi organi in službami.
Zavod za družbeni razvoj bo izdelal planske dokumente srednjeročnih družbenih planov občin in mesta Ljubljane za obdobje 1981—1985 v naslednjih rokih:
—	osnutek smernic najkasneje do 30. 8. 1979
—	osnutek dogovora o temeljih planov najkasneje do 28. 2. 1980
—	osnutek plana najkasneje do 28. 2. 1980 ter
—	predlog plana najkasneje do 30. 9. 1980.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik bo usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin In Izvršnim svetom Skupščine me-
sta Ljubljane določil delovni program za izdelavo plana iz 1. člena tega odloka.
Sredstva za izdelavo srednjeročnega plana se zagotovijo v proračunu občine, lahko pa se tudi združujejo na podlagi 'samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev ali iz drugih virov.
Skladno z načeli sočasnega, kontinuiranega in celovitega planiranja sklenejo nosilci samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in o medsebojno usklajenem pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv.
S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv srednjeročnega plana glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznost udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave plana.
7.	člen
Udeleženci planiranja bodo uporabljali skupno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne kazalce, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik po potrebi predpiše skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin, dopolnitev skupne obvezne metodologije in obveznih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik predloži usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, za plan iz 1. člena tega odloka:
—	skupščini občine osnutek smernic najkasneje do 20. septembra 1979,
—	udeležencem dogovorov o temeljih plana osnutek dogovora o temeljih plana najkasneje do 20. marca 1980,
—	skupščini občine predlog plana najkasneje do
31.	oktobra 1980.
Skladno z načeli sočasnega in celovitega planiranja bodo nosilci planiranja iz 3. čl,*na pripravili osnutke posameznih faz svojih planov v rokih iz prejšnjega odstavka.
Roki' iz prvega odstavka so skladni z roki, ki jih določa odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000« in sc bodo po potrebi uskladili s programom priprave srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1981 do leta 1985.
Roki iz prvega odstavka se bodo prav tako po potrebi uskladili s programom priprave srednjeročnega prostorskega plana SR Slovenije za obdobje do leta 1985.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-2/78
Ljubljana, dne 5, decembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Vili Belič 1. r.
1628.
Na podlagi 65., 68., 76. in 174. člena ter skladno z določili 70., 79., 202., 227. in 229. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78), izhajajoč iz »Programa družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik 1976—1980« in v skladu z zakonom o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Uradni list SFRJ, št. 6/76) jg Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 5. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana 2000«
1. člen
Dokumenti »Ljubljana 2000« so:
—	dolgoročni družbeni plan občin Ljubljana Bežigrad. Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Šiška, Ljubljena Vič-Rudnik in mesta Ljubljane, ki vključuje dolgoročni prostorski plan občin in mesta Ljubljane,
—	dolgoročni družbeni plan za območje medobčinskega sodelovanja,	v
—	urbanistični načrti ljubljanskih občin.
Dokumenti »Ljubljana 2000« se izdelajo za obdobje 1981—2000 z vmesnimi etapami 1981—1985, 1986 do 1995 z elementi do leta 2000.
X 2. člen
S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami drugih ljubljanskih občin in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo dokumentov:
—	dolgoročnega družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik z dolgoročnim prostorskim planom občine,
—	ter urbanističnega načrta občine Ljubljana Vič-Rudnik.
3.	člen
S tem odlokom Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik skupno, sočasno, dogovorno in usklajeno s skupščinami občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Skupščino mesta Ljubljane ter skladno s sistemom družbenega planiranja določa obvezno pripravo dokumenta:
—	dolgoročnega družbenega plana za območje medobčinskega sodelovanja.
4.	člen
Dokumenti »Ljubljana 2000« se pripravijo kot dolgoročni plani na podlagi povezanosti ekonomskega, socialnega in prostorskega vidika družbenega razvoja do leta 2000.
K pripravam za izdelavo in sprejemanje dokumentov »Ljubljana 2000« se pristopi takoj.
5.	člen
Organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti In druge samoupravne organizacije in skupnosti sprejmejo sklepe o pripravi elementov za dogovore o temeljih dokumentov »Ljubljana 2000« skladno z načeli sočasnega, kontinuiranega in celovitega družbenega planiranja.
Samoupravne interesne skupnosti, ki delujejo na področjih posebnega družbenega pomena in večje ter pomembnejše asociacije združenega dela, ki jih določijo izvršni svet občine in mesta Ljubljane, sprejmejo tudi sklepe o pripravi svojih dolgoročnih planov, skladno z načeli družbenega planiranja.
6.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik je skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin odgovoren za pripravo dokumentov iz 2. člena tega odloka in za usklajevanje med občino in drugimi občinami ter mestom. Enako bo Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane in z izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, odgovoren za pripravo dokumentov iz 3. člena tega odloka in za usklajevanje med občino in drugimi občinami medobčinskega sodelovanja ter mestom.
7.	člen
Zavod za družbeni razvoj Ljubljane je skladno z določili »Družbenega dogovora o nalogah in vlogi Zavoda za družbeni razvoj Ljubljane« nosilec izdelave strokovnih gradiv za dokumente »Ljubljana 2000«. Zavod bo v pripravo gradiv vključil znanstvene in strokovne delovne organizacije, samoupravne organizacije in skupnosti, pristojne upravne organe in službe.
8.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rud-nik'določi, usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, delovni program za izdelavo dokumentov iz 2. člena tega odloka in usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane delovni program za izdelavo dokumentov iz 3. člena tega odtoka.
9.	člen
Sredstva za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« se združujejo na podlagi samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev. Delni programi so sestavni del teh sporazumov.
Samoupravne sporazume o združevanju sredstev za izdelavo dokumentov »Ljubljana 2000« bodo podpisniki samoupravnega sporazuma o usklajenem pristopu in naročilu strokovnih gradiv za izdelavo dolgoročnih planskih dokumentov »Ljubljana 2000« podpisali do 31. decembra 1978.
10.	člen
Skladno z načeli sočasnega družbenega planiranja sklenejo nosilci planiranja samoupravni sporazum o usklajenih delovnih programih in pristopu k izdelavi strokovnih planskih gradiv.
S samoupravnimi sporazumi in delovnimi programi se posebej opredeli tudi metodološka in usklajevalna vloga nosilca izdelave strokovnih gradiv dokumentov »Ljubljana 2000« glede na sočasno pripravo planov samoupravnih organizacij in skupnosti in obveznost udeležencev planiranja, da posredujejo potrebne podatke nosilcu izdelave dokumentov.
11.	člen
Nosilci planiranja bodo uporabljali dogovorno obvezno metodologijo in skupne minimalne obvezne ka-zhlee, ki jih predpiše Zvezni izvršni svet oziroma Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik po potrebi predpiše, skupno z Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane, izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in izvršnimi sveti skupščin občin, ki so se dogovorile o medobčinskem sodelovanju, dopolnitev skupne obvezne metodologije in minimalnih kazalcev, ki so za Ljubljano posebej pomembni.
12.	Člen
Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik predloži, usklajeno z izvršnimi sveti skupščin drugih ljubljanskih občin in Izvršnim svetom Skupščine mesta Ljubljane:
—	skupščini občine osnutek smernic najkasneje do 20. septembra 1979,
—	udeležencem dogovorov o temeljih plana osnutek dogovorov o temeljih plana najkasneje do 20. maja 1980,
—	skupščini občine osnutek plana najkasneje do
20.	maja 1980.
Skladno z načeli sočasnega in kontinuiranega planiranja bodo nosilci planiranja iz 5. člena prilagodili pripravo posameznih faz svojih planov rokom iz prejšnjega odstavka.
Roki iz prvega odstavka bodo s posebnim sklepom po potrebi usklajeni s programom priprave dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije.
13.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-8/78
Ljubljana, dne 5. decembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
1629.
Na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 3/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni Ust SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 5. decembra 1978 sprejela
ODLOK
o sprejemu dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-7 — Brdo — Vrhovci
1. člen
S tem odlokom se sprejme dopolnitev in sprememba zazidalnega načrta, ki ga je sprejel Mestni svet Ljubljana z odtokom o potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik št. 7/65). Dopolnitev in sprememba zazidalnega načrta, ki ga je izdelal Agens projekt pod št. 634 v decembru 1976, obsega del območja VS-7 — Brdo — Vrhovci, severno od Ceste na Vrhovce.
2.	člen
Dopolnitev in sprememba zazidalnega načrta obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena zakona o urbanističnem planiranju.
3.	člen
Dopolnitev in sprememba zazidalnega načrta je stalno na vpogled delovnim ljudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane, Ljubljanskemu urbanističnemu zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4.	člen
Manjše odmike od sprejete dopolnitve in spremembe zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom, dovoljuie Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati zazidalni načrt soseske S-7 sprejet s strani Mestnega sveta Ljubljane z odlokom o potrditvi urbanistične dokumentacije (Glasnik št. 7/65).
6.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 350-14'76
Ljubljana, dne 5. decembra 1978.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič 1. r.
ŽALEC
1630.
Na podlagi 46. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec je skupščina Stavbne zemljiške skupnosti na seji zbora uporabnikov dne 27. septembra 1978 in na, seji zbora izvajalcev dne 27. septembra 1978 sprejela
STATUT
Stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Občani in delovni ljudje preko svojih krajevnih skupnosti in delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, skupaj z delavci komunalnih organizacij, ki opravljajo komunalne dejavnosti v zvezi z urejanjem stavbnega zemljišča, v Stavbni zemljiški skupnosti (v nadaljnjem besedilu: skupnost) usklajujejo svoje interese in razvoj ter smotrno zadovoljujejo svoje potrebe po urejenem stavbnem zemljišču.
2.	člen
Skupnost je družbeno pravna oseba s pravicami in dolžnostmi, ki jih ima na podlagi ustave, zakona, sa-
moupravnega sporazuma o ustanovitvi Stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec in tega statuta.
3.	člen
Ime skupnosti je: Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec.
Sedež skupnosti je v Žalcu.
Skupnost ima pečat okrogle oblike z besedilom: Stavbna zemljiška skupnost občine Žalec.
4.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Skupnost je dolžna obveščati javnost o svojem delu.
II. NALOGE SKUPNOSTI
5.	člen
Skupnost upravlja s stavbnim zemljiščem v družbeni lastnini tako, da skrbi da se stavbno zemljišče pravočasno uredi s komunalnimi objekti in napravami ter da se smotrno uporablja glede na njegovo namembnost, ki jo določajo urbanistični dokumenti in pri tem:
—	sprejema srednjeročne plane in letne programe urejanja stavbnega zemljišča, investicijske programe za dela na urejanju stavbnega zemljišča ter ukrepe, ki so potrebni za njihovo uresničevanje;
—	sodeluje pri urbanističnem in prostorskem planiranju;
—	skrbi za izvedbo urbanističnih in zazidalnih načrtov;
—	skrbi za pripravo stavbnega zemljišča;
—	opremlja stavbna zemljišča tako, da skrbi za gradbena pripravljalna dela, ki se nanašajo na komunalne objekte in naprave;
—	oddaja dela za urejanje stavbnega zemljišča organizacijam združenega dela kot izvajalcem;
—	skrbi za pripravo urbanistične dokumentacije pri snovanju in izgradnji naselij;
—	daje spodbudo in sklepa samoupravne sporazume in družbene dogovore s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela, da se zagotovi racionalnejše in bolj učinkovito urejanje in uporaba stavbnega zemljišča;
—	zagotavlja uporabnikom stavbnega zemljišča, da skupno z izvajalci na samoupraven način programirajo urejanje stavbnega zemljišča ter njihovo zadovoljevanje v mejah območja, ki je urejeno z urbanističnim ali zazidalnim načrtom, v skladu s svojimi interesi ter splošnimi družbenoekonorhskimi interesi in cilji;
—	zagotavlja uporabnikom odločujoč vpliv pri določevanju namena in pogojev za uporabo sredstev za, izgradnjo in vzdrževanje objektov in naprav ter pri določanju poslovne politike urejanja stavbnega zemljišča;
—	združuje sredstva za dosego postavljenih ciljev;
—	sodeluje pri pripravah na splošni ljudski odpor in pri organizaciji civilne zaščite;
—	opravlja druge zadeve s področja upravljanja stavbnega zemljišča, ki jih določa zakon, odlok občinske Skupščine in samoupravni sporazum o ustanovitvi Stavbne zemjiške skupnosti občine Žalec.
III.	ORGANI SKUPNOSTI IN NJIHOVO DELOVNO PODROČJE
6.	člen
Samoupravne pravice in dolžnosti v skupnosti uveljavljajo ustanovitelji preko skupščine in drugih organov skupnosti.
7.	člen
Skupnost upravlja skupščina skupnosti.
Izvršilni organ skupščine skupnosti je izvršni odbor.
Skupščina in izvršni odbor imata lahko za opravljanje strokovnih nalog stalna in občasna delovna telesa (odbore, komisije).
8.	člen
Skupnost ima odbor samoupravne družbene kontrole.
A.	Skupščina skupnosti
9.	člen
Skupščino skupnosti sestavljata:
—	zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih ter delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti kot uporabniki stavbnega zemljišča.
Zbor uporabnikov ima .IS delegatskih mest;
—	zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati delavcev komunalnih organizacij, ki opravljajo komunalne dejavnosti v zvezi z urejanjem stavbnega zemljišča.
Zbor izvajalcev ima devet delegatskih mest.
10.	člen
V zbor uporabnikov delegirajo:
—	krajevne skupnosti vsaka po enega delegata — 19 delegatov
— Hmezad Žalec TOZD Kooperacija, GG Celje TOZD »GOZDNIK« Žalec in TOZD obrat in kooperacija Vransko — 1 delegata
— Hmezad Žalec TOZD Kmetijstvo Šempeter, TOZD Sadjarstvo Mirosan — 1 delegata
— Hmezad Žalec TOZD Strojna Žalec, TOZD Notranja trgovina, TOZD Export-Import Žalec, TOZD Mcšplnica močnih krmil, Delovna skupnost skupnih ‘lužb. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec — 1 delegata
•— Tovarna nogavic Polzela — 1 delegata — Garant Polzela — 1 delegata
— SIP Šempeter, TOZD Kemija Šempeter, Avto-prevoz Šempeter, TOZD Pohištvo Šempeter in AGROS Šempeter — 1 delegata
— Tekstilna tovarna Prebold, MIK Prebold — 1 delegata
— Keramična industrija Liboje — 1 člelegata — Tekstilna tovarna »Juteks« Žalec — 1 delegat — Trgovsko podjetje »Savinjski magazin« Žalec Nama Žalec — 1 delegata
—	»Zarja« Žalec, Gradnja Žalec — 1 delegata
—	»Ferralit« Žalec — 1 delegata
—	»Sigma« Žalec, Minerva Žalec — 1 delegata
—	»Montana« Žalec, TOZD AK Velika Pirešica —
1 delegata
— INDE Vransko, Slovan Vransko — 1 delegata
—	družbene dejavnosti: uprava Skupščine občine Žalec, VIZ, Občinsko sodišče Žalec, Zdravstveni dom Žalec, Postaja milice Žalec, skupne službe Samoupravnih interesnih skupnosti — 1 delegata
V zbor izvajalcev delegirajo:
— Komunalno podjetje Žalec — 2 delegata — Zavod za načrtovanje Žalec — 2 delegata — Podjetje za urejanje Voda »Nivo« Celje — 1 delegata
— Cestno podjetje Celje — TOZD vzdrževanje cest Celje — 1 delegata
— TOZD Ingrad Žalec — 1 delegata
— PTT podjetje Celje — 1 delegata
— DES Ljubljana, Elektro Celje — 1 delegata
11.	člen
Temeljne in druge organizacije združenega dela in krajevne skupnosti izvolijo oziroma delegirajo določeno število stalnih delegatov. Stalne delegate izvoli oziroma delegira v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela delavski svet, v krajevnih skupnostih pa svet krajevne skupnosti.
12.	člen
Dve ali več delegacij temeljnih in drugih organizacij združenega dela, drugih samoupravnih organizacij in skupnosti povezani z enakim ali podobnim področjem dela, se združijo v konferenco delegacij zaradi določanja skupnih smernic in stališč za delegate pr; obravnavanju vprašanj iz pristojnosti in dela skupščine skupnosti ter zaradi uresničevanja drugih svojih pravic in dolžnosti v zvezi z opravljanjem funkcij » skupnosti.
Sklicatelji konference delegacij so v 10. členu tega statuta podčrtani.
13.	člen ■
Skupščina skupnosti odloča o naslednjih zadevah:
—	sprejema statut in druge splošne akt,e skupnosti
—	sprejema srednjeročno plane in letne programe urejanja stavbnega, zemljišča in jih da v potrditev občinski skupščini, investicijske programe za dela na urejanju stavbnega zemljišča ter ukrepe, ki so potrebni za njihovo izvrševanje
—	sprejema finančni načrt in zaključni račun skupnosti
—	odloča o združevanju in porabi združenih sredstev
—	programira opremljanje in oddajanje stavbnih zemljišč
—	voli in razrešuje predsednika in namestnika skupščine
—	voli tgr razrešuje predsednika, namestnika in člane izvršnega odbora skupščine
—	sklepa in odloča o drugih zadevah iz svoje pristojnosti na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Stavbne zemljiške skupnosti občine Žalec in tega statuta
—	spfejema poslovnik o svojem delu.
14.	člen
Skupščina skupnosti soodloča s pristojnimi zbori občinske skupščine:
—	o pogojih-, in načinu opravljanja posameznih komunalnih storitev v zvezi z urejanjem stavbnega zemljišča,
—	o drugih vprašanjih, če je tako določeno z zakonom, odlokom ali družbenim dogovorom
15.	člen
Skupščina razpravlja in odloča praviloma na ločenih sejah obeh zborov razen, če oba zbora skleneta, da bosta obravnavala določena vprašanja na skupni seji. Tudi v tem primeru glasuje vsak zbor ločeno.
Zbora odločata enakopravno o vseh vprašanjih iz pristojnosti skupščine skupnosti.
IG. člen
Sklep skupščine je sprejet če ga sprejmeta oba zbora v enakem besedilu z večino glasov navzočih delegatov. Vsak zbor skupščine skupnosti sklepa z ve-
čino glasov navzočih delegatfiv na seji, na kateri je navzoča večina delegatov zbora.
17.	člen
Določba prejšnjega člena velja tudi, kadar skupščina skupnosti enakopravno soodloča s pristojnimi zbori občinske skupščine, o zadevah iz 14. člena tega statuta.
Usklajevalni postopek
18.	člen
Ce zbora ne sprejmeta predloga sklepa ali drugega akta v enakem besedilu, postavita skupno komisijo, v katero izvoli vsak zbor enako število članov. Skupna komisija pripravi predlog sa uskladitev spornih vprašanj. Ce se skupna komisija ne sporazume ali če zbora ne sprejmeta skupnega predloga, se obravnava predlog na skupni seji obeh zborov. Ce se tudi na skupni seji oba zbora ne zedinita, se predlog odloži z dnevnega reda.
Bistveno nespremenjen predlog se lahko ponovno da na dnevni red po preteku šest mesecev. Na predlog enega zbora pa se lahko o predlogu sklepa pred potekom šestih mesecev.
19.	člen
Ne glede na določbe prejšnjega člena tega statuta, če zaradi različnih stališč med zboroma tudi po usklajevalnem postopku ne pride do odločitve o vprašanju, ki je bistvenega pomena za zagotovitev potreb oziroma interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov na področju priprave, opremljanja in urejanja stavbnega zemljišča, lahko občinska skupščina na predlog svojega izvršnega sveta s svojo odločitvijo začasno uredi to vprašanje.
20.	člen
Zbora skupnosti enakopravno volita predsednika in namestnika predsednika skupščine, predsednika in člane izvršnega odbora ter člane stalnih ali občasnih delovnih teles skupnosti.
21.	čjen
Skupščina skupnosti se sestaja po potrebi, najmanj pa dvakrat letno.
Seje skupščine sklicuje predsednik skupščine.
22.	člen
Delegati vsakega zbora skupščine skupnosti posebej :	\
—	volijo predsednika zbora in njegovega namestnika
—	imenujejo komisijo za verifikacijo pooblastil
—	imenujejo člane za uskladitev stališč
—	imenujejo člane delovnih teles zbora
23.	člen
Poslovnika obeh zborov podrobneje določita delo zborov, njeniji organov in delovnih teles skupščine.
Pravice in dolžnosti delegatov
24.	člen
Delegat ima pravico:
—	odločati o zadevah, za katere je pristojen organ skupnosti, katerega član je
—	predlagati skupščini oziroma zboru stališča in sklepe
—	predlagati v obravnavo skupščini oziroma zboru ' vprašanja, ki se nanašajo na delo skupščine in drugih
organov skupnosti za izvrševanje zakonov in drugih
aktov v zvezi s sprejetimi programi, plani in drugimi nalogami skupnosti
—	nasloviti vprašanja o delu funkcionarjev in organov skupnosti
—	biti voljen v organe skupnosti in delovna telesa skupščine.
Delegat je dolžan:
—	sodelovati v delu organov katerih član je in redno spremljati delo skupščine in drugih organov skupnosti
—	delati po smernicah delegacij, ki so jih delegirale
—	poročati svoji delegatski bazi o sprejetih sklepih in stališčih skupščine skupnosti ter o svojem delu.
25.	člen
Pri zavzemanju stališč o vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini skupnosti, postopajo delegati v skladu s smernicami in stališči delegacije, ki so jih delegirale.
Delegacije so dolžne, da se pri svojem delu držijo smernic in stališč delavcev, ki so jih izvolili.
Delegacije in delegati v skupščini skupnosti so dolžni najmanj enkrat polletno obveščati delavce, delovne ljudi in občane, ki so jih izvolili o svojem delu in delu teles čigar člani so in so jim za svoje delo odgovorni,
V	primeru prekoračitve danih smernic in pooblastil, ah nevestnega opravljanja funkcije delegata, so lahko delegati odpoklicani že pred iztekom časa za katerega so bili izvoljeni.
Odpoklic se opravi po istem postopku kot je bil opravljen postppek za izvolitev.
Funkcije v skupščini skupnosti
26.	člen
V	skupščini skupnosti so naslednje funkcije:
—	predsednik in namestnik predsednika skupščine
—	predsednik zbora uporabnikov in namestnik predsednika zbora uporabnikov
—	predsednik zbora izvajalcev in namestnik predsednika zbora izvajalcev.
27.	člen
Skupščina oziroma oba zbora enakopravno na svoji prvi seji izvolita predsednika in namestnika predsednika skupščine skupnosti izmed delegatov skupščine.
Glasovanje je praviloma javno.
Predsednik in namestnik predsednika skupščine skupnosti se izvolita za dobo štirih let. Ista oseba ne more biti več kot dvakrat zapored izvoljena na to dolžnost.
28.	člen
Predsednik skupščine:
—	zastopa in predstavlja skupnost
—	sklicuje in vodi seje skupščine
—	skrbi, da delo skupščine poteka v skladu s poslovnikom
—	skrbi za izvajanje sklepov skupščine
—	podpisuje sklepe, splošne in druge akte skupščine
—	skrbi za sodelovanje skupnosti z občinsko skupščino, krajevnimi in drugimi organizacijami združenega dela ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Za svoje delo je predsednik odgovoren skupščini.
Predsednika skupščine v odsotnosti nadomešča namestnik predsednika skupščine z vsemi pooblastili predsednika.
29.	člen
Predsednik skupščine mora sklicati sejo skupščine, če to zahteva ena petina delegatov katerega koli zbora skupščine, izvršni odbor ali odbor samoupravne družbene kontrole.
B.	Izvršni odbor
30.	člen
Izvršni odbor je izvršilni organ skupščine.
Izvršni odbor sestavljajo predsednik, namestnik in sedem članov, ki jih izvoli skupščina skupnosti iz vrst delegatov obeh zborov. Predsednika izvršnega odbora v odsotnosti nadomešča namestnik predsednika izvršnega odbora z vsemi pooblastili predsednika.
Mandat članov izvršnega odbora traja štiri leta. Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v izvršni odbor.
Izvršni odbor mora poročati skupščini skupnosti o svojem delu med dvema zaporednima zasedanjima skupščine skupnosti.
31.	člen
Izvršni odbor:
—	izvaja politiko, sklepe in odločitve skupščine skupnosti
—	pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov, ki jih sprejema skupščina skupnosti
—	pripravlja predlog finančnega načrta skupnosti in skrbi za njegovo izvrševanje
—	pripravlja predlog zaključnega računa
—	določi odredbodajalca za podpisovanje finančnih listin
—	odloča o sklepanju pogodb za realizacijo sprejetih delovnih in finančnih načrtov skupnosti
—	daje smernice za delo strokovnih služb
—	poroča skupščini skupnosti o svojem delu
—	izvršuje druge naloge, ki mu jih naloži skupščina iz delovnega področja skupnosti.
Izvršni odbor je za svoje delo odgovoren skupščini skupnosti.
Predsednik izvršnega odbora
32.	člen
Predsednik izvršnega odbora opravlja zlasti naslednje naloge:
—	sklicuje in vodi seje izvršnega odbora
—	podpisuje akte izvršnega odbora
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine skupnosti in izvršnega odbora
—	opravlja druge zadeve po nalogu skupščine skupnosti.
33.	člen
Predsednik izvršnega odbora mora sklicati sejo na zahtevo najmanj štirih članov izvršnega odbora, predsednika skupščine skupnosti, predsednikov zborov sili odbora samoupravne družbene kontrole.
C.	Odbor samoupravne družbene kontrole
34.	člen
Samoupravni družbeni nadzor nad delom organov upravljanja in strokovnih služb skupnosti opravlja odbor samoupravne družbene kontrole (v nadaljnjem besedilu: odbor).
Odbor ima predsednika in štiri člane.
Mandat članov odbora traja štiri leta.
člani odbora ne morejo biti hkrati delegati v skupščini skupnosti ali člani delovnih teles skupnosti.
35.	člen
Odbor izvolijo temeljne in druge organizacije združenega dela, samoupravne organizacije in skupnosti, ki delegirajo delegate v skupščino skupnosti, po predhodnem kandidacijskem postopku, ki velja za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti
36.	člen
Odbor nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Stavbne zemljiške skupnosti, tega statuta in drugih samoupravnih aktov skupnosti, sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, zakonov in na zakonih temelječih predpisov, ki se nanašajo na delo skupnosti, odgovorno ter družbeno in ekonomsko smotrno upravljanje družbenih sredstev in razpolaganje z njimi, izvrševanje sklepov organov upravljanja in drugih organov skupnosti, obveščanje delavcev, delovnih ljudi in občanov o vprašanjih, ki so pomembna za odločanje in nadzorstvo V skupnosti ter uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov v skupnosti.
Odbor uvede postopek s sklepom.
37.	člen
Odbor na prvi seji, ki jo skliče predsednik skupščine skupnosti, izvoli predsednika odbora.
38.	člen
Na odbor se lahko neposredno obračajo delavci, delovni ljudje in občani temeljne in druge organizacije združenega dela druge samoupravne organizacije in skupnosti s pritožbami in pripombami na delo organov skupnosti in strokovnih služb.
39.	člen
Odbor ima pravico vpogleda v vso dokumentacijo skupnosti in lahko zahteva od strokovne službe vse podatke.
O svojih ugotovitvah je odbor dolžan obveščati skupščino skupnosti in njen izvršni odbor.
40.	člen
S pravilnikom odbora samoupravne družbene kontrole se podrobneje določi način dela odbora.
IV.	OPRAVLJANJE STROKOVNIH NALOG ZA SKUPNOST
41.	člen
Za opravljanje strokovnega in administrativnega dela iz nalog skupnosti in za njene organe se organizira najpotrebnejša strokovna služba, katero tvorijo sekretar in ustrezno število administrativnih delavcev, po potrebi pa tudi strokovne sodelavce.
42.	člen
Za opravljanje del in delovnih nalog sekretarja skupnih služb je lahko imenovana oseba, ki ima najmanj ustrezno višjo strokovno izobrazbo pravne, gradbene, ekonomske organizacijske ali upravne smeri in ki izpolnjuje razen splošnih pogojev, ki jih določa zakon še naslednje pogoje:
—	da je družbenopolitično aktiven
—	da je moralnopolitično neoporečen
—	da ima organizacijske sposobnosti
—	da ima najmanj dve leti ustrezne prakse na podobnem delovnem mestu.
43.	člen
Sekretarja imenuje skupščina skupnosti na podlagi javnega razpisa, ki ga opravi razpisna komisija imenovana od skupščine skupnosti.
44.	člen
Sekretar se imenuje za dobo štirih let. Po preteku tega časa je lahko v to funkcijo na podlagi javnega razpisa ponovno imenovan.
45.	člen
Delavci, ki delajo v strokovni službi oblikujejo delovno skupnost.
Delovna skupnost pridobiva dohodek na podlagi svobodne menjave dela s pogodbo, ki se sklene na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med skupščino skupnosti in delovno skupnostjo, za dela, ki jih bo delovna skupnost opravljala za skupščino skupnosti.
46.	člen
Posamezne strokovne naloge skupnosti lahko opravlja za to usposobljena organizacija za urejanje stavbnega zemljišča, ki ji skupščina skupnosti s pogodbo taka dela poveri.
47.	člen
Finančna računovodska opravila in posamezna administrativno tehnična opravila lahko opravljajo tudi skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti in druga organizacija združenega dela, če ji skupščina skupnosti taka dela poveri.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti med skupno službo samoupravnih interesnih skupnosti oziroma drugo organizacijo združenega dela in skupščino skupnosti se podrobneje uredijo s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v katerem se opredelijo tudi naloge, ki jih bo skupna služba samoupravnih interesnih skupnosti oziroma druga organizacija združenega dela opravljala za skupnost.
V.	JAVNOST DELA
48.	člen
Delo organov skupnosti je javno in dostopno delavcem, delovnim ljudem in občanom, družbenopolitičnim organizacijam, samoupravnim organizacijam in skupnostim razen tistih zadev, ki po samem zakonu ali na osnovi predpisov, izdanih na podlagi zakona veljajo za uradno ali poslovno tajnost.
49.	člen
Pravica delavcev, delovnih ljudi in občanov je, da so neposredno ali po svojih delegacijah in organih obveščeni o delu skupnosti ter da s svojimi predlogi in pripombami vplivajo na delo skupnosti oziroma na oblikovanje njene politike.
50.	člen
Predsednik skupščine in predsedrRk izvršnega odbora skupnosti sta dolžna skrbeti za pravočasno obveščanje ustanoviteljev skupnosti o celotnem delu skupnosti in njenih organov na način, ki omogoča popolno obveščenost delavcev, delovnih ljudi in občanov.
Gradivo za seje vseh organov skupnosti se mora Pravočasno objaviti tako, da je omogočena pravočasna In popolna obveščenost vseh delegacij.
51.	člen
Skupnost vsaj enkrat letno poroča zborom občinske skupščine o svojem delu in problematiki na področju upravljanja in urejanja stavbnega zemljišča.
VL SREDSTVA ZA DELO SKUPNOSTI
52.	člen
Viri sredstev za uresničitev programov in planov urejanja stavbnega zemljišča in za delo skupnosti so naslednja:
—	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča
—	sredstva investitorjev za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
—	sredstva, ki jih po posebnih samoupravnih sporazumih združujejo zainteresirane samoupravne interesne skupnosti, občina, komunalne organizacije, krajevne skupnosti, poslovne banke, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter investitorji
—	sredstva iz obveznega prispevka uporabnikov komunalnih storitev, ki jih na podlagi 23. člena zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predpiše občinska skupščina
—	sredstva pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v uporabo
—	krediti poslovnih bank za financiranje urejanja stavbnega zemljišča z magistralnim omrežjem komunalnih objektov
—	sredstva izločena iz sredstev za stanovanjsko graditev, ki jih delovni ljudje in občani s posebnim samoupravnim sporazumom namenijo za financiranje izgradnje omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega in sekundanega pomena, ki služijo individualni rabi v stanovanjskih soseskah v okviru družbeno usmerjene graditve stanovanj
—	druga sredstva
53.	člen
Sredstva skupnosti se zbirajo na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva in se evidentirajo po virih iz prejšnjega člena.
54.	člen
Osnova za sestavo in sprejemanje finančnega načrta skupnosti so sprejeti srednjeročni plan in letni programi urejanja stavbnega zemljišča.
Sredstva za opravljanje strokovnega in drugega dela za skupnost se zagotavljajo iz virov, navedenih v 52. členu tega statuta v skladu s 45., 46. in 47. členom tega statuta.
55.	člen
Pri sestavi planov in letnih programov je treba upoštevati razvojne načrte temeljnih in drugih organizacij združenega dela, samoupravnih jnteresnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter uskladiti potrebe teh organizacij in skupnosti po urejenem stavbnem zemljišču z viri, obsegom in načinom združevanja potrebnih sredstev.
VII. POSTOPEK ZA SPREJEM IN SPREMEMBO STATUTA
56.	člen
Statut skupnosti sprejme skupščina skupnosti po predhodni javni razpravi z dvotretinjsko večino glasov vseh delegatov skupščine skupnosti.
57.	člen
Predlog za začetek postopka za sprememoo sprejetega statuta lahko poda vsak zbor skupščine, izvršni odbor ali ena petina ustanoviteljev skupnosti.
58.	člen
O predlogu za začetek postopka za spremembo statuta odločata enakopravno zbora skupščine skupnosti.
59.	člen
Po sprejetem predlogu za začetek postopka za spremembo statuta, pripravi posebna komisija, ki jo imenuje skupščina, osnutek sprememb statuta in ga predloži skupščini.
Zbora odločita o osnutku predloga sprememb statuta in ga posredujeta v javno razpravo.
Po končani javni razpravi predloži posebna komisija, iz prvega odstavka tega člena, predlog sprememb statuta, dopolnjen s predlogi danimi v javni razpravi, skupščini skupnosti.
60.	člen
Če med zboroma skupščine ni doseženo soglasje o predlogu sprememb statuta, se izvede usklajevalni postopek na način kot ga določa 18. člen tega statuta.
Predlog sprememb statuta je sprejet, če glasuje zanj. dve tretjini vseh delegatov skupščine skupnosti.
Vlil. KONČNE DOLOČBE
61.	člen
Skupščina poleg statuta sprejme še naslednje samoupravne splošne akte:
—	poslovnike za delo samoupravnih organov
—	pravilnik odbora samoupravne družbene kontrole
—	pravilnik o varovanju poslovne tajnosti.
62.	člen
Obvezno razlago določb tega statuta daje skupščina skupnosti.
63.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in ga potrdi občinska skupščina.
64.	člen
Ta statut se objavi v Uradnem listu SRS.
Zalee, dne 27. septembra 1978.
Predsednik
Skupščine stavbne zemljiške skupnosti
Viktor Drama, inž. 1. r.
POPRAVEK
V zakonu o založništvu (Uradni list SRS, št. 25-1541P78 z dne 27. XI. 1978) je treba popraviti tele tiskovne napake:
v prvi vrsti 9. člena se beseda »odločajo« pravilno glasi »odločanju«;
• v drugi in tretji vrsti zadnjega odstavka 17. člena se beseda »združeno« pravilno glasi »združeni«;
začetek prve vrste 39. člena se pravilno glasi: »Določbe 36 . 37. in 38. člena tega zakona«.
Uredništvo
POPRAVEK
V prečiščenem besedilu odloka o' davkih občanov Skupščine občine Šentjur pri Celju, ki je bil objavljen v Uradnem Ijstu SRS, št. 15-1126/78 se v drugem odstavku 12. člena za besedami »iz 1. odstavka tega člena« vejica nadomesti s piko, nadaljnje besedilo pa se črta.
Sekretar
Skupščine občine Šentjur pri Celju
Hinko Pap 1. r.
VSEBINA
Stran
USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE
Kili. Odločba o razveljavitvi 538. Pitna samoupravnega sporazuma o mcViebojnlh razmerjili delavcev v •združenem delu OZD »Lina« Lesne industrije Apače 2159
IZVRSNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
1618.	Odlok o načinu oblikovanja cen v prometu z nekaterimi proizvodi osnovne preskrbe	2159
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGAN! IN ZAVODI
1619.	Pregled stopenj prispevkov Iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz doliodka za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1979	2160
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBCINI
1620.	Sklep o Javni razgrnitvi zazidalnega načrta za industrijsko cono	v	naselju	Lož	(Cerknica)	2163
1621.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju krajevne	skupnosti	Metnaj	(Grosuplje)	2163
1622.	Odlok o spremembah In dopolnitvah odloka o ure-
ditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnega zakona (Litija)	2164
1623.	Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Litija	2164
1624.	Odlok o merilih za razvrstitev objektov v uporabi,
ki so bili zgrajeni brez. lokacijskega dovoljenja (Litija)	2165
1625.	Odlok o odpravi odloka o začasni splošni prepovedi
prometa z. zemljišči, graditve in parcelacije na območju občine Litija	2165
1626.	Sklep o javni razgrnitvi osnutka vodnogospodarskih osnov Slovenije (Ljubljana Center)	2166
1627.	Odlok o obvezni pripravi srednjeročnega družbene-
ga plana s prostorskim pianom občine Ljubljana Vič-Rudnlk za obdobje od 1981 do 1985. leta	2166
1628.	Odlok o obvezni pripravi dokumentov »Ljubljana
2006« (Ljubljana Vlč-Rudnik)	2167
1629.	Odlok o sprejemu dopolnitve in spremembe zazi-
dalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-7 — Brdo—Vrhovci (Ljubljana Vlč-Ttudnlk)	2168
1630.	Statut Stavbne zemljiške skupnosti občine ‘Žalec 2168
— Popravek odloka o davkih občanov (prečiščeno besedilo) (Šentjur pri Celju)	2174
Izdajo Časopisni zavod Uradni Ust SRS - Direktor In odgovorni urednik Milan Uiher - Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani - Naročnina za :eto 1978 260 din. inozemstvo 500 din — Reklamacije se upoštevajo le meset dni po Izido vsake Številke — Uredništvo In uprava Ljubljano Gregorčičeva 25. poštni predal 37'VVII Telefon direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo 20 701. prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Žiro račun 50l0ii-605-4(i::23 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije. Si »21-V72