ZVUENJE
giasiio delovne shtšpnosti tovavne obutve a^lpina, živi
LETNIK 13
ŠTEVILKA 6, 7
2IRI, 28. JUNIJ 1974
Bralcem »Dela-ž i vi jen je«
Kot vidite, dragi bralci, smo 6. in 7. številko glasila zdruiili.
prvi polovici julija bomo na dopustu in kdo bo pripravljen kaj napisati,« smo menili in odločili tako. Smo pa poskrbeli, da je ta številka časopisa, ki je dvojna, nekoliko ob-seinejša.
Obvestiti pa vas moramo še o drugi spremembi. V prihodnje bomo izdajali naš list prvi delovni dan v mesecu. Spremembo bomo uvedli na Željo tiskarne Gorenjski tisk, ki tiska naš časopis. V prvi polovici meseca je tiskarna prezasedena in ne zmore vseh naročil. Posledice prezasedenosti tiskarne so bile vedno pogostejše zamude pri izdaji našega časopisa.
Ko smo obravnavali novi datum izdajanja, smo ugotavljali, da bo slaba stran v tem, ker bomo morali članom kolektiva deliti časopis posebej, dosedaj smo ga skupaj z osebnimi dohodki (seveda, kadar izdaja ni mudila). Predvidevamo pa, da bo časopis lahko prinašal novejše informacije o našem poslovanju. Dosedaj je bilo to onemogočeno, saj smo morali gradivo oddati v tisk prve dni v mesecu, takrat pa razni podatki v našem delu in rezultati preteklega meseca še niso znani.
Prihodnjič torej J. avgusta!
Uredništvo
Pogovor z vodjem TOZD Proizvodnja
Delavski svet TOZD Proizvodnja je na svoji zadnji seji 20. maja 1974 za VODJO TOZD
PROIZVODNJA IzvoUl ANTONA KLEMENCICA, dosedanjega Šefa tehnične službe.
Poiskali smo ga in mu zastavili nekaj vprašanj:
1. Povejte nam, prosimo, nekaj vaSih misli o samoupravljanju in upravljanju v TOZD.
Delavsko samoupravljanje je bilo pri nas že dokaj razvito pred organiziranjem TOZD, vendar je to nadaljnja stopnja izpopolnjevanja sistema upravljanja, ki se mora prilagajati družbi in njenim potrebam, s ciljem, kdor z delom ustvarja, naj odloča tudi o dosežkih dela.
Ustanovitev temeljnih orga-nizacj združenega dela določa nove obveze do družbe.
Čaka nas še mnogo dela okrog priprave samoupravnih aktov, ki naj bi bili vodila na relaciji odnosov med TOZD do OZD, da bodo TOZD res dosegle svoj namen.
2.	Kakšni naj bi bili odnoV med TOZD?
Zgrešeno bi bilo, če bi vsaka TOZD iskala samo zase trenutno najboljše izhode, celo na račun drui.,- TOZD. Poslovna politika OZD je lahko samo ena, ki naj bo skupno določena od TOZD, mora pa biti sprejemljiva in perspektivno koristna za eno in drugo TOZD. V slogi je moč.
3.	Kaj pa pravice članov TOZD?
Menim, da bi moral vsak član kolektiva glede na pri-
dobitev še večjih pravic o odločanju presežka svojega dela, povečati tudi intenzivnost ustvarjanja.
4. In delo vnaprej?
Čaka nas trdo delo. Spričo že znanih nalog smo polni novih idej, s katerimi si nalagamo nove naloge, upam, da jih bomo pretežni del tudi zmogli, če bomo složni, drug drugemu pomagali s polno vestjo in čutom odgovornosti na vsakem delovnem mestu, za kar naj bi vsak dobil pravično moralno in materialno priznanje. Z dosego skupno zastavljenih ciljev TOZD Proizvodnje pa tudi uspeh ne bo izostal.
Novi stroji-boljša icvaiiteta
Zadnji dve leti smo precej več investirali v stroje za predelavo plastike, medtem ko v montaži, posebno pri cvi-kanju konic in stranic, nismo investirali. Novi modeli kopit in zgornjih delov, ki so veliko bolj zahtevni, kot so bili v prejšnjih sezonah, so nas ovirali, da bi na obstoječih strojih dosegli dobro kvaliteto.
Predstavniki nekaterih tovarn so nam priporočili no-
vost na področju strojne opreme za cvikanje konic in stranic, zato smo se odločili in tudi nabavili dva stroja za cvikanje konic od firme USM in en stroj za cvikanje stranic od iste tovarne. Stroji so izdelani na osnovi zadnjih tehničnih izpopolnitev tako na področju strojništva, kot praktične uporabe. Čevlji, nacvikani na teh strojih, so veliko lepši, v zgibu se ne
kopita. Dopuščajo tudi veliko zgubajo in obdržijo obliko večjo možnost regulacije in prilagajanje različnim oblikam kopit in materiala.
Poleg že omenjenih strojev dobimo tudi avtomat za cvikanje petnega dela, saj so stroji, ki jih imamo sedaj v te namene zastareli in tudi iz trošeni. Uporabljamo jih že 15 let. Ce k tem strojem pri. štejemo še ostale stroje, ki
smo jih nabavili, kot so: stroji za zakovičenje zaklopk, sušilnica in nov transportni trak v oddelku 525, bo letošnje vlaganje v osnvna sredstva precej večje kot običajno. Kljub temu pa se moramo zavedati, da nam tudi tehnično najbolj izpopolnjeni stroji nič ne pomagajo, če nimamo prizadevnih in sposobnih delavcev, ki jih bodo upravljali. Jože Bogataj, Ing
Riekerjev zaton
Zastareli stroj za cvikanje opetja
Alpina je že zelo zgodaj navezala dobre poslovne stike s svetom. Vsi dobro poznamo nekatere svetovne firme, ki smo jim dolgo vrsto let izvažali svoje izdelke. Najdalj smo prišli pri izvozu smučarske obutve. Ime Rieker poznamo že več kot 10 let. Tako smo ga bili že navajeni, da bi si včasih ne mogli misliti zahodnega izvoza brez njega. Poslovni stiki so bili dobri, dosledni in iskreni. Vendar se marsikdaj zgodi tudi kaj takega, kar bi najmanj pričakovali. Sedaj, ko je nevihta mimo, malo lažje komentiramo in ocenjujemo.
Zahodnonemška firma Rieker, ki je bila specializirana za proizvodnjo specialnih smučarskih čevljev, je v stečaju. Prve informacije so bile dvoumne. Nismo tudi vedeli, kakšne posledice bodo in kako bomo vse to uredili.
Koteks-Tobus iz Ljubljane, ki nam realizira velik del zahodnega uvoza, je ob prvih vesteh takoj ukrepal in tako smo skupaj iskali najboljše poti, da se v kritični situaciji izognemo hujšim posledicam.
Da bo bolj jasno; nemška firma Rieker je imela lastno prodajno organizacijo v ZDA in tej firmi smo direktno izvažali. Ker pa je cela firma v stečaju, smo morali naše razmere z Ameriko razčistiti. Takoj smo zahtevali nakazilo odprtih faktur, ustavili proizvodnjo in odpremo za Rieker ja. Posledice bodo prav gotovo. Nadomestila za izpadli izvoz ne bo. Malo je verjetno, da bomo še kdaj imeli tako dobrega kupca, ki je vedel, kaj naroča in so njegova naročila s proizvodnjo najbolj nemoteno tekla.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Tudi doma imamo {(onkurenco
Dva posnetka iz oddelka plastike
Mnogokrat smo v raznih pogovorih slišali očitek: vam je lahko, saj ste doma v smučarski obutvi brez konkurence. Nekaj takega je včasih tudi držalo. Zadnja leta pa smo priča vedno hujšemu pritisku zunanjih proizvajalcev smučarske obutve na naše tržišče. Ta pritisk je legalen in ilegalen. Proti obema smo poskušali ukrepati, vendar ni bilo dosti uspeha. Pred dvema letoma smo celo napisali na Sekretariat za zunanjo trgovino v Beograd daljši sestavek, kjer smo razložili naše stališče in dopovedovali, da ni potrebe za uvozom in instaliranjem novih proizvodnih kapacitet tej obutvi. Odgovora ni bilo, ukrepov pa tudi ne.
Lansko leto pa se je nenadoma pojavil trši nasprotnik: Toper iz Celja. Uvozil je znatno količino smučarskih čevljev (plastičnih) od italijanske firme CABER. Kasnejše informacije so bile še bolj vznemirljive. Toper ima na men delati kompletni program za zimo (smuči, čevlje, konfekcijo). V lanskem letu smo imeli razgovore s To-prom o njihovih razmerah, vendar se nismo sporazumeli. Pravijo: »Program imamo in realizirali ga bomo«. Zadnji sestanek je to potrdil pred mesecem dni. Imajo velike načrte in vidijo veliko perspektivo doma in v svetu. Naše mnenje ob tem je nekoliko drugačno: domače tržišče predvsem ni tako široko, kot bi si lahko kdo mislil. Izvoz na vzhod je še vprašanje prihodnjih let. Na zahodu dobivamo lekcije, zdaj tu, zdaj tam.
Brez dvoma pa se kar vnaprej spet ne ustrašimo. Naša instalirana zmogljivost je dovolj velika za zadovoljevanje še večjih potreb tržišča in tudi izkušnje s trgom doma in v svetu bodo nekaj pomenile. Jasno ostaja perspektiva, da moramo v tej obutvi dosegati še naprej uspehe in se boriti za osvojeni trg, kot tudi za nove pozicije.
Celjska tovarna Toper pa najbrž tudi ne bo spremenila svojih namenov, čeprav so vse tendence usmerjene v specializacijo. Prihodnost bo tudi njim dala marsikak odgovor, kot smo ga dobili tudi mi in bili nemalo presenečeni.	Izidor Rejc
Dotacije z opozorilom
Odbor za sredstva skupne porabe je na eni izmed zadnjih sej med drugim pregledal tudi prošnje za denarno pomoč, ki so jih vložile organizacije in društva. Po daljši obravnavi je pripravil predlog za skupni delavski svet, ki ga je odobril in sklonil, da prejme
din
Godbeno-pevska sekcija ALPINA	20.000,00
Smučarski klub ALPINA	7.000,00
Mladinska organizacija ALPINA	8.000,00
JUDO klub ALPINA	3.000,00
Nogometni klub ALPINA	4.000,00
Šahovski klub ALPINA	2.500,00
SVOBODA Ziri	5.000,00
Gasilsko društvo Ziri	3.000,00
Gasilski vod Brekovice	3.000,00
Gasilski vod Račeva (namensko za kombi)	5.000,00
Gasilsko društvo Dobračeva	3.000,00
Gasilsko društvo Ledine	2.000,00
Planinsko društvo Ziri	2.5(X),00
Društvo upokojencev Ziri	10.000,00
Organizacija ZB NOV Ziri	7.000,00
Vzgojno varstveni zavod Ziri	3.000,00 Šolsko športno društvo in krožki osnovne
šole »padlih prvoborcev« Ziri	6.(X)0,00
8. r. osnovne šole Ziri — za zaključ. ekskur.	1.000,00
Moški zbor podjetij Zirov	2.000,(X)
Društvo knijgovodij Ziri	1.000,00
Fotoklubu Gorenja vas	2.000,00
8. r. osnov, šole »Ivan Tavčar« Gorenja vas	1.000,00
V primerjavi s prejšnjimi leti so bile letošnje dotacije razdeljene v manjših zneskih. Vzrok za to so precejšnja sredstva, ki jih naša OZD odvaja za športne in kulturne dejavnosti Temeljnim skupnostim Sk. Loka ter da se posebej plačuje prispevek za gasilsko dejavnost v občini. Prav zato je bilo mnenje odbora, kakor tudi delavskih svetov, da so vse organizacije in društva dolžne organizirati in voditi dejavnost tako, da bodo upravičene do povrnitve stroškov iz zbranih sredstev pri TTSK Skofja Loka.
Člani samoupravnih organov so pri odobravanju sredstev poudarjali, da se morajo organizacije zavedati, da so odobrena sredstva prispevali vsi člani kolektiva in da morajo z njimi pametno gospodariti in jih čimbolj smotrno izkoristiti ter paziti na družbeni inventar in opremo. Pogosto se člani kolektiva, ki vedo, da je določena oprema kupljena s skupnimi sredstvi, zgražajo nad slabim ravnanjem z družbeno lastnino in nad nešportnim obnašanjem nekaterih športnikov. Temu vprašanju bi morala vodstva organizacij posvetiti večjo pozornost! Priporočili so tudi, naj vsaka organizacija poleg vloge za denarno pomoč samoupravni organ obvesti, kako je porabila že prejeta sredstva.
Uredništvo je slišalo več pripomb v zvezi z razdeljenimi sredstvi iz sklada skupne porabe OZD ALPINA za dotacije športnim društvom in klubom.
Uredništvo samo se s pripombami strinja, ker meni, da je z ustanovitvijo Temeljne telesno kulturne skupnosti financiranje te dejavnosti rešeno. Po sprejetem sporazumu mora naša OZD odvesti naslovu letno več kot 21 milj. S din.
Menimo, da so ta sredstva dovolj velika za normalno delovanje športnih dejavnosti.
člani delavske kontrole dobili prve napotke
Na osnovi programa izobraževanja pri Občinskem sindikalnem svetu Skofja Loka, je Delavska univerza Skofja Loka organizirala dvodnevni seminar o samoupravni delavski kontroli, dne 31. maja in 1. junija 1974, za vse območje občine Skofja Loka.
Iz naše delovne organizacije se je seminarja udeležilo vseh pet članov samoupravne delavske kontrole. Namen seminarja je bil seznaniti člane komisij delavske kontrole z osnovnimi nalogami in pristojnostim tega novega samoupravnega organa. Poseben pomen in vlogo naj bi imelo
sodelovanje soupravne delavske kontrole z osnovno organizacijo sindikata v organizaciji združenega dela. Delavska kontrola ima pravico in dolžnost opozarjati pristojne organe upravljanja na nezakonite določbe splošnih aktov ter na nezakonit postopek pri sprejemanju teh aktov. Ce se pojavi v organizaciji združenega dela sumničenje, (na kar lahko opozori DK vsak član kolektiva) da pomembnejše poslovne odločitve niso bile najboljše, da je trošenje sredstev za reklamo, reprezentanco, potne stroške, dnevnice in podobno previsoko glede na
dane rezultate, mora na taka in podobna opozorila delavska kontrola zahtevati podatke od strokovnih služb. Na podlagi teh pa naj bi delavska kontrola ugotovila objektivno stanje, ki ga mora posredovati javnosti. V primeru, da tega stanja ne more ugotoviti, prepusti nadaljnje reševanje določene zadeve Službi družbenega knjigovodstva. S posebnim poudarkom so predavatelji opozarjali, da bi bili člani delavske kontrole pri svojem delu razsodni in učinkoviti.
Seminar nam je dal osnovne smernice za uresničevanje nalog delavske kontrole. K uspelosti seminarja pa je pripomogla dobra organizacija, kot tudi predavatelji.
Člani delavske kontrole
Riekerjev zaton
(Nadaljevanje s 1. strani)
škoda je predvsem v perspektivi. Ob naših proizvodnih zmogljivostih bomo morali vložiti ogromen trud, da bomo uspeli prodati vse. ZDA je eno največjih tržišč na svetu. Poskušali bomo obdržati zveze z Ameriko in z nosilcem Riekerjevega prodajnega kanala. Iskali pa bomo tudi druga pota za uspešno prodajo naše obutve.
Riekerjeva proizvodna oprema je za nas tudi zanimiva in jo bomo poskušali čimbolj ugodno kupiti.
Najbrž nam ostaja lahko še samo lep spomin na firmo, s
katero smo dobro delali in se veliko koristnega naučili, zato je nam vsem tudi žal njenega zatona.
Izidor Rejc
Dopisujte v Delo-življenje!
Samoupravna kronika
— maj
15. 5. Odbor za osebno odgovornost
Obravnavano 5 kršitev delovnih dolžnosti: zaradi vinjenosti, nespoštovanja predpisov, medsebojnega obračunavanja in pitja alkohola med delovnim časom. Izrečeni 4 opomini in 1 zadnji javni opomin.
Sprejeti še naslednji sklepi:
—	reši naj se pristojnost odbora,
—	mojstri, vodje oddelkov, šefi in vodje služb, direktor in vodje TOZD, poslovodje ter ostali odgovorni delavci so takoj dolžni dati prijavo glede kršitve delovne dolžnosti,
—	vse prijave o kršitvah delovnih dolžnosti je potrebno oddati predsedniku odbora DS za osebno odgovornost v roku 8 dni po kršitvi delovne dolžnosti;
—	primer kršitve delovne dolžnosti A. V. naj delavski svet TOZD Alpina Proizvodnja izpelje do konca in delavcu vroči odločbo.
17. 5. Odbor za delovna razmerja
Obravnavane prošnje za sprejem na delo in 9 prošnja rešeno pozitivno za obrat 2i-ri in Gor. vas. Potrjene izjave o prenehanju dela za 3 delavce.
Na razpisano mesto prev-zemalca gornjega usnja imenovan Jože Beras, za fak-turista pa sprejeta Anica Car. Odločeno o razporeditvi Zinke Treven na delovno mesto analitik maloprodaje in razporeditvi Farči Trček za diponenta prodaje. Odločeno o razporeditvi pripravnika Tomaža Košir na delovno mesto ekonomski analitik.
20. 5. Razpisna komisija TOZD PROIZVODNJA
Pregledana prijava na razpisano delovno mesto vodje TOZD PROIZVODNJA in pri pravljen predlog za delavski svet.
20. 5. Svet delovne skupnosti skupnih služb
Obravnavani prijavi na razpisano delovno mesto šefa nabavne službe in na razpisano delovno mesto vodje pravne službe in pripravljen predlog za skupni delavski svet. 20. 5. Delavski svet TOZD PROIZVODNJA
Obravnavano poročilo o poslovanju v prvem trome-sečju letošnjega leta. Določena razdelitev stroškov znižanja gotovih izdelkov na TOZD PROIZVODNJA ш TOZD PRODAJA. Imenovana komisija za znižanja. Potrjen predlog odbora za sredstva skupne porabe, da se razpoložljiva sredstva za stanovanjske namene razdelijo: 1,100.000,00 din za posojilo za individualno stanovanjsko gradnjo, kar se razdeli med 48 prosilcev, 800.000,00 pa za blokovsko gradnjo.
Potrjen predlog za dodelitev dotacij za delovanje društev in organizacij. Godbeni-
1974 —
kom na pihala odobreno 34 parov moških čevljev. Odobreno delno plačilo stroškov strokovne ekskurzije slušateljev tehnične čevljarske srednje šole — oddelka Žiri. 1 članu kolektiva odobrena udeležba na strokovni ekskurziji v Holandijo — za ogled dosežkov v gasilstvu.
Sprejete spremembe in dopolnitve sporazuma o merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov sklenjenega 5. 8. 1971. Določena višina regresa za letovanje v letošnjem letu. Izvoljen vodja TOZD Proizvodnja. Imenovana komisija za letni popis osnovnih sredstev. Potrjen na kup obveznic federacije v letu 1974 za vrednost din 500.000,00. Sklenjeno, naj se delež iz delitve dohodka po zaključnem računu Jugoban-ke prenese na žiro račun naše OZD. Odobreno znižanje faktur inozemskemu kupcu, ki je v stečaju.
21. 5. Razpisna komisija TOZD Prodaja
Obravnavan rezultat razpisa za delovno mesto vodje TOZD Prodaja in pripravljen predlog za delavski svet. 21. 5. Delavski svet TOZD Prodaja
Poročilo o poslovnem rezultatu od 1. 1. — 31. 3. 1974 v celoti sprejeto. Sprejet sklep o razdelitvi stanovanjskih posojil članom TOZD Prodaje, po kriteriju nad 5 let delovne dobe v ALPINI. Sprejet sklep o nakupu obvez federacije za leto 1974 v vrednosti 200.000 din. Sprejete spremembe in dopolnitve sporazuma o merilih za delitev OD in delitev dohodka. Ana Strlič imenovana za delegata skupne komisije udeležencev samoupravnega sporazumevanja usnjarsko predelovalne industrije SRS. Sprejet sklep o višini regresa za letovanje v letu 1974. Odobreno, da se Alpina prodajalna obutve Split registrira tudi za prodajo usnjarske galanterije in usnjene konfekcije. Potrjeni družbeni dogovori za prispevek občini Celje, Šempeter in Slavonska Požega. Sklenjeno, da se od 1. 1. 1974 poveča OD 1 din na urno postavko. Odobrena nabava računskih strojev na 4 rač. operacije za na-
še večje prodajalne, stroje teh prodajaln pa dobijo manjše prodajalne. Iz sredstev skupne porabe odobreno plačilo nabave spominskih daril za delavce z 20 letno delovno dobo v Alpini.
Ivan Capuder imenovan za v. d. vodje TOZD Prodaja za dobo enega leta, pod pogojem, da v tem času dovrši šolanje na višji šoli. Podan predlog za imenovanje namestnika vodje TOZD Prodaje.
21. 5. Skupni delavski svet
Potrjeni sklepi prejšnjega zasedanja. Sprejeto poročilo o delu delavskega sveta TOZD Proizvodnja, delavske ga sveta TOZD Prodaja in odbora DS za osebno odgovornost. Po poročilu sveta DSSS obravnavana prijava na razpisano delovno mesto šefa nabavne službe, vendar zaradi nejasnosti glede izpolnjevanja razpisnih pogojev prijavljenega kandidata odločanje odloženo. Potrjeno poročilo o tromesečnem poslovanju organizacije združenega dela ALPINA. Sprejete spremembe samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke. Odobren odpis 48 m' akvili-ne, negativno rešeni dve pritožbi na odločbi o osebnih dohodkih, dvema delavcema računskega centra odobreno plačilo stroškov strokovne ekskurzije.
29. 5. Odbor za osebno odgovornost
Obravnavan 1 primer kršitve delovne dolžnosti in delavcu zaradi medsebojnega obračunavanja s sodelavcem izrečen opomin. 31. 5. Delavski svet TOZD Proizvodnja
Odobrena nabava 2 prikolic za letovanja in potrebne opreme le-teh. Sprejet sklep o poravnavi stroškov fluoro-grafiranja, o nabavi zaščitnih sredstev za vzdrževalni obrat, o plačilu računa za ekskurzijo delavcev obrata Gorenja vas, ki so pridobili kvalifikacijo. Iz sklada skupne porabe odobrena denarna pomoč za zaključni izlet 8. razreda osnovne šole »Ivan Tavčar« Gorenja vas. Odo bren nakup form od firme Rieker.
Podano pojasnilo o položaju v POLIKSU v zvezi s poslovanjem s TOZD Proizvodnjo ALPINA.
Težko je bilo vsem ugoditi



Bliža sc čas dopustov. Tudi letos se je za letovanje v Umagu nabralo dosti več prijav, kot pa je prostora v naših hišicah. Čeprav je možno letovanje tudi na Rabu in Strunjanu, si tja le malokdo želi.
Sestavljena je bila sindikalna komisija, ki naj bi bila v pomoč tovarišici, ki se ukvarja s tem vprašanjem. Ker sc je prijavilo 122 upravičenih, prostora pa je v sezoni le za 80 družin, je komisija imela zelo težko delo. Delala je po določenih kriterijih in z željo, da bi čimveč prijav ugodno rešila, vendar ji po večurnem delu to ni popolnoma uspelo.
Naš kolektiv se stalno veča in tudi želje po dopustu na morju so vsako leto večje. Treba bo misliti na večje možnosti letovanja po zmer-
nih cenah. Zelo težko je od-birati ljudi, še težje pa razložiti zakaj je kdo odpadel, ker smo vsi člani kolektiva in vsi potrebni počitka.
Za letos smo na predlog te komisije, ki ga je potrdil delavski svet TOZD Proizvodnja kupili dve kamp prikolici s po pet ležišči, ki bosta kam-pirani v Zlatorogu v Umagu, vanju pa smo določili tiste prijavljene, ki bi sicer zaradi prenatrpanosti ostali doma. S tem se je razen nekaterih nujnih časovnih premikov ugodno rešilo vse prijave.
Upamo, da bodo tisti, ki smo jim čas letovanja morali prestaviti v manj ugoden čas, to z razumevanjem upoštevali. Vsem pa želimo veliko počitka in razvedrila.
M. G.
Počitniška praksa
s seje skupnega delavskega sveta
Zopet srečujemo nove, predvsem mlade obraze. V delavnicah, pisarnah, jedilnici, na dvorišču. Spet so tu naši bodoči delavci na praksi.
Letos opravlja, ali bo opravljalo, pri nas prakso okrog 50 dijakov poklicnih in srednjih šol ter študentov višjih in visokih šol.
Večinoma imajo s strani šole predpisane programe prakse, ki jih bodo njihovi profesorji v šolah tudi kontrolirali, kar kaže na to, da šole vedno več pozornosti posvečajo resnemu uvajanju v delo.
Poleg obveznih programov pa v Alpini še posebej usmerjamo dijake in študente na ti-
stih področjih, kjer bodo predvidoma nekoč delali. V nižjih letnikih spoznavajo praktično delo bolj splošno, kasneje pa se vedno bolj specializirajo. Ce nam bo to uspelo, lahko računamo, da bo minilo mnogo manj časa, da bodo mladi delavci lahko zanesljivo in odgovorno opravljali svoje delo.
Poleg tako organiziranega strokovnega usposabljanja pa tudi letos organiziramo razgovore z vodilnimi delavci in predstavniki samoupravljanja, tako da je slika, ki jo praktikant dobi o podjetju popolnejša.
N.P.
Janezu Vončini v slovo
v maju smo se poslovili od našega upokojenca Janeza Vončina. Ob komaj dopolnjenem štiriinšestde-setem letu starosti, ga je smrt utrgala iz njegove družinske srede in vzela iz vrst naših upokojencev.
V podjetju se je zaposlil aprila 1946. leta. Vrsto let je delal v montažnem oddelku za šivano obutev. Zaradi invalidnosti, ki je bila posledica težkega dela pri šivanju okvirjev za gojzer obutev, je bil v letu 196) premeščen v modelir-
nico. Tu je delal na delovnem mestu robi j en je modelov vse do decembra 1965, ko je bil invalidska upokojen.
Kot delavec v oddelku za šivano obutev je bil vedno med najboljšimi, tako po kvaliteti izdelkov, kot tudi doseganju norme. Tudi kasneje, ko je bila njegova delovna sposobnost zmanjšana, se je trudil, da bi bil na svojem delovnem mestu čimbolj uspešen.
Kadrovske novice
v mesecu maju je bilo sprejetih na delo 5 delavcev. V obratu v Zireh je nastopila delo Maksa Ušeničnik, v šivalnici športne obutve in Bojan Starman, absolvent ekonomske fakultete, kot pri. pravnik. V prodajni mreži so nastopili delo: Milena Gaj gar, v prodajalni II Skofja Loka, Liljana Milosavljevič, v prodajalni III Ljubljana ter Bea-tović Spaso, v prodajalni v Dubrovniku.
Z dela so izstopili v obratu v Zireh 3 delavci. Minka Justin — pripravnica, je prenehala delo po lastni izjavi o izstopu z dela, Rudolf Demšar je prenehal delo zaradi izpolnjenih pogojev za upokojitev in Miloš Neveda, ki je z dela izstopil samovoljno. V obratu Gorenja vas je prenehala delo Marija Fajt z rednim odpovednim rokom.
Bistvenih sprememb v številu zaposlenih ni, vendar
smo od januarja letos do konec maja le povečali število zaposlenih za 7 delavcev.
A. F.
RUDOLFU DEMŠARJU želimo ob odhodu v pokoj še mnogo let trdnega zdravja in dobrega počutja!
Poročili so se:
Marinka OBLAK (2739) in Janez REVEN, Marinka SELAK (2693) iz obrata Gorenja vas, Anica MESEC, prodajalna Sk. Loka, Bernarda MOHO-RIĆ, Lidija VIDIC In Marija NUK, obrat Žiri.
Vsem naše iskrene čestitke!
Fluorografska akcija
15. aprila je bila v našem kolektivu fluorografska akcija, ki jo je izvedel Dispanzer za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. Pregledanih je bilo 1114 članov našega kolektiva v Zireh in Gorenji vasi. Strokovnjaki Inštituta Golnik, ki so pregledo-
vali radiofotograme (slike), so ugotovili, da je za 32 oseb potreben natančnejši pregled v dispanzerju za pljučne bolezni, ki je kasneje eventuelno poskrbel tudi za zdravljenje pregledanih oseb.
M. K.
Opravljanje obrti kot postranski poklic
Oddelek za gospodarstvo in finance skupščine občine, kot pristojni upravni organ za zadeve, ki se nanašajo na obrtno dejavnost, je ugotovil, da se na področju občine še vedno precejšnje število oseb ukvarja z obrtno dejavnostjo brez dovoljenja, oziroma po domače povedano — šušmarijo. Podatke o tem je navedeni organ dobil s kontrolo inšpektorjev na terenu, ob registraciji računov, od službe družbenega knjigovodstva, iz poslovnih knjig, ob priliki tehničnega pregleda novih zasebnih stavb in potom prijav s strani občanov. Predvsem gre tu za občane, ki so redno zaposleni v organizacijah združenega dela, v svojem prostem času pa opravljajo storitve ali izdelujejo proizvode, ne da bi to dejavnost prijavili. Prav njim in njihovim svojcem, ki niso redno zaposleni (npr. gospodinje, upokojenci) velja naslednje pojasnilo;
Novi obrtni zakon, ki je pričel veljati 3. 8. 1973 in občinski odlok o obrtnih dejavnostih, ki se lahko opravljajo kot postranski poklic z dne 12. 12. 1973 omogočata osebam, ki se ukvarjajo z obrtjo, da tako dejavnost legalizirajo pod pogojem, da imajo zanjo predpisano strokovno izobrazbo ali usposobljenost in ustrezen prostor.
Dejavnost je treba priglasiti oddelku za gospodarstvo in finance SO Skofja Loka. Oo-razci so na razpolago pri referentu za obrt in na krajevnih uradih. Osebe, ki imajo lastnost delavca v združenem delu, morajo ob prijavi predložiti soglasje organa upravljanja svoje delovne organizacije.
Spričo obstoječih velikih in še rastočih potreb potrošnikov po obrtnih storitvah m obrtniških izdelkih, ki jih družbena in redna zasebna obrtna dejavnost ni v stanju pokriti, je vsekakor potrebno, da se obrt čimbolj razvija, v okviru potreb pa tudi postranska obrtna dejavnost Seveda pa pri tem niso mišljeni občani, ki za opravljanje dejavnosti nimajo pogojev in pa tisti, ki dejavnost nočejo prijaviti.
Posebej pa poudarjamo in hkrati opozarjamo, da zaradi opravljanja postranske dejavnosti ne sme trpeti delovna sposobnost in storilnost na rednem delovnem mestu v organizaciji, kar pa je prepuščeno presoji organa upravljanja pred izdajo že omenjenega soglasja.
Ker so z navedenimi določbami dane vse možnosti za legalizacijo, naj prizadeti dejavnost čimpreje prijavijo, da se izognejo sankcijam, ki jih določa obrtni zakon. Le-te znašajo od 500 do 10.000 ND, v določenih primerih pa kazni sledi tudi odvzem protipravno pridobljene premoženjske koristi (dobička).
Tudi zakon o davkih občanov določa, da morajo občani, ki opravljajo obrtno ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost, pričetek dejavnosti naznaniti davčnemu organu. Za neizpolnjevanje tega določila je predvidena kazen od 500 do 10.000 ND.
Ker bodo inšpekcijski organi poostrili kontrolo neprijavljenih dejavnosti in zoper
kršitelje ustrezno ukrepaN, naj to pojasnilo velja občanom obenem kot opozorilo.
Dodatna pojasnila glede omenjenih prijav prejmejo občani ob uradnih dnevih pri referentu za obrt, glede davčnih obveznosti pa na davčni upravi.
Referent za obrt: Urh KALAN
Vprašanja — pripombe — odgovori
Na sestankih uredniškega odbora tovarniškega glasila obravnavamo tudi vprašanja oz. pripombe delavcev. Tako je bilo na zadnjem sestanku sklenjeno, da osnovni šoli »padlih prvoborcev« žiri, postavimo vprašanje:
»Otroci v vrtcu spijo kar na blazinah, ki so položene po tleh.
Zakaj so take razmere? Ali razmišljate o rešitvi tega vprašanja, kdaj in kako?
Nove vzgojnovarstvene ustanove, katere gradnja se predvideva, v prihodnjih letih otroci v tako kritičnih razmerah verjetno ne bi smeli pričakati.«
Odgovarja ravnatelj Osnovno šole žiri tovariš Slobodan Poljanšek:
Razlogi za neustrezne razmere v VVZ (spanje na blazinah) so naslednji:
—	Prostorske kapaciteto VVZ so omejene in vsem staršem prav dobro znane. V primeru, da bi nabavili otroške posteljice za vse otroke v VVZ, bi te pokrile ie tako skromno površino igralnih prostorov v VVZ.
—	Tudi če bi nabavili posteljice, bi jih po spanju morali pospravljati, saj otroci sicer ne bi imeli kje bivati. Ustreznih skladiščnih prostorov v VVZ ni! (Podstrešje in klet sta za to prevlaina!)
če smo hoteli iirovskim drulinam omogočiti najosnovnejše varstvo njihovih otrok, smo trenutno stanje lahko reševali le na doslej znani način.
—	Naše načelo je: Omogočiti delavskim druiinam otro-
ško varstvo, pa čeprav bodo otroci spali na blazinah na tleh. Če bi uvedli posteljice, bi v vrtcu lahko varovali pol manj otrok.
IN KAJ Z OSTALIMI?
Znane so nam pogoste kritike staršev, ki imajo svoje otroke v VVZ. Tu pa se tudi nam prosvetnim delavcem poraja naslednje vprašanje, za katerega smo mnenja, da je prav, da ga ob tej priliki posredujemo iirovski javnosti:
Novi VVZ v Žireh bi lahko stal ie več let, če ne bi bila pobuda za samoprispevek tako pozna. (V sosednih KS se je samoprispevek zbiral ie po pet let prej.) Dejstvo je, da največ kritik na račtm neurejenih razmer v VVZ polirajo ravno delavci šole, ki so se kljub spanju drulbeno-poli-tičnih organizacij v tem času pričeli ukvarjati z vprašanjem o uvedbi samoprispevka in prav ti so odločilno pripomogli k izglasovanju dodatnih šolskih prostorov in s tem v zvezi urejanje otroškega varstva in osnovnega šolstva v kraju. Staršem je prav gotovo znano, kolikšne teiave in napore je vodstvo šole imelo zaradi bliiajoče se gradnje VVZ. To vprašanje pa je -seda/ rešeno — v delu so idejni projekti, ki morajo biti predloleni do 15. junija 1974. V ugodnih vremenskih pogojih pa se bo gradnja novega VVZ pričela v novembru 1974.
Za morebitne predloge, oziroma boljše rešitve, katerih se mi nismo domislili, bomo vsem bralcem glasila hvalel-ni.
Otroci iz iirovskega vrtca
Izlet po Jugoslaviji
Obiskovali smo Tehnično čevljarsko Solo Kranj — oddelek za odrasle v Zireh. Štiri leta je kar dolga doba, pa vendar so hitro minila. Po vsakem uspešno opravljenem izpitu smo se razSli z nasmejanimi obrazi, naslednji dan pa smo ie listali po indeksu in šteli prazne liste, ki so čakali Stampiljkc in ocene.
lovne površine. Pripravili r,o nam še zakusko in prijateljsko smo se poslovili.
Odpeljali smo se proti Bosni. Pokrajina je enolična. Pozno popoldne smo prispeli v Banja Luko. Mesto je skoraj povsem novo in zares zanimivo. Banja Luko tvorita pravzaprav dva dela; stari del, kjer kraljuje trdnjava, slavna diamija Fer-
Ijali na najvišji hrib pri Banja Luki. Tu stoji velik spomenik, ki ponazarja narodno osvobodilno borbo. Spomenik ie delo arhitekta Avgustinči-ča in so ga postavili v spomin padlih borcev Bosanske krajine in sestanka KPJ. S hriba smo si lahko ogledali samo mesto. Poslovili smo se od prijaznih gostiteljev in se odpeljali po izredno slikoviti pokrajini skozi kanjon Vrbasa do Sarajeva. Vmes pa smo obiskali eno najlepših mestcr v Bosni Jajce, ki je z velikimi črkami zapisano v zgodovini jugoslovanskih narodov.

-• -ч
Novo zgrajena čevljarska tovarna Bosna — Banja Luka
No, vse to je za nami in le-Ija vseh nas se je s pomočjo podjetja, ki je prispevalo sredstva, uresničila. Začrtali smo si pot po naši domovini in moram reči, da nam bo Izlet ostal v enkratnem spominu.
Začelo se je ie svitati, ko smo se odpeljali. Naša prva postaja je bil Zagreb. Časa smo imeli malo, zato smo se razdelili v skupine in si ogledali mesto. Moj cilj je bil ogledati si stari trg, kjer so mučili vodjo kmečkega upora Matijo Gubca. Vsi skupaj smo si ogledali tovarno Astra. Poslopje je ie staro in ie na prvi pogled je videti, da ga je mesto kar nekako stisnilo z vseh strani, tako, da pred tavamo ni prostora niti za parkiranje. Popeljali so nas v tovarno, kjer smo se seznanili z njeno Zgodovino in razvojem. Ogledali smo si proizvodne prostore, kjer imajo proizvodni proces dobro organiziran, vendar jim primanjkuje de-
hadija iz 16. stoletja in novi del s širokimi ulicami, bulevarji in modernimi stavbami. Želeli smo videti tudi mestni muzej, toda prišli smo prepozno. Naslednji dan smo odšli na ogled tovarne Bosna — Banja Luka. Zgrajena je bila po potresu in njen zunanji videz bolj spominja na hotel, kot pa na tovarno. Sami nasadi, lepo urejena zunanjost, med katerimi se bohoti stavba. Zunaj vidiš ne avtomobila in raznih prizidkov, kajti vse to je v sami stavbi. V pritličju je velika dvorana za seje, jedilnica in oskrbovalni obrati, medtem ko so proizvodni prostori na vrhu. To je ena najlepših in najmodernejših tovarn obutve v Jugoslaviji. Šivalnica zgornjih delov ima v enem prostoru štiri tekoče trakove, ki so zelo smiselno razporejeni. Ljudje so delavni in tudi zelo iznajdljivi pri samem delu. Zelo dobro so rešili tudi transport izdelkov iz oddelka preko visečega transporterja v pritličje. Po ogledu tovarne so nas рорг-
Tja smo prispeli pozno popoldne in smo si mesto ogledali le površno. Današnja podoba Sarajeva, ki se je razvijala pod vplivom orientalske in zahodnoevropske kulture, je razdeljena na dva, med seboj popolnoma različna dela, na čaršijo in na novejši del mesta. Bistvene orientalske značilnosti čaršije so ozke ulice z mnolico majhnih prodajaln, še bolj značilne pa so številne kiipolaste dla-mije z visokimi minareti.
Naslednji dan nas je pot vodila ob reki Neretvi v Mo-star. Mesto obkroia prava kamnita pustinja. Po dolini reke Neretve mostovi boči-jo svoje vitke loke; v modrino neba se vzpenjajo tanki minareti, pod njimi pa se šicami sredi dišečih vrtov, skrivajo stranske ulice s hi-Ogledali smo si kamnit most s stopnicami in na koncu obiskali pravo bosansko kavar-nico, kejr smo se okrepčali s kovico.
Pot nas je vodila dalje do Splita, kjer smo prenočVi. Od tu smo se peljali do Plit-vičkih jezer. Ni dovolj besed, da bi z njimi lahko opisali vso lepoto teh jezer. Barvne odtenke bi lahko primerjali s prelivanjem in lomljenjem larkov v •dragem kamnu.
Naše oči so bile polne lepih, nepozabnih mest in pokrajin, ki so vsaka po svoje dajale svoj čar. Prijetno utrujeni smo se vrnili domov. Tudi bogatejši, kajti tudi v tcniamah smo vider marsikaj.
Mira NOVAK
Čestitka diplomantom
Čestitamo diplomantom Srednje tehnične čevljarske šole Kranj — oddelka za odrasle v Zireh, ki so se po mnogih odpovedovanjih, z vztrajnostjo in trudom dokopali do srednje izobrazbe!
Uredništvo
Funkcionarji naše občinske skupščine in izvršnega sveta — skupščine občine Škofja Loka
1.	Polajnar Tone, CeŠnjica 35 — predsednik občinske skupščine
2.	dr. Berčič Branko, Grahorjevo 64 — podpredsednik občinske skupščine
3.	Pavlič Jože, Podlubnik 68 — predsednik Zbora združenega dela
4.	Rakovec Tone, Partizanska c. 43 — predsednik Zbora krajevnih skupnosti
5.	Poljanšek Slobodan, Selo 30, 2iri — predsednik Družbenopolitičnega zbora
6.	Malovrh Janez, Partizanska c. 40 — podpredsednik Zbora združenega dela
7.	Jereb Franc, Stara vas 175, Ziri — podpredsednik Zbora krajevnih skupnosti
8.	Preskar Stane, Otoki 20, Železniki — podpredsednik Družbenopolitičnega zbora
9.	Buh Ferdinad, Podlubnik 16 — sekretar občinske skupščine
10.	Stanonik Jože, Kidričeva 4b Sk. Loka — predsednik Izvršnega sveta
11.	Bernard Lado, Hafnerjevo 35, Sk. Loka — član IS — odgovoren za področje urbanizma, gradbeništva in komunale
12.	Jelovšek Ciril, Podlubnik 18, Sk. Loka — član IS _odgovoren za področje družbenih služb in pooblaščeni predstojnik upravnih organov SO Sk. Loka
13.	Kumer Jurij, Partizanska 41, Sk. Loka — član IS odgovoren za področje kmetijstva in gozdarstva
14.	Mitič Milica, Podlubnik 16, Sk. Loka — član GS — odgovoren za področje financ
15.	Pečar Stane, SO Skofja Loka, Podlubnik 90, Sk. Loka — član IS — odgovoren za področje notranjih zadev
16.	Teržan Zvone, Partizanska 42, Sk. Loka, SO Sk. Loka — član IS — odgovoren za področje gospodarstva
17.	Franko Olga, SO Skofja Loka, Novi svet 10, Sk. Loka — sekretar IS
Načelniki, ki niso člani IS:
18.	Mlakar Irena — načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, SO Skofja Loka
19.	Vidmar Lado — načelnik Geodetske uprave SO Skofja Loka
20.	Dopudja Nikola — načelnik oddelka za ljudsko obrambo SO Skofja Loka
21.	Cadež Milan — načelnik Davčne uprave SO Sk. Loka
Predstavniki družbenopolitičnih organizacij :
22.	Jemec Janez — sekretar obč. konf. ZKS Skofja Loka
23.	Subic Jože — predsednik obč. konf. SZDL Skofja Loka
24.	Gantar Marjan — predsednik občinskega sindikalnega sveta Skofja Loka
25.	Bandelj Olga — predsednik obč. konf. ZMS Sk. Loka
26.	Tolar Ferdinand — predsednik ZZB NOV Skofja Loka
27.	Harej Ivan — predsednik ZRVS Skofja Loka, Stara Loka 93
28.	Igličar Albin st. — predsednik obč. odbora RK Skofja Loka, Poljanska c. 41, Skofja Loka
Predstavniki samoupravnih interesnih skupnosti;
29.	Jelovšek Mara — predsednik Skupščine Temeljne izobraževalne skupnosti Skofja Loka
30.	Kejžar Polde — predsednik 10 Temeljne izobraževalne skupnosti Skofja Loka
31.	Mitić Miloš — predsednik Skupščine Temeljne telesnokultume skupnosti Skofja Loka
32.	S ter Janez — predsednik 10 Temeljne telesnokultume skupnosti Skofja Loka
33.	Sink Savo — predsednik Skupščine in 10 Kulturne skupnosti Skofja Loka
Duh ustavnih načel zavel v mesecu
CI. 88 Ustave SFRJ, čl. 113 Ustave SRS
Delavski razred in vsi delovni ljudje so nosilci oblasti in upravljanja drugih družbenih zadev.
Delavski razred in vsi delovni ljudje uresničujejo oblast in upravljajo druge družbene zadeve organizirani v organizaciji združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter v razredne in druge družbenopolitične skupnosti in družbene organizacije.
V OZD Alpina je zaposlenih več kot 1500 delavcev, izmed katerih je nad 400 mladih, kar pomeni več kot četrtino. Posebej lahko ugotavljamo veliko število mladih v naših dveh dislociranih obratih (na Colu in v Gorenji vasi). Zato je tudi povsem razumljivo, da je od tu prišla pobuda o organizaciji treh samostojnih mladinskih aktivov, zaradi lažje organiziranosti in dela. Na Colu je bil ustanovljen samostojni mladinski aktiv že lani, v Gorenji vasi letos na pomlad, v mesecu mladosti pa smo pripravili ustanovno konferenco vseh treh mladinskih aktivov.
Možnosti ustanavljanja MS po TOZD je pri nas (za TOZD Prodaja nemogoče), v TOZD Proizvodnja pa je že bil enotni aktiv, vendar se je ta oblika organiziranosti pokazala prav zaradi dislociranih obratov neustrezna.
Princip organiziranosti, kot ga prinaša nov način, t. j. po obratih, je novost v organiziranju mladih v naši organizaciji. Predsedstvo OZD je centralni organ, katerega naloga je postavljanje in koordiniranje skupnega dela in načrtov v treh osnovnih MA (vse na delegatskem načelu), ki potem ta program poleg svojih samostojnih, uresničuje.
Kaj smo delali...
Ob koncu konferenčnega obdobja lahko ugotovimo, da se je naša mladinska organizacija v preteklem obdobju srečavala z manjšimi problemi, zaradi katerih je prišlo do nekaterih razmeroma spontanih sprejemanj pro-
Uveljavljanje novega delegatskega sistema in tesnejše sodelovanje mladinske organizacije s sindikatom, pa nam zopet narekujeta nov korak k uresničevanju nove ustave, kakor tudi k izboljšanju dela mladinske organizacije, zato se je treba temeljito pogovoriti o problemih, s katerimi smo se srečevali v preteklosti, še več besed pa je treba posvetiti delu v bodoče.
Oceno dejavnosti naše mladinske organizacije bomo najlažje pregledali po programu, ki smo si ga zastavili na prejšnji konferenci. Eno najbolj obširnih in zahtevnih področij delovanja je idejno politično in ekonomsko delovanje ter usposabljanje mladih.
Na tem področju se mladi najteže uveljavljajo, zato smo organizirali več predavanj in seminarjev na to temo. Udeležili smo se seminarja, ki so ga organizirale družbenopolitične organizacije Alpine, na katerem smo se seznanili s politiko gospodarjenja, financiranja, kadrovanja in samoupravljanja v delovni organizaciji. Aktivno smo sodelovali na 1. in 2. zboru mladih samoupravljalcev usnjarsko predelovalne industrije v Slovenskih Konjicah in Kamniku. Tako smo z nekoliko večjo mero izkušenj poskušali aktivno sodelovati pri ustanavljanju TOZD v naši delovni organizaciji, kakor tudi pri sprejemanju samoupravnega sporazuma.
Dokaj aktivno smo pristopili k evidentiranju in vključevanju mladih v samoupravne organe, vendar je mladih v samoupravnih organih še vedno premalo.
»kiča organiziranosti mladih v ozd .alpin«.
prtdsednih m a ozd
komisije
predsednik m a
I котЈЛШ.
gredsedslv^Tvj I
na__»l£maiiH
predsedstvo ma ozd
mjadrns^ aktiv I o z d
predsednik ^ m a
komisije
predsednik m a
predsedstvo ma
m a gorenja vas
oredsedstvo ma
T
gramskih izhodišč sprejetih na zadnji seji konference. Vendar pa je predvsem v zadnjem času prišlo do bistvenih sprememb v osnovah organizacij družbeno političnega sistema, kakor tudi v osnovah organizacije in delovanja same mladinske organizacije.
Vlogo pri evidentiranju delegatov v družbeno-politični zbor, zbor krajevnih skupnosti ter v razne interesne skupnosti, kakor tudi pri samih volitvah, smo dosledno izpeljali. Lansko leto smo skupaj s srekretariatom ZK v Alpini ter OK, uspešno orga-
nizirali enotedensko politično šolo za novosprejete člane ZK. V ZK smo tako vključili največje število mladincev v okviru občine.
Sodelovali smo na rednih mesečnih posvetih predstavnikov MA v DO škofjeloške občine, ki so znatno prispevali k povezavi z ostalimi MA v okviru kraja in občine. Tu-
treh MA, kajti aktivom po TOZD, oziroma dislociranih obratih je potrebno zagotoviti čim večjo ustvarjalnost pri oblikovanju in realizaciji svojih programov dela. MA na nivoju OZD bo moral s svojim delovanjem zagotoviti vlogo in vpliv mladinskega aktiva po TOZD, oziroma dislociranih obratih, kajti le ta-
»Delal bom vestno In natančno«, naj bo načelo vsakega mladinca
di seminarjev, predavanj in posvetov, ki jih je organizirala komisija za družbenoekonomske odnose ter komisija za idejno politično delo pri OK ZMS škof j a Loka, smo se skoraj vedno udeleževali.
Sodelovanje z družbeno-po-litičnimi organizacijami v DO se je v veliki meri izboljšalo, saj smo se dostikrat udeležili sestankov ostalih družbenopolitičnih organizacij. Najvažnejše pa je, da smo eni in drugi spoznali, da je tako sodelovanje zelo potrebno in si ga želimo še naprej.
Kar najresnejše smo pristopili k reorganizaciji naše mladinske organizacije, saj smo bili vsi enotnega mnenja, da je treba ustanoviti samostojne mladinske aktive po vseh TOZD, oziroma dislociranih obratih. Tako smo ustanovili samostojen mladinski aktiv v obratu Gorenja vas, na Colu pa je bil ustanovljen že prej.
Priznati moramo, da smo se premalo vključevali v družbeno zabavno življenje in kulturno življenje v okviru kraja, čeprav nekateri posamezniki aktivno sodelujejo na družbenem, kulturnem in športnem področju.
In kako bomo delali v bodoče
Predlog programa MA OZD Alpina Ziri naj bi bil samo dodatek k programu vseh
ko bo delovanje MA v teh sredinah ob tej novi organizaciji ZM v naši OZD rodilo zaželene sadove dela.
Aktivnost mladih, organiziranih na nivojih OZD, kakor tudi v dislociranih obratih, naj bo usmerjeno predvsem k uveljavljanju njihovih temeljnih interesov. V kar največji meri se mora približevati reševanju drobnih problemov posameznika in ustvarjati možnosti za njihovo reševanje.
Za učinkovito delovanje M A na Colu, v Gorenji vasi in v Zireh je neobhodno naše skupno delovanje pri uveljavljanju skupnih, najbolj izrazitih problemov, ki so rešljivi le na nivoju celotne OZD. Dogovarjanje in sklepanje o pomembnih zadevah na nivoju TOZD pa ne sme nikakor zamenjati dogovarjanje in odločanje MA po TOZD oziroma obratih.
Stremeti moramo za tem, da bodo aktivi po obratih samostojni aktivi ZMS, ne glede na to, ali je obrat TOZD ali ne. Njihova aktivnost se mora odvijati v okviru delovanja ZMS v matični OZD, kakor tudi v povezovanju s samim krajem, oziroma občinsko organizacijo ZMS, v kateri aktiv deluje.
V naših prizadevanjih za čim kvalitetnejše in čim prejšnje reševanje postavljenih programov se moramo povezovati in vključevati v delo drugih družbeno-političnih organizacij zlasti v ZK in Zvezo sindikatov ter nenehno preverjati potek uveljavljanja in naš delež pri tem.
Najnaprednejše in najsposobnejše mladince moramo usmerjati v članstvo ZK in si to zadati kot stalno obvezo pri našem delu.
Preko naših predstavnikov v samoupravnih organih, družbenih in političnih skupnostih moramo zagotoviti vpliv mladih iz vseh sredin pri družbenem in samoupravnem odločanju.
To je le nekaj načel in stališč, katerih se bomo morali držati pri programiranju konkretnega dela in pri reševanju obstoječih problemov.
SE NEKAJ O ČLANARINI
—	Članarino je dolžan plačevati vsak član ZMS od 15. do 24. leta starosti
—	Članarina je 2,00 din mesečno, pobira se 1 X letno, tako da se odteguje direktno od OD
—	Vse pritožbe v zvezi s članarino rešuje na pismen zahtevek prizadetega, predsedstvo MA OZD Alpina, ki mora o zahtevku razpravljati v 30 dneh po prejemu zahtevka.
Vsak MA naj naredi spisek tistih, ki so oproščeni plačevanja mladinske članarine in sicer do 1. seje predsedstva, ki naj bi bila do 10. 6. 1974.
Program dela je izdelan v grobem, novo predsedstvo ga bo sproti utrjevalo, konkretiziralo, dopolnjevalo in časovno izpeljalo v delo preko MA po naših obratih, kar pomeni veliko obvezo za novo predsedstvo OA OZD, predsedstev po obratih in seveda vseh mladincev, da bo delo res zaživelo, kot si vsi želimo.
Clanl predsedstva mladinskega aktiva OZD:
1.	Košir Tomaž
2.	Kavčič Tone
3.	Kobal Lidija
4.	Kolenc Iztok
5.	Krvina Roman
6.	Kolenc Marinka
7.	Bajuk Slavko
8.	Oblak Milan
9.	Zorič Marija
10.	Vidmar Cilka
11.	Kokelj Stanka
12.	Pavkovič Erik
13.	Oblak Milka
14.	Polanc Jordana
15.	Koren Marija
mladosti tudi med mladimi v Alpini
Tudi v naših šivalnicah je mnogo mladih
Ocena mladinske konference
runio v naprej gledati z odpr tlnii očmi in skrbeti za svoj obstoj. Drugače iti vrednj, da bi delali še naprej v tako ozkem krogu.
Predsednica Mladinskega aktiva obrat 2iri, Lidija KOBAL je povedala:
Naša ielja je bila, da bi se zbralo čimveč mladincev, da bi lahko iz pogovorov in it: Ija snuli bodoči načrt MA " Alpini in v kraju samem. Če prav je bil tudi dan temu namenjen, sobota popoldne, ko so večinoma vsi prosti, je bila udelelba zelo skromna. Vabljeni so bili tudi vodilni delavci in predstavniki drugih organizacij v podjetju, vendar se nihče ni udele-iil konference. S tem so p-'-kazali, da se za mladino ne zanimajo, čeprav imamo mladi ieljo sodelovati. Tudi veliko mladih se ne zanima, kaj se dela in kako se dela v MA, po drugi strani pa dajejo pripombe na račun tistih, ki se trudijo, da bi vsaj nekaj imeli v MA.
Sami lahko presodite, kakšno je stanje v MO, da mo-
stavno ni bilo nikogar, ne od druibenopolitičnih organizacij v Alpini, niti od vodstvenih delavcev, predsednikov DS, ni bilo predstavnikov občinske konference ZM, niti terenskega aktiva ali od drugih mladinskih aktivov iz kraja.
Kljub tej praznini je konferenca potekala po dnevnem redu, brez zastojev in bila uspešno pripeljana h koncu, ko so si prisotni mladinci obljubili, da bodo takoj začeli z delom po novih načrtih in smernicah, ki jih je dala konferenca.
Ugotavljam pa, da po tej konferenci čaka novo vodstvo mladinskih aktivov po posameznih obratih (Ziri, Gorenja vas, Col), izvršni odbor konference, kakor tudi celotno konferenco OZD Alpina teiko delo, da bo mogla s svojim delom pritegniti čimveč mladih, drugim pa dokazati, da naše delo ne kale zapostavljati in če le ne drugače, vsaj z obiskom počastiti našo ustanovno konferenco.
Novi predsednil( MA OZD Alpine Tone KAVČIČ, je o konferenci menil:
Mladinska konferenca je za nami. Od 44 delegatov se jih je konference udeleiilo 21, еч mladinec-opazovalec in dve vabljeni mladinki iz CSIC. Poleg mnoiice opravičenih odsotnih mladincev, jih je tudi veliko manjkalo neupravičeno. toda bil je pač Dan mladosti, pa so se mladi verjetno namenili kam drugam. Prav ialostno je bilo na r.a-četku, ko je hotel predsednik pozdraviti vse prisotne in poimensko navesti goste, pa mu je zmanjkalo besed, ker eno-
Predsednik Mladinskega aktiva Gorenja vas Janez REVEN pa je dejal:
Konferenca je bila pomembna. Izvolili smo predsedstvo, kjer so zastopani mladinci vseh treh mladinskih aktivov Ziri, Col in Gorenja vas. Za predsednika smo izvolili prizadevnega in poirtvovalnega mladinca Toneta KAVČIČA. Zadali smo si precej širok načrt dela, toda po mojem mnenju ga bomo izpolnili le, če bomo enotni in če bomo sodelovali vi!.
V našem obratu v Gorenji vasi nas je pribliino 100 mladincev in mladink; ob prizadevanju vseh bi lahko marsikaj pokazali. Najprej naj bt organizirali šolo za iivljenje v tovarni in izven nje, da bi s tem spoznali na eni strani pravice, ki jih imamo v podjetju, na drugi strani pa doli-nosti.
Dogovorili smo se, da bomo tesno povezani, zato upam, da bomo probleme tudi laije reševali.
Zaključki zbora mladih samoupravljalcev usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije
Mladi, zbrani na II. zboru mladih samoupravljalcev usnjarske in usnjarsko predelovalne industrije smo vsestransko pregledali in ocenili položaj naše grupacije, predvsem pa, kako poteka združevanje in poslovno tehnično sodelovanje. Posebej smo obravnavali tudi kadrovsko in štipendijsko politiko v naših delovnih organizacijah ter premike na področju političnega organiziranja mladine, sindikatov in ZK. Na osnovi razprav delegatov aktivov mladih delavcev na zboru mladih samoupravljalcev, smo sprejeli naslednje sklepe in stališča;
1.	Ugotavljamo, da povezovanje med delovnimi kolektivi naše grupacije prepočasi poteka in da smo o poteku sodelovanja premalo seznanjeni. Vsa dosedanja tovrstna prizadevanja so se pokazala v ozkih krogih, predvsem v vodstvenih strukturah. Mladi dclavci se zavzemamo za takšen sistem povezovanja, ki naj preraste v sestavljeno organizacijo združenega dela, kajti le v tem vidimo možnost za uspešno skupno premagovanje težav v naši industrijski panogi in istočasno tudi odgovornost za izvajanje programa, predvsem pa ustrezno delitev dela.
2.	V naših delovnih kolektivih se srečujemo z izrazitim pomanjkanjem kvalificiranih, srednješolskih in visokošolskih kadrov, ki je plod nenačrtne kadrovske in štipendijske politike v preteklosti. Za uspešno reševanje te problematike predlagamo v okviru naše grupacije ustanovitev izobraževalne skupnosti. Predlagamo, da se prouči možnost ustanovtve posebnega oddelka na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, ki bi dal našim organizacijam ustrezne kadre. Predlagamo, da se v podjetjih takoj izdelajo letni, srednjeročni in dolgoročni plani potreb po kadrih ter, da se takoj pristopi k podpisom samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora o oblikovanju kadrovske politike in ustanovitvi ustreznega štipendijskega sklada v okviru občin.
3. V sedanji etapi razvoja samoupravnih odnosov v TOZD dajemo mladi izredno pomembno mesto družbeno političnemu izobraževanju. Največ potrebujemo takšnega znanja prav mladi delavci in delavke. Le s primernim znanjem se bomo uspešno vključili v samoupravne tokove v naši družbi. Zavzemamo se, da se v naših kolektivih takoj izdela enoten program družbeno-političnega izobraževanja mladine, sindikatov in članov ZK, ter da se v ta namen izloči potrebna sredstva.
4.	Za uspešno uresničitev vseh teh nalog vidimo mladi rešitev v ustreznem organiziranju mladih delavcev, sindikatov ter osnovnih organizacij ZK. Predlagamo vsem družbeno-politič-nim organizacijam delovnih organizacij naše grupacije, da se v tem okviru ustanovi konferenca mladih delavcev na osnovi delegatskega sistema. Dajemo iniciativo, da se tako organizirajo tudi ostale družbeno-politične organizacije. S takšnim političnim organiziranjem menimo, da bomo lažje premagovali odpore in dileme, ki se pojavljajo v zvezi s povezovanjem ter dosegli, da o teh vprašanjih ne bodo razpravljale samo vodstvene strukture delovnih kolektivov.
5.	Konferenca mladih delavcev na nivoju grupacije se lahko po mnenju udeležencev zbora ustanovi do meseca julija. Zato je potrebno v aktivih organizirati javno razpravo, ter se dogovoriti s predsedniki posameznih aktivov glede števila delegatov v skupni konferenci. Predlagamo, da se ustanovi iniciativni odbor sestavljen iz predsednikov aktivov, ki naj pripravi vse potrebno gradivo za ustanovitev konference mladih delavcev. Pri izvajanju kadrovske politike in izvolitvah delegatov moramo zagotoviti, da bodo člani konference tudi delegati v republiški sindikalni konferenci, da tako zagotovimo nujno povezavo.
6.	Predlagamo, da sc v vseh aktivih mladih delavcev, kjer za to obstojajo možnosti, organizirajo aktivi mladih komunistov. O tem se je potrebno dogovoriti skupno z osnovno organizacijo ZK. Rok ustanovitve je do meseca julija.
7.	Aktivi mladih delavcev se moramo zavzemati in nenehno boriti za obnavljanje ZK, predvsem delavcev, neposrednih proizvajalcev. Zato moramo na vsaki izobraževalni obliki seminarjev predlagati naše najbolj aktivne mladince za vstop v ZK ter jih zato primerno pripraviti.
Ti zaključki so bili sprejeti na II. zboru mladih samoupravljalcev usnjarsko in usnjarsko predelovalne industrije v Kamniku, 18. 5. 1974, katerega smo sc udeležili tudi mladi iz Alpine.
Marinka Kolenc
Vojaške vaje — Žirovski vrh '74
1. in 2. junija so bile na področju škofjeloške občine vojaške vaje, v katere so biii vključeni tudi člani našega kolektiva. Kako so vaje potekale, pa borno zvedeli iz prispevkov sodelujočih.
Komisar partizanske enote Jakob CIGALE je vojaške vaje ocenil takole:
Smisel in cilj vežbe je bil v prvi vrsti, da vsak posamezni vojak, starešina ter ostali utrdijo vojaško znanje po svojem vojaškem položaju oziroma zadolžitvi. Da se vojaki in starešine spoznajo med seboj, da vsak pripadnik PE ve, kateri enoti pripada, da zna ravnati z orožjem, za katerega je zadolžen in kar je najbolj pomembno, da se dvigne moralno politična zavest vseh pripadnikov PE in vsega prebivalstva.
Le tako bo moč braniti vsak ped naše čudovite zemlje, naš socialistični razvoj s tovarišem Titom na čelu. Danes so praktično vsi občani naše dežele, ki bi se z orožjem v roki kakorkoli
Enota Franca Pertovta je dobila nalogo, da krene v napad na dcsante
drugače upirali morebitnemu napadalcu vsi pripadniki oboroženih sil SFRJ. Tudi v ustavi je še posebej poudarjeno, da nima nihče pravico podpisovati kapitulacije, sprejeti ali priznati zasedbo SFRJ. Se nadalje je potrebno zboljševati sistem vseljud-ske obrambe in družbene samozavesti oziroma samozaščite.
In kako je uspela vojaška vaja?
Čeprav smo imeli izredno neugodno vreme, je vaja nadvse uspela. Vojni obvezniki naše PE so pokazali veliko disciplino, saj so se odzvali pozivu 100%. Politični delavci enote so takoj pristopili k tur, sklic članov ŽKJ. Komisar je uvodoma tudi govoril delu — pisanje parol, karika-o pomenu in vlogi človeškega dejavnika. Spregovoril je tudi o pomenu vaj.
Na osnovi visoke discipline vojakov in starešinskega kadra, samoiniciativnosti in dobrega obvladanja vojaške taktike, je Zirovska partizanska enota na vajah zasedla prvo mesto.
Omenil bi, da smo med vajami sodelovali s predstavniki SLO in občani Žirov, katerim se zahvaljujemo, posebno priznanje pa gre tudi Mariji Mravlje iz Ledinice in Francu Pivku iz Zirovskega vrha, kjer smo dobili vso podporo in pomoč, ko smo se tam zadrževali.
Komandir Pivk Karel je povedal
Mobilizacija je bila, prvo kar lahko omenim, izvršena v rekordnem času. Starešine so vzeli to dvodnevno vajo z vso resnostjo, pripadniki partizanskih enot pa so pokazali veliko disciplino.
Predvideni učni program teh vaj se je pričel še prej kot je bilo predvideno po načrtu, to še enkrat potrjuje prizadevanje vseh udeležencev. Strelske vaje so bile izvedene v dežju, vendar so odlično uspele. Naj omenim nekaj najboljših strelcev. 1. Streljanje s puško; prvo mesto Sporiš Ludvik, 6 z., drugo do deseto mesto pa so dosegli:
Loštrek Franc, 5 z.
Peternelj Jernej, 5 z.
Marolt Franc, 5 z.
Podobnik Franc, 5 z.
Tavčar Janez, ml., 5 z.
Mlakar Ernest, 5 z.
Naglič Marijan, 5 z.
Pivk Franc, 5 z.
Albreht Edi, 5 z.



Tudi na poloiaju vidimo nasmejane obraze borcev ob dobro pripravljenem kosilu
, • It ' f
Trenutek pričakovanja prihoda sovrainika
Maksimalno je bilo možnih 6 zadetkov.
2.	Streljanje z avtomatom:
1.	Poljanšek Slobodan, 8 z.
2.	Capuder Janez, 7 z. 3—8. Pivk Karel, 6 z.
3—8. Cigale Jakob, 6 z. 3—8. Pečelin Franc, 6 z. 3—8. Dolenc Milan, 6 z. 3—8. Bogataj Jože, 6 z. 3—8. Pertovt Franci, 6 z. Možnih zadetkov je bilo 15.
3.	Streljanje s puškomitra-1 jezom:
1. Kune Rado, 8 z.
2—4. Kavčič Emest, 4 z. 2—4. Pečelin Stanislav, 4 z. 2—4. Rupnik Janko, 4 z. 5—6. Novak Ivan, 3 z. 5—6. Kune Pavel, 3 z.
Možnih zadetkov je bilo 13. Tudi na taktičnih vajah so pripadniki v večini pokazali voljo in discipliniranost; re zultat tega je, da so vse vaje odlično uspele.
Po programu je bil predviden tudi pohod iz Ledenice na Žirovski vrh. Med pohodom je bilo opaziti, da nekaterim primanjkuje kondicije. Tem priporočamo malo sprehoda v hribe.
Pohvaliti moramo tudi vsa dekleta, ki so kot bolničarke sodelovale na vajah, za nijhovo prizadevnost in vztrajnost.
Tudi kuharji so pokazali svoje znanje v kuhinjah na terenu in zaslužijo vso pohvalo.
Omeniti moram še to, da je poveljnik nadrejene enote javno pohvalil precej pripadnikov žirovske enote, kar tudi dokazuje in potrjuje prizadevnost vseh. Iz našega podjetja je sodelovalo na vajah 38 vojaških obveznikov in to na delovno soboto, tako da je bilo potrebno iskati zamenjave, vendar je tehnično vodstvo tudi to rešilo z razumevanjem. Višje poveljstvo izreka pohvalo tudi njim.
Poveljstvo nadrejene enote se ob izdaji dveh biltenov na položaju 1. in 2. 6. Žirovski vrh 74 zahvaljuje podjetju »Alpina« za razumevanje in pomoč pri tiskanju, zahvaljuje se tudi tovarišicam za sodelovanje v soboto popoldne in nedeljo dopoldne.
kaj pomeni svoboda in neodvisnost. Z isto voljo in veseljem smo se lotili tudi streljanja v tarče in dosegli tudi temu primerne uspehe. Kdor nas je opazoval na vaji, posebno tisti del čete, ki je nastopal v vlogi partizanske enote, je lahko opazil, da smo se branili ali pa napadali s pravo patriotsko zagrizenostjo. Vsekakor ne smemo pozabiti tudi naše intendante, ki so s svojo spretnostjo v kuharskih veščinah precej pripomogli k naši morali. Zanimivo je tudi dejstvo, da smo vojaki sami tiste naše tovariše, ki se niso najbolje izkazali opozorili in upam tudi prepričali tako, da v bodoče tega ne bodo več ponavljali.
Da je bilo vse to res in da smo pokazali vso pripravljenost in poleg tega še polno mero humorja, potrjuje tudi pesem, ki je bila sestavljena v našem dvodnevnem pohodu in je tudi objavljena v našem glasilu.
POHVALA
V akciji Žirovski vrh 74 sta s Škofjeloškim partizanskim odredom izredno dobro sodelovala odbora splošnega ljudskega odpora pri krajevnih skupnostih Ziri in Hotavlje. Odbora sta organizirala in izvedla prevoz hrane in kuhinje na teren ter pomagala pri mobilizaciji borcev, kar je tudi pogojevalo izredno visok odstotek udeležbe na vajah. Zato zaslužita oba odbora SLO javno pohvalo.
Vojaki iz 2irov in bližnje oicolice so o dvodnevnih vajah menili takole:
Zgodaj zjutraj smo se kljub slabemu vremenu in težki obutvi ter za ta letni čas pretopil obleki zbrali na zbornem mestu in čakali na navodila naših starešin. Po zadolžitvi z ustreznim orožjem,
ki je za vsakega vojaka osnovno obrambno sredstvo,
smo se postavili v vrsto in si ogledovali drug drugega.
Zanimivo je bilo opazovati znane obraze, ki so v vojaški obleki, opasani z orožjem,
izgledali veliko bolj resni in strogi. Nehote se človeku vrine misel, da bi še hujši strah pred strogimi in resnimi obrazi dobil tudi naš sovražnik, ko bi jih zagledal.
Pri uri političnega pregleda, političnih in gospodarskih dogodkov smo občutili,
V zgodnjih jutranjih urah smo med udeleženci akcije Žirovski vrh 74 odkrili izreden pesniški talent — JANEZA CAPUDRA iz Zirov, ki je spesnil pesem
Pregled in ocena vojaških vaj Žirovski vrh 74
Začenja pesem se naše enote, utrujena nemo strmi v
naravne lepote, za njo resda bil dan je
naporen, zakaj del ni bil nič kaj
pozoren.
Komandant enote je mrkega obraza
ker se v vaje vrinila je skaza, ker ni šlo vse po sreči, a ne smemo puške v koruzo vreči.
Komandant nas bataljona
ocenjuje,
in zraven vedno nove plane snuje,
ko vidi, da je pri vojakih
volja,
takoj ocena je njegova bolja.
oiicirji, Komandir enote in dva
komisarja, se trudijo, da se morala
ustvarja, morala in politična vzgoja, da je na maršu lalja hoja.
Na čelu vodov trije so
komandirji, po načrtu se ravnajo, so
če jim v borbi kaj ne rata, za to kriva je vojaška jata.
Kaj počnejo polit-delegati, livijo kakor iabe v solati, se prvi dosti z oceno vaje
ukvarja.
in druga dva na to
opozarja.
Delegati za moralo voda so
odgovorni, četudi kdaj so sami sporni. v kuhinjo se vedno eden
vpletj,
a drugi sam ne kje mu je
četa.
Vojaki vsi so hrabri in veseli, precej je njih, ki so preveč debel:, zato kondicija jih baše, ker nimajo v iepu flaše.
Dobra shujševalna je to kura. in prav natn pride vsaka ura. če dolgo v Zirovskem vrhu bi ostali,
bi ienam hlače brez mola
poslali.
Bodo danes vaje le končane, in vse čete skupaj zbrane, če bilo bi več pijače in hrane, bi radi vsi odšli v partizane.
Obiskali so nas Paiančani
v dneh 7. in 8. junija so nas obiskali občani občine Sme-derevska Paianka iz Srbije, ki so pobrateni z občani naše občine. Osnove našega pobratenja segajo v julijske dneve 1941. leta. Takrat je nemški okupator začel izvajati načrt ponemčevanja slovenske dežele, s tem, da je preseljeval napredne Slovence. Tako so julija 1941 pripeljali v Smederevsko Palanko transport izseljenih Slovencev in njihovo nadaljnjo usodo prepustili tamkajšnjim prebivalcem. Paiančani so naš prihod organizirano pričakali in v enem samem dnevu razporedili vse po gostoljubnih domovih. Domačini so prihajali na postajo in pospremili dru-
žine na svoje domove. V teh trenutkih so pokazali veliko razumevanje do trpečega sočloveka in še več, dokazali so, da je kljub vsemu že takrat obstajalo bratstvo med našimi narodi, ki se je kasneje še poglabljalo. Po končani vojni se je večina Slovencev vrnila v svoje domove, s seboj pa so prinesli prav vsi veliko zahvalo in spoštovanje do bratskih ljudi, ki so v najtežjih časih nesebično pomagali izseljenim.
Tako smo te dni sprejeli predstavnike iz Palanke in se potrudili, da so se med nami počutili lepo in prijetno. Organizator tega srečanja je bila Skupščina občine Skofja Loka in jih preko Škofje Lo-
ke, kjer so si ogledali mesto, pripeljala do Trebijo, kjer so bili nastanjeni. Na Trebiji smo goste pozdravili izseljenci iz Zirov. V popoldanskem času smo prišli v Ziri, kjer je bil pred Zadružnim domom sprejem s krajšim kulturnim sporedom. Sprejem je bil sicer lep, vendar je škoda, da sc ga ni udeležilo še več prebivalcev Zirov. Po sprejemu smo si ogledali tovarno »Alpina«. V jedilnici je naše goste pozdravil direktor naše tovarne in jim podrobno orisal našo dejavnost. Zvečer je bila v osnovni šoli v Gorenji vasi izvedena pestra kulturna prireditev, na kateri so med domačimi izvajalci nastopili tudi godbeniki kulturno-umet-niškega društva iz Palanke.
V soboto smo obiskali Begunje na Gorenjskem in si ogledali muzej in grobišče talcev medvojnega taborišča. Pred spomenik smo položili vence in padle počastili z eno-minutnim molkom.
Nadaljnja pot nas je peljala preko Bleda v Bohinj, od tam pa preko Jelovice in prelepe gorske vasice Sorice v Zali log v Selški dolini, kjer je bilo kosilo in kratek postanek. Kmalu smo morali odriniti naprej proti Železnikom, kjer so nas na trgu že pričakovali vaščani in mladina osnovne šole, ki je izvedla kratek kulturni program, vse prisotne pa je pozdravil direktor tovarne »Iskra« tov.
je temna noč, snega ni bilo, mraz pa je bil precej hud, ko smo se pomikali proti tej postojanki. Hodili smo po desni strani strmega hriba, kakih 150 m nad postojanko ter naleteli na primerno dolinico, kjer smo se ustavili. Na nasprotnem bregu pa se je tudi prav tiho pri^azil in zavzel paloiaje bataljon naših borcev. Nemci niso ničesar opazili. Ko pa se je pričelo daniti, smo na dogovorjeno znamenje zaigrali »Na juriš* in še nekaj partizanskih koračnic. Med igranjem so naši borci izstrelili nekaj rafalov. Ko so Nemci zaslišali godbo, pomešano s streljanjem, so jo v paničnem begu odkurili proti Gorici ter v postojanki razen orolja pustili vse. Tako smo iz te utrdbe z godbo prvič pomagali pregnati sovrainika.
Tako kot prej smo se tudi pod vodstvom novega kapel-nika vsak dan učili kaj novega. Vadili smo himne naših zaveznikov, poleg teh pa je kapelnik skomponiral tudi himno XXXI. divizije. Pripravljali smo se tudi za mitinge, miting smo najprej priredili v Dolu pri Čepova-nu. Na njem je bil tudi štab IX. korpusa skupaj z zavezniškimi vojaškimi misijami. Program se je odvijal lepo in po vrsti, le ko smo hoteli zaigrati še himno XXXI. divizije, se je zataknilo, kajti te še nismo znali na pamet, razsvetljava pa je bila tako slaba, da nismo mogli čitati
Zumcr. Vsi udeleženci lega izleta so bili navdušeni nad prelepo slovensko pokrajino, posebno pa so poudarjali skrbno urejenost krajev in našo gostoljubnost. Vsak trenutek srno izkoristili za pogovor in ugotovili, da tudi oni doživljajo velike spremembe, skrbijo za napredek gospodarstva, mladina obiskuje šo-
not. Himno je igral vsak po svoje tako da je izzvenela dokaj čudno. Od tedaj je nismo igrali nikoli več niti se je nismo dalje učili.
Tako kot vse druge partizanske enote, je bila tudi godba na neprestanih pohodih. Iz Cepovana smo šli v Cerkno in od tam spet v Ziri. kjer smo skupaj z igralsko skupino IX. korpusa prirejali mitinge. Po mitingu v Zireh smo z udarnim bataljonom izvedli še manifestacij-ski pohod skozi Ziri. Tam smo dobili tudi klavirsko harmoniko, ki jo je kapelnik uporabljal pri komponiranju, in pa stojala za note, kar nas je pri pohodih silno obremenjevalo. Vse to je bil namreč dodatek k drugi opremi, oroiju in strelivu.
Februarja 1945 so nas poslali v goste Gradnikovi brigadi, ki se je tedaj mudila na Vipavskem. Sli smo iz Zirov, kjer je bilo okoli pol metra snega, proti Cerknemu čez Spodnjo Trebušo, Čepo-van. Lokev, na Predmejo pod Cavnom. Na večer, ko smo prispeli vrh hriba, smo videli pod seboj Vipavsko dolino, ki pa je bila brez snega. Ob pogledu na zeleno dolino, kamor smo bUi namenjeni, smo se počutili prerojene, saj smo iz trde zime prišli v prijetno pomlad. Vodnik nas je vodil po strmem hribu navzdol. Vladati pa je morala stroga tišina in razdalja med posamezniki po 5 metrov. medtem ko so instru-
le in usmerjajo vse sile v še lepšo prihodnost.
Mislim, da je naše prijateljstvo doseglo stopnjo, ko bi morali misliti tudi na razširitev sodelovanja na gospodarskem področju. To bi lahko vsem nam prineslo lepe koristi.
Tomaž Justin


menti zaradi odbijanja svetlobe morali biti zastrti. V Vrtovinah nas je čakata Gradnikova brigada. Ko so domačini zvedeli, da je prišla partizanska godba, so nas, čeprav ponoči, pogostili s polento. Ob svitu je Gradnikova brigada z godbo na čelu manifestativno korakala po cesti Gorica-Ajdovščina proti velikim Zabijam. Ljudje ob cesti so se čudili moči partizanske vojske in veselo pozdravljali borce. V neki vasi nad Velikimi Zablja-mi se je brigada ustavila. Tam smo tudi prenočili. Naslednje jutro pa smo dobili ukaz, naj gremo v Šmarje, kjer naj bi priredili koncert. Pred odhodom pa so nas ljudje, ki so pribelali iz Šmarja, obvestili, da so tja prišli esesovci. Pričakovali smo, da bo naš pohod odpovedan ;cr da bo brigada zavzela polola-je in Nemce pregnala. Toda štab se je ob tej novici dr-ial neprizadeto, kar se nam je zdelo zelo čudno. Godba je znava dobila ukaz za odhod v Šmarje. Čudno se nam je zdelo, da smo spet dobili tak ukaz, če bi bili tam Nemci. Toda šli .smo in z nami tudi nekaj dobro oboroienih borcev, ki so šli v predhodnico. Hodili smo z discipliniranim razmakom in v napetem pričakovanju. Bolj ko smo se bliiali Šmarju, bolj smo bili prepričani, da bo pred nami vsak hip zaropotalo.

Sprejem gostov pred zadružnim domom
Julij Gliha
Med godbeniki XXXI. divizije
(Nadaljevanje)
Po tem neuspelem napadu smo z divizijo odšli proti Cerknemu, od tam pa v Dol pri Čepc/vanu. Tam smo dobili novega kapelnika, Smrekar-ja, ki je bil pred vojno ka-
pelnik vojaške godbe v Sk. Loki, tov. Klemenčič pa je šel nazaj h korpusni godbi. Nekega večera smo dobili povelje za sodelovanje pri napadu na nemško postojanko Puštal pri Čepovanu. Bila
Zakaj tako —odgovor
Zastavljalec vprašanja bi verjetno moral, preden je zastavil vprašanje, premisliti komu in v kakšne namene je bila ustanovljena kuhinja. Sele nato naj bi — konstruktivno — predlagal, kaj in kako naj se v tovarniški kuhinji spremeni (gotovo pa se strinjam z idejami, ki jih posreduje, vendar moram pripomniti, da so dokaj stare).
Glede alpinskega bifeja smo si edini, da je založen preslabo. Za popestritev pijač smo sklenili pogodbo s »Slovinom«, ter z »Veletrgovino Loka« za popestritev ostalih proizvodov. Dobra je ideja o uvedbi mlečnih izdelkov v bife, kar pa zaradi tehničnih ovir še ni izvedljivo. Upamo, da se bodo stvari uredile po dopustu.
Glede cen v bifeju pa toliko: Bife posluje na meji rentabilnosti, včasih tudi izpod (kar je povsem pravilno). Lahko trdim, da cene v večini artiklov niso večje kot v trgovini, če pa so, pa iz upravičenega razloga.
Prav gotovo je obravnavana zadeva stvar, ki jo bo prej ali slej treba obravnavati in (tako ali drugače) rešiti na samoupravnih organih.
Emest Demšar
'"l/m llllllll.
Ogled našega delovnega postopka
Muzejsko društvo Skofja Loka, pododbor v Zireh, obvešča občane, da je muzejska zbirka čevljarstva in čipkarstva spet odprta za ogled.
Odprta je vsako nedeljo od 9. — 12. ure in od 14. — 17. ure.
Upokojenci so praznovali
Pretekli mesec, 28. aprila. Je podružnica Društva upokojencev Ziri slavila svoj jubilejni praznik. Proslavili smo 25. obletnico obstoja našega društva, hkrati pa smo razvili tudi naš društveni prapor. Zbralo se je kar lepo število naših članov in gostov. Program je bil pester in lepo izveden, poseben poudarek proslavi so dali godba Alpine in pionirji Osnovne šole Ziri, ki so zapeli nekaj pesmi ob spremljavi »Orfovih« instrumentov.
Spregovoril je tudi direktor Alpine Izidor Rejc, ki je kot pokrovitelj našega prapora prikazal pomen dela sedaj upokojenih čevljarjev, da imamo sedaj tovarno, ki veliko pomeni za naš kraj. Poudaril je, da se tudi danes kolektiv vztrajno bori za na-
predek tovarne v današnji samoupravni socialistični družbi.
Proslavo smo zaključili s pogostitvijo naših članov, ki so stari nad 80 let.
Tajnik DU Ziri Julij Gliha



Upokojenci, stari nad 80 let, ki so se udeležili počastitve
Svečano razvitje prapora
Društvo sc ju od ustanovitve do danes razvijalo in iz leta v leto širilo članstvo. Kot že večkrat, smo tudi na proslavi ugotavljali, kako so novi pokojninski zakoni odpravili krivice, ki so se v stari Jugoslaviji godile delavcem.
Društvo si jc po tolikih letih vendarle priborilo svoje društvene prostore, čeprav št skromne. Za ureditev društvenih prostorov so največ pri spcvali Republiški odbor društva upokojencev Ljubljana in kolektiv tovarne Alpina, ki jim gre posebna zahvala.
s proslave ob 25-Ietnicl DU, ki je bila v dvorani »Svobode«
Razglednica iz Bovca
Po daljšem času se je oglasil naš nekdanji stalni dopisnik Maiev Pečelin, ki nam hkrati s svojim prispevkom ieli čim več uspeha pri našem delu.
Teiko bi našel kraj, ki bi se lahko ponašal s tako lepo okolico kot se ponaša Bovec. Kakor da so se tu zdruiile vse naravne lepote. Kraj leii na robu prostrane kotline, ki jo obkroiajo strme gore, sami dvatisočaki. Kanin, Pre-streljenik, Rombon, Bavški Grintavec, pa Svinjak, Golo-bar. Jerebica, Slatenik, Po-lovnik. Bovec leii ob vhodu v dolino Koritnice in Trente, te naše najlepše alpske doline. V bliiini se vije Soča, ki pa je k sreči ne doseiejo odplake iz kanalizacije in ostala nesnaga. Tako je Soča ostala čista, s čimer se lahko pohvali le še malokatera reka. Soča slovi kot najlepša reka pri nas in ta trditev ni pretirana. Kako iudovit je njen kanjon pri vasi Soča ali pa brzice in slapovi od Zage
do Kobarida. Voda je kristalno čista in modra, kar je posledica apneničastih tal. Zanimiv je globoki kanjon Koritnice, katerega jc ta mala rečica izjedla v skalovje ob izhodu iz ozke doline v prostrano bovio kotlino. Krasen je tudi pogled na slap Boko, ki je eden naših naj-včjih slapov. Kazi ga le to, da mu ob suši zmanjka vode.
Bovec je sezidan na prvih obronkih pod /lombonom. Je priblilno take velikosti kot so na primer Ziri, Ic, da zavzema mnogo manjšo površino. Daje kar mestni videz, ker so hiše zidane druga ob drugi in tvorijo ulice. Za seboj ima burno in tctko zgodovino. Med drugim je v starih časih tudi pogorel do tal. Čezenj so se valile razne vojske, med prvo svetovno vojno je tukaj potekala soška fronta. Na Rombonu so se bile najteije bitke med takratno Avstroogrsko in Italijo. Med zadnjo vojno pa je na Golobarju v eni sami bit-
Umetniku Maksimu Sedeju v spomin
14. maja je umrl v Ljubljani naš rojak, akademski slikar, grafik in ilustrator Maksim Sedej.
Rodil se je 1.1909 na Dobračevl v slikarsko nadarjeni družini. SoIal se je na srednji teliniški šoli v Ljubljani in na akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu. Leta 1932 se je za stalno naselil v Ljubljani, kjer se je globoko vključil v slovensko likovno dogajanje. Od leta 1950 do upokoijtve je poučeval na akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Pomembno sc je uveljavil z zbirko desetih linorezov Predmestje In z ilustracijami Mrzelove zbirke Bog v Trbovljah, v katerih se je kvalitetno pridružil socialni problematiki, ki je prevzemala literarno in likovno umetnost tridesetih let. Svojo intimno naravo pa je posebno dragoceno izpričal v svojih oljnatih družinskih portretih (upodobitve žene In sinov). »Ta dela so polna umetniško očarljive vsebine, iskren izraz doživetja rodbinskih vezi, umetnikove dobrotljivosti in ljubeznivosti do človeka.« (F. Sija-nec). Po osvoboditvi je v svoja dela lahkotno in nevsiljivo vključeval sodobne Izrazne postopke, predvsem neokubistične in surrcalistične. Strokovnjaki mu priznavajo visoko slikarsko kulturo in sloves enega vodilnih In najbolj razgledanih umetnikov skupine »neodvisnih«, katere soustanovitelj Je bil v tridesetih letih, in celotne slovenske likovne moderne. Izredno bogato Je njegovo iiustratorsko delo, kjer so marsikatera dela, prav tako kot v drugih tehnikah še danes uvrščena med klasična.
Naj mu bodo te skromne vrstice posvečene z željo, da bi mogli kmalu videti njegovo bogato delo na skorajšnji retrospektivi, na kateri bi tisti, ki smo ga mogli spremljati bolj od daleč in nestudiozno, lahko globlje dojeli ali ponovno podoživeli njegova umetniška hotenja, iskanja in spoznanja.
Marija Stanonik SAZU, Ljubljana
ki padlo čez trideset domačinov.
Včasih so se ljudje preiiv-Ijali z iiviuorejo, predvsem pa pasli koze in ovce. Sedaj pa je večina planšarij po okolici ie zapuščenih, ljudje se s kmetijstvom ukvarjajo le še pomalem. V kraju je zraslo nekaj tovarn, kot je Čipka in kovinsko podjetej Trenta. Tako je sedaj večina prebivalstva zaposlena v industriji. Nekateri hodijo na delo tudi v sosednjo Italijo, v Rabelj, kjer je rudnik cinka. Nasploh pa se okoliške vasi, zlasti Trenta praznijo, ker ljudje odhajajo s trebuhom za kruhom. Stare trentarske hiše pa na debelo kupujejo tujci in jih prenavljajo v vikende. Da bi zajezili odhod prebivalstva, so sc zadnji čas usmerili v turizem. Tu imajo lepe motnosti. Da bi pospešili razvoj turizma, so se odločili za sistem kaninskih iičnic, ki pa je zaenkrat še v izgradnji. Z dograditvijo tega sistema bo turizem v Bovcu res zaiivel. Kanin se namreč ponaša s krasnimi smuči.šči,
ki leiijo nad dva tisoč metrov visoko in jim ni para v Sloveniji. V nekaterih dolinah se da smučati tja do avgusta, če le zapade dovolj snega. Tako bo v nekaj letih Bovec postal iz mirnega, zaspanega podeželskega kraja, hrupno turistično mravljišče, z vsemi pridobitvami in nadlogami, ki jih prinaša napredek.
Ljudje tukaj so dobri, zdravi, pošteni, delavni, zavedni in še povezani z naravo, mnogo bolj, kakor kjerkoli drugje. Vsak drugi Bovčan je lovec ali pa planinec. Nasploh so ie v starih časih Trentarji sloveli kot najboljši hribolaz-ci in divji lovci. Ce hodiš po Trenti, vidiš ob cesti mnoga znamenja, na katerih je napisano ali pa narisano, kako je umrl ta ali oni Trentar. Včasih je tukaj mnogo moških umrlo nenaravne smrti. Ce ga ni v gozdu zmečkalo drevo ,raztrgal medved, je pa padel po skalah, odnesel ga je plaz ali pa so ga ustrelili divji lovci. Čeprav so po teh krajih tako dolgo gospodovali Italijani, pa so med ljudmi zapustili zelo malo tujih besed, veliko pa je knjiinih slovenskih, ki jih po drugih pokrajinah ne uporabljajo v vsakdanjem govoru. Nasploh tukajšnje prebivalstvo ne mara tujce,'. To je verjetno po-
sleđica teike preteklosti in zatiranja, ki so ga doiiveli.
Drugače pa so ljudje prave korenine. O zdriljivosti nekega, sedaj ie skoro šestde-setletnega Bovčana pa kroii več zgodb. Nekoč so imeli tekmovanje v smučarskem teku iz Bovca čez Kanin v Sclo Nevejo in zopet nazaj čez Kanin v Bovec. Takoj je bil spredaj in je prehitel vse druge skoro za kilofneter. Ker pa ni poznal poti, je med potjo počakal ostale, da so mu pokazali smer. Potem je zopet ubral pot naprej, vendar pa je moral še dvakrat počakati na druge, ker mu jc bil teren neznan. Nekoč je na nekem tekmovanju v smučarskem teku kakšnih petsto metrov pred ciljem dohitel tovariša, ki je omagal in sedel v sneg. Ker ga ni mogel drugače spraviti naprej, si ga je naloiil na hrbet in ga od-loiil šele pred ciljem. On je bil prvi, tisti, katerega je nosil, pa je zasedel drugo mesto.
Sicer pa še sedaj hodi na tekaška tekmovanja kot veteran in vedno odnese eno izmed prvih mest. Pri petdesetih letih se je za šalo prijavil na tekmovanje, kjer so se pomerili vojaki. Pustil jih je za seboj skoro za celo minuto. Sicer pa je podobnih kavljev tukaj okrog še veliko.
Matevi Pečelin
Čipkarska šola praznuje
Leta 1904 je bila v Zireh ustanovljena čipkarska šola. To se pravi, da praznuje letos 70-letni jubilej.
Po pripovedovanju starejših ljudi so to obrt v Ziri prinesle žene iz Idrije. Okrog leta 1876 so se pridne roke
žirovskih žena in deklet že izučile te obrti. Kmalu se je klekljanje razširilo po vseh domačijah. Nekatere pa so se s tem skromnim zaslužkom tudi preživljale. Se danes nam starejše ženice pripovedujejo, kako so klekljale dol-
1 "i,
Naše najmlajše klekljarlce
Šport
Zadnje obdobje je bilo v celoti v znamenju košarke. Zvrstila so se republiška tekmovanja za pionirje in pionirke, obenem pa so bila na sporedu redna kola republiških košarkarskih lig.
Kako so tekmovali predstavniki Zirov:
Šolsko športno društvo
Tabor — Zlrl
Zmagoslavje mladih košar-karic, ki so ponovno osvojile naslov republiških prvakinj. Na poti do tega uspeha so zmagale na občinskem in področnem prvenstvu, v pol-finalu so v Zireh premagale ekipo Hudinj in Logatca, nato pa odpotovale na finale v Šoštanj. Tu so med ekipami iz Kočevja, SI. Konjic, Šoštanja, Ljubljane in Škofje Loke zmagale brez poraza. Ovsenk Mirjam iz Zirov pa je proglašena za najboljšo igralko tekmovanja.
Tudi pionirji so bili letos srečnejši in so se tudi uvrstili v republiški finale. Tu je bila konkurenca še hujša kot pri pionirkah, saj so v pol-finalu moral premagti Mursko Soboto in Zagorje na njegovem terenu. V finalu, ki je bilo v Litiji, so dobro začeli, saj so zaporedoma premagali Celje in domačine, potem pa so v podaljšku nesrečno izgubili z Ljubljano in nato še z Borovnico, tako da je bilo prvo Celje, 2. Borovnica, 3. Ljubljana, 4. Ziri, 5. Litija, 6. Kočevje. Igralec Zirov Konrad Istenič je prejel pokal za najboljšega strelca finala.
Tudi mlajši pionirji so uspešno zaključili sezono, saj so na gorenjskem prvenstvu v Zireh premočno osvojili prvo mesto, pred Gorenj o vasjo, Kranjem in Cerkljami. Prikazali so odlično igro, tako, da se za prihodnji rod košarkarjev nimamo kaj bati.
go v noč, ob slabi luči (petrolejkah).
Da pa bi se te umetnosti čimbolj izučili, so ustanovili čipkarsko šolo. Tako je bila prva šola pri Kavčič Francu (Kamšku) v Novi vasi. Takratna učiteljica je bila pokojna Leopoldina Pelhan.
Danes je v Zireh za čipkarsko šolo še vedno dovolj zanimanja, saj letos obiskuje pouk 70 otrok, vključenih od 1.—6. razreda osnovne šole. Namen šole je, naj bi otroci dobili pri pouku čimveč strokovnega znanja v ročnih spretnostih. Saj so čedalje bolj cenjena naša dela doma in v tujini. Po dveh letih klekljanja v čipkarski šoli so dekleta sposobne narediti lep izdelek. Pred leti smo uvedli izpopolnjevanje v vezenju, kvačkanju in pletenju.
Zelja nas vseh je, da ta umetnost v Zireh ne mine, ampak naj se krepi in izpopolnjuje. V počastitev jubilt ja naše šole je bila 22. in 23. junija 1974 razstava čipkai skih del naše šole. Obiskval-ci razstave so naše izdelke pohvalili. Marica Albreht
KK Kladivar
V dosedanjem poteku tekmovanj v vseh štirih konku-rencah, kjer letos nastopajo ekipe Kladivarja, so zabeležili najboljše uspehe, odkar klub obstoja.
Člani so do sedaj premagali ekipe Grosista iz Gorice, Go-renjo vas, Kobarid in Pivko, nesrečno po podaljšku izgubili v Cerknici in nato še s Salonitom iz Anhovcga in Sežano. Trenutno so z 8 točkami na 4. mestu, do konca pa igrajo še z Idrijo in Tolminom.
Najuspešnejši so mladinci, ki so do sedaj premagali ekipe Grosista Kobarid, Salonit, Idrija in Fractal ter izgubili samo v Tolminu. Odigrati morajo še tekmo v Cerknem, vendar so ne glede na rezultat že prvi.
Nič slabše niso seveda članice, saj so do sedaj izgubile samo s Slovanom, premagale pa so: Kočevje, Triglav, Kranj, Litijo, Jesenice, Bežigrad 74, igrale bodo še s Postojno in Damžalami. Trenutno so na prvem mestu, ki pa ga bodo verjetno zadržale, saj obe ekipi ne bi smeli biti premočan nasprotnik.
Nekoliko slabše gre И. ekipi Kladivarja v Gorenjski 11-f.i, ki je do sedaj premagala Got i k Kranj, Radovljico, Triglav IL in Naklo, izgubila pa je s Šenčurjem, Tržičem, Krvavcem iz Cerkelj in Bekslom iz Kranja. Trenutno so peti, kjer bodo po tekmi s Gorenje vasjo II tudi ostali.
V naslednji številki boste lahko izvedeli končne rezultate vseh ekip v pomladanskem delu.
Miha Govekar
Naš zaključni izlet
Minilo je osem let in kot je navada, smo tudi mi organizirali zaključni izlet. Ta izlet ie bil nekaj posebnega, enkratnega in nepozabnega. Veliko zaslug za to pa imajo tudi iirovska podjetja, zato se jim najlepSe zahvaljujemo.
Naša pot je potekala pri-bliino takole: V soboto smo ie ob peti uri odrinili iz Zirov. Peljali smo se preko Rovt ter Logaškega polja do Logatca, kjer smo se odcepili na avtomobilsko cesto, ki smo jo zopet zapustili v Postojni. Od tu smo krenili proti Opatiji in vsi veseli do-Uveli prvo srečanje z morjem. Od daleč smo si ogledali tudi Cres, tovariš pa nas je seznanil z njegovim rastlinstvom ter omenil, da je eden redkih ptokov, na katerem najedmo rastline in Hvali, ki so značilne za celino. Baje je tu tudi izredno veliko kač. S celine vozi na Cres trajekt, katerega smo od daleč tudi opazovali. Pot smo nadaljevali ob vzhodni obali ter bei-
Uradne ure na občini
Na podlagi 81. člena statuta občine Sk. Loka (Uradni vestnih Gorenjske, štev. 10-68164) in II. razdelka odloka o razporeditvi delovnega časa v okviru petdnevnega delovnega tedna (Uradni list SRS, št. Sljll) je skupščina občine Skofja Loka na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 915-1913 sprejela
ODLOK
o razporeditvi delovnega časa v organih hi organizacijah skupščine občine Skofja Loka
1. člen
Delovni čas v organih in organizacijah skupščine občine Skofja Loka, ki opravljajo zadeve javnega pomena traja:
a) od 1. jtmija do 31. avgusta
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure
—	v sredo od 6. do 16. ure;
h) od 1. septembra do 31. maja
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 1. do 15. ure
—	v sredo od 1. do 17. ure.
Stranke se sprejemajo v ponedeljkih, sredah in petkih v rednem delovnem času.
Sprejemna pisarna, oddelek za narodno obrambo in oddelek za notranje zadeve, razen polarne inšpekcije, sprejemajo stranke vsak dan v rednem delovnem času.
Ta odlok objavljamo na ieljo občanov; velja pa od I. junija 1973
no opazili rudnik Rašo. Naš naslednji daljiši postanek pa je bil v Pulju. Velika večina je bila prvikrat tu, zato smo sklenili, da si to mesto ogledamo. Najprej smo odšli v Areno. Tu smo se zadriali pribliino uro, da smo si ogledali kletne prostore ter zunanjost zgradbe Vsi vemo da ima Ptdj veliko letališče in ladjedelnico, ki smo si jo ogledali od daleč. Prav sedaj namreč gradijo velik tanker. Presenetila nas je njegova veličina pa tudi zanimiv način gradnje. Ogled smo zaključili s tem, da smo se skozi Zlata vrata vrnili v avtobuse.
Od tu nas ie pot peljala v I.imski fjord. Tu pa nismo našli tako pričakovanih vikinških hišic, kjer so snemali Vikinge. Bili smo prav nekoliko razočarani. Prvikrat pa smo imeli tudi čas, da se nekoliko okrepčamo in si ogledamo gojišča ostrig. Po uri, ki smo jo preiiveli tukaj,
smo se končno vrnili v avtobus in se odpravili v Umag. Tja smo prispeli ob treh in komaj smo čakali, da se razvrstimo v hišice. Tega dne smo si le še pripravili posteljo, nato pa imeli druiab-ni večer s plesom.
Za naslednji dan smo načrtovali plavalno šolo, toda vreme je bilo vetrovno, zalo smo se kopali le nekateri. Raje smo se zadrievali v hišicah. Poslušali smo plošče in prepevali. Začelo je deie-vati in zlolili smo pesmico: V Umagu grmi in se bliska, 8.C pa v hišci vriska!
Ker je bito vreme slabo tudi tretji dan, smo le še pospravili hišice ter čakali na prihod avtobusov, ki so pripeljali učence 4. razredov, ki bodo tu imeli šolo v naravi. Le-ti so prispeli ob pol desetih in takoj smo bili pripravljeni na odhod. Počakali smo le še kosila, nato pa odrinili domov. Ob povratku smo si ogledali še Trlaški zaliv.
Čeprav smo imeli slabo vreme, smo bili veseli, saj smo bili skupaj in si bomo ohranili lep spomin na šolski izlet.
Matjai Dolenc, 8.c
Naravne lepote vabijo — posnetek s Plitvičkili jezer
Nagradna križanka »Kje bomo letovali?«
5PORTMO DRUŠTVO
VoPM
I
дмт?по
MOJ. IME
VERDIJEVA OPERi
22. IM Z4 fRUA
PREGOVOR
PREBIVALEC JEMEWA
MESTO V 1АН.ШЈИ1Ј1
ETILMI ALKOHOL
BOkiSTVO KRIST-3AW0Y
N
PL051WI4)E APLAVZ
CIKASTA KRAVA
VPITJE, VIKAMJE
MAUEP5l DEL 'SlHTA'
LEPO VEPEWJE
RinSKABO-СШЗАМЕ
IME IflSATEUICE PEROCl
NWVO-SLOI/JE
7aW~ IPOPROČIE
И.У1ЕН5И гМАНЕШЕ!
PREBIVAIW TEB
PižLAR TEREZIJA
ZAČETEK TAOIZMA
IVANKA TAVČAR
50ПАС UAMMESTEK MOHA
KRIVULWV WTEWTIKI V OBLIKI ZVEŽDE
R
REKA V
ZAHODNI
MLCAftljl
VELIKA &AWCWA BLAGA3WA
TEŽKA BOLEZEM
UR?I(! VIKTORIJA
KOUCI SUKAWCA NITI
VEČAH3E
P0C03NI VHWIK
PEUSKA
zimicA
CfEBELDI SAMEC
PRIPADHIK AVAROV
VRSTA SKRILAVCA
CISTO SVEŽA VEST
\iim ZA SEWX
R
HRVAŠKO IME
УТА [ZA3EmiKE|
ЖЈ
m v ги HEwfiji
MPREPKI SVllOfRCW
KARDEL3
mm
NEVESTINO IMETJE
IME PESNIKA žAJCA
K
PIJEMO HEDPELOM
IVAMA PRMOTA
PISEC AWALOV
LTUBIIUISI« Штт
PODJETJE
OTOČJE PRED SREDWJO AMERIKO
QORA v VZHODU!
swot
VODAiKt
Četvero
KOTNIK
SRBSKO MOg. IME
CVETLICA VETRNICA
ORCAU VIDA
AFRIŠKI KOPITAR
M
cesko
Л. 1ЛЕ ^ (HRKLAV;
GOR& m JHEkSKinl
ш)Е,т
L3IV05T
o
XRVIHA ANICA
WHEm-TOCRAf
1ЛЕ PEVKE REDlEIWE
KAOTIČUO STAW]E, NERED
ETIOPSKI PLEniSKI NASLOV
SLOVEHSKI MAROP-
IfAUDAH. gTEVUlK 1
MAVAL,
mm
m
PE5H1KA JOPOVA
TAKSNA žNAMKA
OCUA,-ATEU
вШШЕ
POIT
NARAVA
u
1ЛЕК1!А1КЕ AUMOWT
МШ OBLAK
N
OSRtDKAR KATARINA
WEIWIKE А\1ШРЕ
ШШ sinuovič
PRECRATA ZIKOMMl PRED . 01ШЗЕМ1
O
Rešitev križanke »Ob dnevu mladosti«
VODORAVNO: SAEL, RAM-PA, TEKMOVANJE, V, KROSU, SI, SA, ROMANA, DAM, IZTOK, OPAREK, ANO, SOL-NICA, JERI, TRNJE, BI, LAS, SRŠEN, OMELIKA, NEDRA, TNALO, VL, EGON, ALAIN, NIL, VATA, KOLO, ERNA, IPAVEC, DDT, EF, NEJC, DETELA, OER, NER-GA, EI, AVIZA, ASTI, CLAN, NJ, NET, KOTEKS, EMOCI-JA, CA, KRILAN, SAMICE.
Prejeli smo 64 pravilnih rešitev izmed katerih smo izžrebali naslednje reševalce:
1.	nagrado prejme MARIJA LIKAR, Dobračeva
2.	nagrado prejme ANTON KOPAČ, Dobračeva 158
3.	nagrado prejme ANGELCA JEZERŠEK, Selo
Rešitev današnje križanke pošljite uredniškemu odboru do 22. julija 1974.
Med godbeniki XXXI. divizije
(Nadalj. z 9. strani)
Pa nič! Ko smo bili ie prav blizu vasi, smo zagledali uniformiranega esesovca, ki je mirno Sel po stezi in se izgubil v obcestni hiši pred nami. Čudili smo se, da predhodnice niso napadli ali da ta ni videla tega Nemca. Ko
pa smo bili le čisto blizu te hiše v strogi pripravljenosti na spopad, je prišlo iz nje nekaj esesovcev brez orolja. Vprašali so nas na veliko začudenje kar po slovensko: »Kam pa greste, fantje?« Šele tedaj smo videli, da to niso Nemci, temveč naši fant-
je, partizani, preoblečeni v nemške esesovske uniforme. Zvedeli smo, da je to naš udarni bataljon, ki je v Lipi na Krasu likvidirali esesovsko kolono. Zdaj nam je bilo tudi razumljivo, zakaj so ljudje, ki so bili prišli iz Šmarja, mislili, da so tam Nemci in so nas hoteli na to opozoriti. Štab pa je seveda vedel, kdo so ti »Nemci*, zato je ob tej novici ostal brezbriien. V vas smo prikorakali z veselo partizansko koračnicn. Pred cerkvijo smo napravili krog in priredili promenad-ni koncert. Za vas je bil ta dan poseben praznik. Prebivalci, stari in mladi, so se zbrali okoli nas ter občudovali moč partizanske vojske. Mnogi so nas spraševali, če je ie prišla svoboda, ki so jo pričakovali tako teiko. Obdarovali in pogostili so nas z vinom in kruhom. Nato smo šli še v razne druge vasi in kraje, kjer so nas povsod navdušeno pričakovali in se veselili skorajšnjega 05vobo-jenja.
Sovražnik pa je kmalu zvedel, da se po teh krajih zn-driuje partizanska vojska ?.
godbo, ki jim je bila tm v peti. Zato so nad nas poslali iz Trsta italijanske in nemške fašiste. Gradnikova brigada pa je bila »udarna« in vedno budna ter pripravljena na vse. V blilini vasi Škr-bina na Krasu se je brigada srečala s temi fašisti in udarila po njih tako iznenada in tako učinkovito, da so jih po kratkim boju razbili, 18 pa ujeli. Le nekaj se jih je rešilo tako, da so jo popihali od koder so prišli. Mi pa smo nato spet svobodno razveseljevali prebivalce in bar ce.
Ko smo prišli v vas Lipo na Krasu, ki je bila skoraj v celoti požgana, so nas vašča-ni kljub vsemu sprejeli navdušeno. Ko so prebivalci drugih vasi zvedeli za partizansko godbo, ki vliva vero v moč ter je v ponos partizanski vojski, so zaieleli, da bi obiskali tudi nje. Štab pa kljub dobri volji ni mogel ustreči vsem. Tudi na pova bilo ljudi iz vasi Temenice na Krasu smo se odzvaii z
mitingom. Z domačini smo se pogovorili o iivljenju in trpljenju med italijansko okupacijo in še o nemškem uničevalcu slovenskega iiv-Ija. S trdno vero v nepremagljivo slovensko partizansko vojsko smo se poslovili z obljubo, da se še oglasimo.
(Se nadaljuje)
»DELO, ŽIVLJENJE« Je
glasilo tovarne obutve ALPINE 2IRI
Ureja ga uredniški odbor:
ANA RAMPFE VLADIMIR PrVK ALFONZ ZAJEC MILAN MOČNIK ANTON 2AKELJ RUDOLF POUANSEK
MAJDA JESENKO — odgovorni urednik
Izhaja mesečno. Naklada 1600 izvodov
Fotografije: FRANC JESENKO
Tisk: Gorenjski tisk Kranj