NOVE NAJDBE IZ PTUJA
R. B ratanič
Najdbe na Panoramskem hribu
Jeseni leta 1955 je O sojnikova zadruga p re o rala severovzhodno p o ­
bočje P anoram skega hriba, in sicer m ed pešpotjo in vu rb eršk o cesto, 
severno od telefonskih drogov. Ta del P anoram skega h rib a doslej ni bil 
raziskan.* Ko so leta 1907 kopali vodovodni kanal, so našli ostanke rim skih 
stavb (Oest. Jahresh. XVII, 1914, Beibl, str. 151 s.; S ta rin a r 1922, str. 204; 
K lem enc-Saria, B latt P tu j, str. 37). L eta 1915 so grad ili vodovod in našli 
osem rim skih grobov, v enem od n jih v sek u n d arn i u p o rab i močno po­
škodovan o ltar (H offiller-Saria, A lj 279). L eta 1900 so v bivši drevesnici 
pod Panoram skim hribom našli sedaj izgubljeni relief E pone (MZK, NF 
XXVII, 1901, str. 20; V. S krabar, S erta H offilleriana, str. 379, 380). Po ustnem 
izročilu rajn eg a n o ta rja dr. W in k lerja je našel ta v začetku tega stoletja 
na severovzhodnem vznožju P anoram skega h rib a b ro n ast kipec (slika 1), 
ki p re d sta v lja golobradega R im ljan a ali pa rim skega duhovnika p ri žrtvi. 
Toga p ad a v gostih gubah sk o raj do gležnjev. G lavo im a ogrnjeno. 
V levici drži odprto sk rin jico s kadilom . D esna ro k a m an jk a. Podobno 
sceno p red sta v lja relief d aritev larom (Abram ič, Poetovio, 78, sl. 21). Naš 
kipec je visok 0,072 m.
Ko so leta 1944/1945 ko p ali strelsk e ja rk e na severnem in severo­
vzhodnem pobočju P anoram skega hriba, so odkopali tu d i ostanke rim skih 
stavb (zidovje, tlak , m ozaik itd.). N atančno razisk o v an je p a seveda v tem 
času ni bilo mogoče.
Po globokem o ran ju jesen i leta 1953 smo v e č k rat p regledali teren. 
T ra k to r je izoral tudi n e k a j tem eljev hiš ali stavb. Za tem elj so upo­
ra b lja li večinom a dravski kam en, ki je bil vezan z m očno m alto, delom a 
pa tudi apnenec od B arbare v Slovenskih goricah. N ašli smo tudi precej 
fragm entov ta l (estrih) in stenske slik arije. Po p o lju je bilo raztreseno 
veliko navadnih keram ičnih fragm entov: vrčev, loncev, skled, pladnjev, 
m evnic, čaš gubank, kadilnic itd.; bilo je tu d i n ek aj fragm entov iz sigilate.
* N a P anoram skem h rib u so doslej izkopavali: na vzhodnem pobočju 
le ta 1911 dr. A bram ič in le ta 1913 dr. S aria; n a vrhu h rib a le ta 1948 dr. Kle­
m enc in Paola Korošec; n a jugozahodnem pobočju le ta 1907 V. S krabar.

Posode so izdelane večinom a na lončarskem kolesu, glina je dobro 
pečena in pom ešana s peskom . Od teh posod so pom em bne tele:
1. Dno posode iz rjav e , rdeče pobarvane gline s podstavkom ; na 
n o tra n ji strani je žig tv rd k e VICTOR FE (Victor[inus[ fecit). N a dnu 
druge posode iz sive gline je nečitljiv žig; čitljivo je le MM (obratno).
2. F ragm ent m evnice, na n o tran ji stran i pološčen in posejan z drob­
nim i krem enčki, iz rja v e gline, pom ešane s peskom ; na robu žig znane 
tv rd k e IVSTI[niani officina] ali Iustinianus (pr. A bram ič, Poetovio 109).
5. Fragm ent m evnice iz rdečkastorjave gline, p ri izlivu n a robu slabo 
čitljiv žig tvrdke, m enda POTENTINVS.
4. in 5. D va fragm enta m evnice z žigom SVCESSIANVS F (Succes- 
sianus f[ecit]) (prim. A bram ič, Poetovio, št. 109).
6. H ranilnik iz sivkastorum ene gline.
Fragm entov iz sigilate je bilo 85, od k a te rih so pom em bnejši sledeči: 
F rag m en t m evnice; o h ran je n je del roba, vratu, ram ena in večji del ro ­
čaja, ki je okrašen z ribo; n ad ribo in pod n jo so stilizirani valovi. O rna- 
m en tiran i fragm enti sigilatnih posod so večinom a okrašeni z jajčasto kito 
(Eierstab), nizom biserov, rozetam i, krogi in girlandam i, vinsko trto itd.; 
n a n ek a te rih so upodobljene živali ali lovske scene. Na n ek a te rih je
o h ran je n žig tvrdke, in sicer: DIVTA F (? nejasen), F S V ___ (obratno),
PAVLI M (Pauli m anu). T a je iz tovarne, ki je bila v Lesouxu v sred n ji 
G aliji (prim. Julmsz G., D ie Sigillaten von B rigetio, D issertationes P an ­
nonicae, ser. 2, No. 3, str. 185, tabla XLVII, št. 215).
O d železnih predm etov smo našli žeblje, k a v e lj in 9,9 cm dolg nož.
B ronasti predm eti: b ro n ast okov pasu, p ri obeh koncih p relu k n jan , 
v lu k n jica h zatikalci, dolg 6,8, širok 1, debel 0,1 cm ; okov v obliki lista
5,9 dolg, 2,1 širok, 0,1—0,2 cm debel; fragm ent okova dolg 4,8, širok 0,8 
do 1, debel 0,1 cm; F rag m en t okroglega okova, p rem er 3,5, debel 0,05 cm, 
iz zelo tenke bronaste pločevine; okrogel okov, ki im a ob robu dva k o n ­
cen tričn a kroga, v sredini m ajhno odprtino, okoli n je dva koncentrična 
kroga, prem er 3,4 cm, iz zelo tenke bronaste pločevine; bronasto zatikalce, 
dolgo 2,5, široko 1,2 cm in dva fragm enta b ro n astih igel ali lasnic.
Koščeni predm eti: lasnica, dolga 11,2 cm, glava v obliki storža p in ije, 
konica odbita; fragm ent lasnice, dolg 7,2 cm, glava in konica m a n jk ata; 
lasnica, dolga 8 cm, okrogla glava, konica odbita; igla, uho delom a odbito, 
dolga 11,8, n ajv eč ja širina 0,5 cm; igla, dolga 9,7, široka p ri ušesu 0,6 cm, 
konica odbita.
O d steklenih predm etov smo našli le m ajhne črepinje.
N ašli smo tudi veliko fragm entov opek (zidakov, strešnih in hipo- 
k av stn ih opek, žlebakov [imbrices] in tubulov). H ipokavstne opeke so 
dokaz, da so stale tudi n a tem delu P anoram skega h rib a večje in udobnejše 
hiše. N ašli smo opeke s tem ile tovarniškim i zn ak i: M. IVN. F ...., .... F IR 
iM [arci[ lu n i Firm ini), M. VLP. SEVE (M[arci] U lpi Severi ali Severini), 
C. I. H (C[ai[ I... H...), ADI (Adiecti), IC T (Victorini?), L. C in R 
R (obratno) A.

O d kam nitih predm etov smo našli:
1. O lta r iz apnenca, p ro filac ija je le delom a o h ran jen a, napisno polje 
je močno razjedeno, od napisa ni več sledu; visok je 0,46, širok spodaj 
0,245, zgoraj 0,13, debel 0,13, napisno polje je široko 0,18 cm.
2. Zelo visok k ap itel ste b ra iz pohorskega m arm ora; oh ran jen i sta 
dve v rsti akantusovega lista, zgornji del je odbit, visok je 0,33, zgornji 
p rem er je 0,165—0,18 m.
3. Zelo poškodovan fragm ent a rh itra v a .iz pohorskega m arm ora; p ro ­
fila cija se končuje v polža; visok je 0,345, širok spodaj 0,28, zgoraj 0,12, 
debel 0,145 m.
4. F ragm ent b alu strad e iz pohorskega m arm ora; 0,08m od spodnjega 
in stran sk eg a roba spiralen polsteber, širok 0,035 m ; p red m et je visok 
0,235, širo k 0,152, debel 0,07 m.
5. Močno poškodovan frag m en t doprsja iz pohorskega m arm ora; o h ra­
n je n je le del v ratu in obleke; visok je 0,135, širok 0,15, debel 0,10m.
6. F rag m en t a k ro te rija o lta rja iz pohorskega m arm ora, visok 0,11, 
širo k 0,17, debel 0,155 m.
7. F ragm ent kam nite sklede iz pohorskega m arm ora; sten a je debela 
0,035 m. O h ran jen i del je dolg 0,26, širok 0,13 m; o h ra n je n je en okrogel 
ročaj.
8. D va m linska kam na.
N ajb o lj zanim iva p red m eta p a sta dva reliefa, ki p re d sta v lja ta P riapa. 
N ek a j podobnega je herm a CIL III 14064; H offiller-S aria, A lj 338, str. 87; 
A bratnič, Poetovio št. 35. G lava do p rsja je odbita, pod napisom FELIX 
TERMINVS phallus. Saria dom neva, da h erm a p red sta v lja T erm inusa (bo­
žanstvo m ej), dr. A bram ič p a m isli na P riapa.
P ria p je sim bol neizčrpne n ara v n e sile, k i pospešuje n ap re d ek žival­
skega in rastlinskega živ ljen ja. Ta k u lt se je širil pod raznim i imeni. 
N ek a tera so se izgubila, ko je k u lt phallusa prešel n a bogove kot D ioniza 
ali pa H erm a, druga so se obdržala kot lo k aln a božanstva, na prim er 
T ychon v A tenah. V klasični dobi grške književnosti in upodabljajoče 
um etnosti P riap še n i bil znan, po jav i ja se šele v začetku 3. stoletja. N jegov 
k u lt je im el svojo posebno razvojno pot. K ult p h allu sa je bil tu d i v 
tesn i zvezi z m isterijam i. N ajb o lj so spoštovali P ria p a v L am psaku ob 
južnem breg u H elesponta. T u so ga im eli za sina D ioniza in A frodite, za 
u sta n o v ite lja m esta (prim. K atul, fragm . 1), za zaščitnika vinogradništva 
itd. Iz zavisti so v drugih k ra jih , ki so tu d i spoštovali P riap a, trdili, da je 
P ria p sicer iz Lam psaka doma, da so ga p a od tod p reg n ali »propter virilis 
m em bri m agnitudinem «. Potem je bil sp reje t m ed bogove in postal vobče 
bog vrtov. Y L am psaku so m u žrtvovali osla. O tem nam pripoveduje 
O vidij, F asti I, 391—415 in VI, 319—333, seveda v helenistični verziji. O n je ­
govem ro jstv u pripoveduje p rav ljica , da je bila H era ljubosum na in je 
položila roko na nosečo A frodito. Z aradi tega se je rodil otrok prepozno 
in grd, z velikim trebuhom in phallusom ( ß a & v c u tio lo c ) . P riapov k u lt se 
je širil nele v M ali A ziji, am p ak tu d i n a otokih, v celinski G rčiji in v 
E giptu. V Rim je ta k u lt p rišel sorazm erno pozno. R im ljan i so že im eli

podobno indigitalno božanstvo, ki se je im enovalo M utunus T utunus ali 
M utinus Titinus. Na podeželju je P riapov k u lt sp re je l elem ente Silvana in 
obratno; tako so tudi P ria p a p red stav ljali s sadjem v predpasniku, s srpom 
v ro k i in s psom. Posebno so ga spoštovali k o t zaščitnika vrtov, vino­
gradov, čebelarstva in pašnikov. Povsod v Ita liji in v provincah najdem o 
ostanke tega kulta. T udi v aleksandrijski, poznejši grški in rim ski k n ji­
ževnosti je bil P riap p rilju b lje n m otiv. (A nthologia P alatina, bukolske 
pesm i, L ukian, K atul, V ergilij, H oracij, Tibul, O vidij, Juvenal, M arcial, 
C arm ina P riapea itd.) K ako razširjen je bil P riapov k u lt v poznejši dobi 
rim skega cesarstva, n ajb o lje kaže vnem a, s k a te ro so se borili cerkveni 
p isa te lji proti tem u k u ltu in proti vsemu, k a r je bilo v zvezi z njim . 
Prim . Avguštin, De civitate dei VI, 9. »M utunus vel T utunus, qui est apud 
G raecos P ria p u s ;... Sed quid hoc dicam , cum ibi sit P riapus nimis m a­
sculus, super cuius im m anissim um et turpissim um fascinum sedere nova 
n u p ta iubebatur, m ore honestissim o et religiosissim o m atronarum .« T udi 
tu k a j je indigitalni rim ski bog M utunus T utunus indentificiran s Priapom .
G loboka m isel P riapovega k ulta, t. j. m isel pospeševanja rodovitnosti, 
se je bo lj in b o lj izgubljala. Kot so sam em u p h allu su pripisovati apotro- 
pejsk o moč, tako so tudi v grobo izdelanem , rdeče prepleskanem lesenem 
kip u P riap a videli samo apotropaeum proti tatovom in pticam . T ako ga 
opisuje H oracij, satire, I, 8, 1—7:
Olim truncus eram ficulnus, inutile lignum ,
Q uum faber incertus, scam num faceretn e Priapum ,
M aluit esse deum . D eus inde ego, fu ru m avium que 
M axima form ido, nam fures d ex tra coercet 
O bscoenoque ru b e r porrectus ab ingunine palus;
Ast im portunas volucres in vertice arundo 
T erret fixa v etatq u e novis considere in hortis.
1. relief (slika 2). O h ra n je n je le spodnji del telesa, in sicer dolnji del 
tre b u h a in noge. Zgornji del reliefa je odbit. Noge so močno razvite in 
sorazm erno k ratk e, k a r u streza trad iciji o podobi P riapa. Bog je, k o t po 
navadi, itifaličen; phallus je odbit, viden je le začetek. O h ra n je n a je 
tu d i desna roka, od leve se vidi le en prst. Obe ro k i je držal pod trebuhom . 
Plošča iz pohorskega m arm ora je p rec ej p rep erela, n a obeh straneh in 
zg o raj odbita in precej počrnela, v erjetn o od ognja. V sedanji obliki je 
plošča visoka 0,177, široka 0,229, debela spodaj z okvirjem 0,072, zg o raj 
0,069, ob straneh 0,042 m. O h ra n je n del reliefa je visok 0,152, p ri treb u h u 
širo k 0,115 m.
2. relief (slika 3). Stoječi P riap. Teža telesa počiva n a desni nogi, leva 
noga je postavljena n a p re j. G lava in v ra t m a n jk ata. V desni roki drži 
k ošaro s sadjem , z levo roko p a gubo obleke, ki je polna sadja. V idijo se 
štiri jab o lk a in grozd ali storž pinije. Na desni ram i je videti velika 
okrogla fibula. T rebuh je p rec ej razvit. P hallus m u seže do gležnja leve 
noge. Spodaj je napis T F E L (t[erm inus] felix). K ot sem že zgoraj om enil, 
je bil P ria p tudi zaščitnik v rto v in kot ta k seveda tu d i čuvaj m ej. T ako

so ga včasih izenačili z bogom m ej — T erm inom (Term inus). Plošča iz 
pohorskega m arm ora im a spodaj o h ran jen okvir, zg o raj je odbit. Visoka 
je 0,255, široka do 0,192, debela spodaj z okvirom 0,055, ob levi strani 
0,047, ob desni stran i 0,032, zg o raj 0,038 m. O h ra n je n del telesa je visok 
0,212, širo k do 0,119 m.
Izdelava obeh reliefov je provincialna. O ba reliefa sta edina ostanka 
k u lta boga P riapa, k i m u je b ila v erje tn o tu na severovzhodnem pobočju 
P anoram skega h rib a posvečena m ajh n a kapela. O stanke stavbe nismo 
m ogli n ajti, k er so delavci p ri globokem o ra n ju uničili tu d i tem elje. To so 
tudi prvi sledovi P riapovega k u lta na področju Poetovione.
Sl. 1 Sl. 2
K rilat phallus. A potropejski nam en je v erje tn o im el tu d i phallus, ki 
smo ga n ašli ob izk opavanju le ta 1951 na Zg. Bregu. O b te j p rilik i se 
zahval ju je m dr. Klem encu, da m i je omogočil p u b licirati ta predm et, ki 
je v tesni zvezi s kultom p h allu sa in P riapa. N ašel ga je Janez G ojkovič, 
la b o ra n t p tu jsk eg a m uzeja, v ja rk u B 79,60 m od roba m arib o rsk e ceste, 
6,56 m vzhodno od črte obcestni m ejn ik — m ali m ejnik, približno 0,70 m 
pod površino (glej skico 1).
P hallus je p red stav ljen k o t k rila ta itifalična žival z dvem a nogam a in 
repom , k i je delom a odbit. Z levo nogo se čeh lja ob boku. M ali phallus, 
ki je n a norm alnem m estu, je popolnom a podoben velikem u. Na h rb tu 
je obroček, k i so znjim obešali predm et, m enda p red v rata, da bi varoval

hišo p red urokom . To je p rv i p rim e r te vrste, n a jd e n na p o d ro čju P oe­
tovione. K olikor m i je znano, v naših k ra jih doslej še ni bilo podobnih 
najd b . P hallus je od glave do delom a odbitega rep a dolg 5,8 cm, v a ljk a sto 
telo im a p rem er p ri glavi 1,3, p ri nogah pa je široko 1,7 cm, visok, je od 
v rh a m alega phallusa, ki je dolg 2,1 cm, do vrh a p eru ti 3,9 cm ; peruti sta 
dolgi 2,9, široki pa od 1 do 1,6 cm.
K ult ph allu sa je p rasta r. T ako so n a p rim e r našli v neolitski naselbini 
črnovodske k u ltu re v K odjam eri (B olgarija) glinaste phalluse, v Sesklu
Sl. 3 Sl. 4
ročaje posod v obliki phallusa, v L arisi sedeče itifalske glinene kipce iz 
b ronaste dobe, k am n it phallus v T ro ji itd. Z nani so tu d i itifalsk i kipci iz 
Bologne, phallus iz S ardinije, itifalsk i kipec iz 6. sto letja iz N esak cija itd. 
Tudi znani k u ltn i voz iz S trettw ega kaže m oško podobo z močno p o u d a r­
jenim phallusom (prim . W. Schmid, D er K ultw agen von S trettw eg, str. 23, 
tab la XII. in XIII.). T udi v E giptu je bil k u lt p h allu sa raz širjen (H erodot, 
II, 48), p rav tako v M ali Aziji (Lukian, D ea S yria 28).
D a so G rki prevzeli od Pelasgov navado, p re d sta v lja ti H erm esa iti- 
falsko, nam pove H erodot (II, 51). Predvsem v D ionizovem k u ltu je p h allu s 
pom em ben kot sveto znam enje. Znane so aten sk e p h a llo p h o rije p ri vaških 
D ionizijah, pa tudi p ri m estnih ni m an jk alo p h allag o g ije. Podobne p ra z ­
nike so slavili tudi v drugih gršk ih m estih, n. pr. na D elu, n a Rodu, v 
A lek san d riji itd. Y Efezu so p ri iz k o p av an jih A v strijsk eg a arh eo lo šk eg a 
in stitu ta našli k am n iti relief k rila te g a p h allu sa (prim. O esterr. Jahresh.

XXIII, B eiblatt str. 274 ss. in XXIX, str. 91). Posebno pom em ben je bil 
p h allu s v D ionizijevih m isterijah , pa tudi v A froditinem in D em etrinem 
kultu.
Italskega itifalskega indigitalnega boga, ki se im enuje M utinus Ti- 
tinus ali M utunus T utunus, sem že om enil. V k u ltu L ibera so na p razniku 
L ib eralia vozili phallus po poljsk ih poteh in pozneje v m esto; v L aviniji 
so ga ovenčale m atrone.
V k u ltu bogov pa tudi v ap o tro p ejsk e nam ene dobiva phallus fan ta­
stične, dem onizirane oblike: p eru ti pa tudi noge in rep in s tem obliko 
ptice; često im a tudi drugi m anjši p hallus na norm alnem m estu. K rilate 
p h allu se najdem o že na vazah o rien talizirajo čeg a stila, na e tru rsk ih vazah 
6. sto letja, na gem ah, na hišah, pa tudi b ro n aste itd. Z aradi m očnega k u l­
tu rn eg a vpliva tega m esta na naše k ra je , predvsem na Poetoviono, bi 
om enil k rila ti phallus iz A k v ileje (prim. F ü h re r durch das M useum von 
A quileia 1910, 56, str. 53: A potropäisches Relief, drei P halli zu einem p h an ­
tastischen beflügelten U ngetüm vereint, das auf T ierbeinen nach rechts 
sc h re ite t und am H als eine G locke trägt).
Tudi n a grobovih in v n jih se p o ja v lja phallus.
Iz Ita lije so znani am uleti v obliki ph allu sa že iz prv e železne dobe. 
V hišah in izven hiš so često u porabljali phallus kot apotropejski znak. 
N osili so phallus tudi kot am ulet na telesu, okoli v ra tu ali na prsih; p re d ­
vsem je b ila njegova naloga, varovati otroke, ki so ga nosili v bulli ali 
pa okoli v ratu . T udi sicer so v Ita liji navadno u p o rab ljali phallus kot 
obram bno sredstvo pro ti zlu; n a p rim er u p o rab a v raznih k ra jih Ita lije 
na m estnem obzidju. P hallus n a j bi ob ran il p red dem onskim i vplivi in 
p ra v tako odvračal škodo, ki bi jo lahko povzročili lju d je, zlasti n aj bi 
v aroval p red zavistjo in »hudim pogledom« ali urokom . Zato so našli 
nešteto phallusov, am uletov, večinom a bronastih, p a tudi zlatih, sreb rn ih 
in drugih.
Iz Poetovione so razen zgoraj opisanega doslej znani sledeči p rim erk i 
p h allu sa: dvojni bro n asti in m ali, na valovito upognjeno zapestnico p ri­
trje n i p h allu s (oba A bram id, Poetovio, št. 134); em ailirana puščica s stili­
ziranim phallusom na pokrovcu (1. c. št. 266) ; falska herm a, ki je spadala 
k ročaju b ronaste posode (1. c. št. 134); phallus n a m arm oru, bržkone m ejnik 
(Inv. št. 426) in že zgoraj om enjena itifalsk a h erm a (1. c. št. 35).
O d rim skih novcev sno na teren u našli tele:
Zap. št. Opisnovca Snov Cohen 1
H ad rian u s (117—138)
1. A. in R. n ečitljiv a Ae 26 ?
A lex an d er Severus (222—235)
2. A. IMP. C. M. AVR. SEV. ALEXAND. AVG.
R. P. M. TR. P. VI. COS. II. P. P. — C esar pred
trinožcem . A r 18—19 143

Zap. št. Opis novca Snov
A urelianus (270—275)
3. A. IMP. AVRELIANVS AVG.
R. [vi]RT[us] M[ili] TVM — C esar in vojak. Ae
Velikost
mm
20— 2 1
Probus (276—282)
4. A. IMP. C. M. AVR. PROBUS P. F. AVG.
A V G
R. VIRTVS PROBI V polju desno Q;
M ars na d. Ae 22—23
5.
V alens (364—378)
A. D. N. VALENS P. F. AVG.
PVBLICAE
R. SECVRITAS REI
rsisc
Ae 17—19
D ija k i ptujske gim nazije so našli na P anoram skem hrib u tele
M. Vipsanius A grippa (* 1.12. pr. n. št.)
1. A. M. AGRIPPA L .F .C O S .ffl. Ae 28
R. N ečitljiv
2. A. [M.] AGRIPPA [L. f. cos. III.]
R. S. C. Neptun. Ae 27
C laudius (41—54)
3. A. (Ti.ClauJDIVS CAESAR AVG.P.M.TR.P.IMP.
R. [liJBERTAS AVGUST. S. C. - Svoboda stoji. Ae 29
V espasianus (69—79)
4. A. N ečitljiv.
R. N ečitljiv. Ae 28
N erva (96—98)
5. A. IMP. NERVA CAES. AVG. P. M. TR. P. II.
COS. III. P. P.
R. FORTVNA AVGUST. S. C. — F o rtu n a stoji. Ae 27
F austina m ater (* 141.)
A. DIVA FAVSTINA 
R. AVGUSTA S. C. — C eres stoji. Ae 26
A. DIVA FAVSTINA
R. AVGUSTA S. C. — C oncordia (?) sedi. Ae 28
A. DIVA FAVSTINA
R. AETER [nitas] S. C. — - A eternitas stoji. Ae 27—28
Lucilla (* 183.)
A. LVCILLAE AVG. ANTONINI AVG. F. 
R. VENVS — V enera stoji. A r 18
Cohen 1 
212
649
72
novce:
?,
3
79
?
96
185
200
145

Zap. št. Opis novca Snov
Velikost
mm
Cohen 1
Com m odus (180 [175]—192)
11. A. [imp. L. A urjEL. COMMODVS [AVG. Germ. 
Sarm.]
16.
17.
R. DE GERM. [tr.p .II.co s.p .p .] S. C. — Tropaeum . Ae 25 489
E lagabalus (218—222)
A. IMP. ANTONINVS PIVS AVG.
R. [p. m.] TR. P. IIII. COS. III. P. P. - C esar pred 
oltarjem . Ar 19 97
Philippus p a te r (244—249)
A. IMP. M. IVL. PHILIPPVS P. F. AVG.
R. P. M.............. COL - B oginja med
bikom in levom. Ae 28
G allienus (253—268)
A. [G allien]VS A[ug.[
R. FIDES MIL[it.[ — Zvestoba z zastavo in 
žezlom. Bi 16—17 151
A. GALLIENVS AVG.
R. IOVI VLTORI - V p o lju 1. S. Ju p iter stoji. Bi 18 242
Salonina
A. SALONINA AVG.
R. AVG. IN PACE — S alonina sedi. Bi 18—20 14
A. SALONINA AVG.
R. VEN[us felix) - — V enera sedi. Bi 17—19 78
C laudius II. (268—270)
-19. A. DIVO CLAVDIO
R. CONSECRATIO — O ltar. Ae 16—17 51
A. [imp. C. Clau]DIVS AVG.
R. [geni]VS EXERCI — G enij stoji. Ae 17—19 93
A. IMP. C. CLAVDIVS AVG.
R. PROVIDENTIA AVG. — P revidnost stoji. Ae 19—20 168
A. IMP. C. CLA[udiu]S AVG.
R. V I[ctori]A AVG. — V ik to rija na 1 . Ae 19—20 215
Probus
A. IMP. [C. M. AVR. P robus a]VG. 
R. N ečitljiv.
Ae 25—27
?
D iocletianus (284—305)
A. IMP. C. C. VAL. D IO CLETIAN V S P. F. AVG. 
R. CONCORDIA — C e s a r in Jupiter. Ae 20 143
24 Arheološki vestnik
369

Zap. št. Opis nove« Snov
C onstantinus Magnus (306—337)
25. A. CONSTANTINVS AVG.
R. D. N. CONSTANTINI MAX.
— V vencu VOT. XX.
26. A. CONSTANTINVS P. F. AVG.
R. SOLI INVICTO C()?r gjs - Sol stoji.
C onstantinus Magnus et filii
27. A. URBS [Ro]MA
r, EXERCITVS
R. GLORIA CONS
m ed njim a zastava.
Ae
Dva vojaka,
C rispus (317—326)
28. A. FL. IVL. [Crispus nob. Caes.]
„ , T MVLT. X.
RV0TV' S ï j ï ^ v vencu'
C onstantinus iunior (337 [317]—340)
29. A. CONSTANTINVS IVN. NOB. C.
„ EXERCITVS
R. GLORIA ------- SMTSP — ^ va V0Jaka,
m ed njim a dve zastavi.
Ae
30. A. CONSTANTINVS IVN. NOB. C.
CAESS.
R. PROVIDENTIAE
SMANT
Constans (337 [333]—350)
31. A. FL. CONSTANS NOB. CAES.
r, EXERCITVS
R. GLORIA SM^TSr — Dvci voj&kB,
m ed njim a zastava.
32.-34. A. CONSTANS P. F. AVG.
AVGG. Q. NN. 
nečitljiv
D ve V iktoriji.
R. VICTORIAE DD.
Ae
Ae
C onstantius IL (337 [323]—361)
35.-36. A. D. N. CONSTANTIVS P. F. AVG.
R. FEL. TEMP. REPA^ IQ 
V ojak p reb ad a konjenika.
37.—38. A. Isto, v odseku AQ-
39,—41. Isto, odsek nečitljiv.
Ae
Ae
Ae
Velikost
mm
Ae 18—19
21
Ae 15—16
Ae 18—19
19
T aborska v ra ta Ae 18—19
16
16
16—18
16-18
16—18
Cohen 1
247
466
8
148
136
152
124
160
224
224
224

Zap. št. Opisnovca Snov
Velikost
mm
42. A. D. N. CONSTANTIVS P. F. AVG.
r, EXERCITVS ^
R. GLORIA SMTS ^ va voJaka,
m ed njim a zastava. Ae 16
43. A. D. N. CONST ANTI V S P. F. AVG.
R. SPES REI ASIS C esar stoji- Ae 16—17
44.—45. Isto, odsek nečitljiv. Ae 16—17
46. A. D. N. CONSTANT[ius p. f. Avg.]
XXX
R. VOT.XX.M VLT V vencu. Ae 14—15
C onstantius G allus (351—354)
47. A. D. N. CONSTANTIVS[iun. nob.] C.
V polju 1 . A.
R. FEL. TEMP. P PARA™
V polju 1 . III. V ojak p reb ad a konjenika. Ae 17—19
48. A. D. N. [ConstantijVS NOB. C. 
R. FEL. TEMP.
n ečitljiv
V ojak prebada konjenika. Ae 14—16
V alentinianus I. (364—375)
49,—50. A. D. N. V ALENTINI AN V S P. F. AVG.
R. SECVRITAS REI ^ r s i s C 
V iktoria na 1 .
Ae 16—19
51.—52. Isto, odsek nečitljiv.
Ae 16—19
V alens (364—378)
53. A. D. N. V[alens[ P. F. AVG.
„ _____ _ ROMANORVM „
R . G L O R I A -SIS- C esar drži labarum
in u jetnika.
Ae 17—18
54. Isto, odsek nečitljiv.
55. - 5 7 . A. D. N. VALENS P. F. AVG.
R. SECVRITAS REI 1>VBLIC^ E
nečitljiv
V iktorija na 1. Ae 16—17
G ratianus (367—383)
58. A. D. N. GRATIANVS P. F. AVG.
R. REPARATIO REI
C esar vzdiguje ženo. Ae 20—21
Cohen 1
244
265
265
279
33
55
55
64
72
58
24*
371

Zap. št. Opisnovca
59. Isto, odsek nečitljiv.
V alentinianus II. (375—392)
60. A. D. N. VALENTINIANVS P. F. AVG.
PVBLICAE 
R. REPARATIO REI neg flji—
C esar vzdiguje ženo.
61. N edoločljiv novec iz 1. stoletja.
62. N edoločljiv novec iz 3. stoletja.
63. N edoločljiv novec iz 4. stoletja.
Snov Velikost Cohen 1
A e 20—21
Ae 21
58
44
Zastopani so novci od Avgustove dobe (A grippa) do konca 4. sto letja 
(V alentinianus IL). Č eprav so to raztresene n ajd b e, vendar lahko sk le­
pam o po njih, da je b il Panoram ski hrib n aseljen od začetka rim ske 
o k u p acije naših k ra je v do konca 4. stoletja.
SKICA D A R K A B , ZM NDI B R Eß
txkûpa-von-jo- L .4951.
M E R IL O Islôûû
B JA R E K B
d P H A LL U S » < ■ ----------^
2 O B C E S T N I M EJN IK.
3 MEJNIK
A OSTANKI tukske CESTE.
5 MARIBORSKA CESTA
Skica 1

Rimska cesta. (Glej skico 2.) Še sed aj se vidi n a preoranem te ­
ren u rim ska vicinalna cesta, ki se je oddelila od glavne ceste Poetovio— 
H alicanum —S avaria približno p ri grajskem hlevu. Posipana je s precej 
drobnim gramozom, ki so ga kopali verjetn o iz bližnje G rajen e. Ta rim ska 
cesta je vidna 194 m severozahodno od glavne ceste, k i vodi iz P tu ja v 
V urberg ozirom a od cestnega križišča p ri g rajsk em hlevu, torej m ed 
točkam a 24 in 10 d etajlnega n ač rta Poetovie, K lem enc-Saria, B latt P tu j. 
Široka je 3,20 m. P rvih 29 m vodi v severozahodni sm eri, potem približno 
50 m v sm eri severozahod—sever in končno 53 m v sk o ra j čisto severni
RIMSKA. CESTA HA SfVEROViUODriEM
P0B0C1U P A N O R A M S K EG A H W M
ok.toba.r -1953.
MERILO li^ o o o N_
sm eri. P otem se izgubi sled, k e r cesta pada p ro ti G ra je n i, teren pa je bil 
v poznejšem času niveliran. Ta cesta je del rim ske ceste, k i je vodila po 
dolini G ra je n e v V urberg in n a p re j v kam nolom p ri B arb ari, m enda tudi 
v F lavio Solvo (W agna p ri Lipnici). (Prim. K lem enc-Saria, B latt P tu j, 
str. 32, 70 in 87.)*
T eren je povečini p o k rit s fragm enti opek in kam ni. V idijo se tudi 
celi kosi tem elja iz dravskega kam enja, k i je vezano z močno, odlično 
m alto. Ves teren je bil v rim ski dobi gosto n aseljen , žal so sedaj po glo­
bokem o ran ju vsi sledovi an tičn e k u ltu re uničeni.
Grb in rimski napis iz Vurberga pri Ptuju (slika 5)
4. m a ja leta 1953 je u p ra v a p tu jsk eg a m u zeja d ala prenesti iz v u r­
b eršk e g a gradu, ki je bil le ta 1945 bo m b ard iran in porušen, grb iz pohor­
skega m arm ora. Na ščitu grba vidim o desno spodaj in levo zgoraj navzdol 
o b rn jen o sidro, levo spodaj in desno zg o raj zm aja. To je grb plem iške 
dru žin e S tubenberg (prim. W appenbuch des löbl. F ürstenthum s Steyer, 
1567, št. 108, 109 in 110). S tubenbergi so bili lastniki vu rb eršk eg a gradu od 
le ta 1441 do leta 1603. N ad ščitom sta dve čeladi, desna im a kot okras
* Z ahvaljujem se tov. B ern ard i Perčevi, kustosu p tu jsk eg a m uzeja, za 
risa n je skic.

sidro, leva peresa. Levo in desno od čelad in ščita je stilizirano akantusovo 
listje. O ba roba na desni in na levi stran i sta zaokrožena. Po izdelavi je 
grb v erjetn o iz druge polovice 16. stoletja. K am en je visok 0,657, širok 0,78, 
debel 0,137 m.
N a zadnji stran i je napis, del rim skega nagrobnika. P ro filacija na 
levi in desni stran i je delom a o h ran jen a (slika 6).
N apis se glasi:
L(ucius). VALERIV[s]
SEX (ti). VALERI. FIL(ius)
O stalo je popolnom a zbrisano. M enda je bilo H(ic) S(itus) E(st) ali 
k a j podobnega. Č rke so v obeh vrstah visoke 0,055 m.
Sl. 5 Sl. 6
Po obliki črk bi napis d atiral v prvo polovico drugega sto letja n. št.
Iz V urberga je znan napis CIL III 4042 in ČZN XXVIII, 1933, str. 127, 
posvečen Deo invicto M ithrae, razen tega še grobni m edaljon, ki kaže 
žensko v domači noši (prim . A bram ič, Poetovio, sl. 2; ČZN XXVIII, 1933, 
str. 127; G eram b, Steirisches T rachtenbuch, str. 191), CIL III, 4100 in 4101. 
V p rašan je je, ali je naš nagrobnik iz V urberga, ali so ga svoječasno p re ­
nesli iz Starš. V Staršah so bili nam reč n ajd en i številni rim ski spom eniki 
(CIL III 4102, 4103, 4105, 5744, 10877; H öffiller-S aria, A lj 263, 264; Klem enc- 
Saria, B latt Rogatec, str. 29).
Pepelnica z žarama iz Obreža pri Središču
V O brežu je lastn ik njive, parcele št. 447, k i leži 22 m južno od ceste 
O rm ož—Središče te r im a dom ače im e »Prečnica«, našel pri o ra n ju 9. okto­
b ra 1953 pepelnico iz apnenca brez orn am en tik e in brez napisa. Ta p ep el­
nica je visoka 0,413, dolga 0,609, široka 0,491 m ; njena stena je debela 
0,072 m. S trehasti pokrovec je dolg 0,698, širok 0,59, visok v sredini 0,174, 
p ri a k ro te rijih 0,159 m. V pepelnici sta bili dve posodi, ki sta služili kot 
žari, in sicer: 1. (Slika 7) V elika čaša gubanka, te rra nigra, z m ajhnim 
podstavkom ; zgornji p rem e r 0,103, spodnji p rem e r 0,063, n a j večji p re ­
m er 0,12 m; ozki rob je m alo navzven zavihan; čaša je visoka 0,173, pod­

stav ek je visok 0,004 m. V čaši so bile žgane kosti. 2. (Slika 8) Žara iz sive, 
dobro pečene gline, m ešane s peskom , izdelana n a lončarskem kolesu. 
M alo oddebljeni rob je nekoliko navzven zavihan. D olgi v ra t je p recej 
širo k in spom inja na h allštattsk e oblike. T rebuh je kroglaste oblike, 
v en d ar je šesterokotno izoblikovan. Žara je visoka 0,217, zgornji prem er 
je 0,078, spodnji prem er 0,066, n ajv eč ji p rem er 0,146 m; nizki podstavek 
je
Po Kovačiču (»Trg Središče«, str. 72) so našli le ta 1906 v O brežu p ra ­
zgodovinske grobove (prim. K lem enc-Saria, B latt P tu j, str. 22). Iz Središča 
je znano kam nito orodje (prim. Klem enc-Saria, B latt P tuj, str. 67). Na 
njivi, im enovana »Cirkevci« v k atastrsk i občini G rabe m ed O rm ožem in 
Središčem , je m ariborsko Zgodovinsko društvo le ta 1907/1908 izkopalo 
večjo rim sko vilo in staroslovansko grobišče (prim. Kovačič, T rg Središče, 
str. 75 ss.; ČZN 1907, str. 229 ss.; MZK 3, F. VI, 1907, str. 315; VII, 1908, 
str. 290; K lem enc-Saria, B latt P tu j, str. 67, 68).
ZUSAMMENFASSUNG
Neue Funde aus Ptuj
D e r V erfasser bespricht die neuesten F u n d e von Poetovio, V urberg 
u n d O brež bei Središče. A uf dem N ordostabhang des P anoram aberges w urde 
im H erb st 1953 das Feld zw ischen dem Fussw eg u n d d er V urbergerstrasse 
m it dem T ra k to r 50 cm tief um geackert (Siehe K lem enc-Saria, B latt P tu j, 
D eta ilp lan von Poetovio bei No. 30.). D ieser Teil des H ügels w urde bisher 
noch nicht genauer untersucht, doch ergab die A nlage ein er W asserleitung 
im Ja h re 1907 G ebäudereste, beim G raben eines W asserleitungskanals im

Ja h re 1915 w urden G räber aufgedeckt. D o rth er stam m t auch das Epona- 
relief (Serta H ofilleriana, V. S krabar, str. 279, 280), ebenso w urde am N ord- 
fuss des Panoram aberges die h ier beschriebene S tatu ette eines O pfernden 
von N otar Dr. W inkler zu A nfang dieses Ja h rh u n d e rts gefunden (Licht­
b ild 1). Beim A nlegen von Schützengräben im Ja h re 1944/45 w urden R este 
röm ischer G ebäude aufgedeckt, doch w ar eine genauere U ntersuchung d er 
F unde wegen der Zeitum stände unmöglich.
D urch das A ckern w urden au f dem flachen A bhang röm ische G ebäude, 
beziehungsw eise deren G rundm auern zerstört. Beim w iederholten A b­
suchen des G eländes nach dem A ckern im H erb st 1953 und nach dem 
Eggen im F rü h ja h r 1954 fanden w ir B ruchstücke von G rundm auern au s 
D rau stein en und B arb arak alk (aus dem röm ischen S teinbruch in B arb ara 
hei Y urberg), R este von Fussböden (Estrich), W andm alereien und H ypo- 
kausten, besonders aber eine grosse M enge von G efässcherben, die grössten­
teils auf der T öpferscheibe hergestellt und seh r scharf gebrannt w aren. 
D a ru n te r befinden sich auch Bodenstücke m it F irm enstem pel (VICTORF 
und ein unleserlicher), m eh rere R andstücke von R eibschalen, teilw eise m it 
Firm enstem pel: IVSTI [nianus], POTENTINVS(P), SVCESSIA- 
NVS (Successianus). A usserdem w urden 85 F rag m en te von te rra sigillata- 
G efässen gefunden, viele m it Eierstab, P erlenschnur, K reisen, R osetten und 
G irlanden verziert, einige auch m it Jagdszenen. Von den signierten F ra g ­
m enten ist eines undeutlich (ich lese DIVTA F), ein w eiteres sta rk b e ­
schädigt FSV... (rückläufig), deutlich ist PAVL IM (Fabrik Lesoux).
Von E isengegenständen w urden Nägel, ein H aken und ein M esser 
gefunden, von B ronzegegenständen Beschläge und 2 N adeln, von B einge­
genständen N adeln und H aarnadeln; die G lasfunde w aren unbedeutend. 
A uch Ziegel m it den b ereits bekannten F irm enstem peln M(arci) Juni F ir- 
m ini, M(arci) U lpi Severi (oder Severini), C. I. H., Adiecti usw. w aren 
zahlreich.
A ußerdem w urde eine R eihe von S teinfragm enten gefunden, alle m it 
A usnahm e eines A ltars au s B acherer M arm or: ein sta rk beschädigter A lta r 
aus K alkstein, dessen Inschriftfeld gänzlich abgeschliffen ist; ein F ragm ent 
eines hohen K apitells; ein stark beschädigter A rch itrav teil; ein F ragm ent 
ein er B alustrade; ein schlecht erhaltenes B ruchstück einer Büste; ein 
F rag m en t eines A kroterium s, ein B ruchstück ein er steinernen R eibschale 
und zwei M ühlsteine.
Besonders in teressan t sin d die F ragm ente von zwei P riapusreliefen 
(Lichtbild 2 und 3). D er V erfasser gibt einen k u rzen Ü berblick ü b er die 
E ntw icklung und V erbreitung des P riap k u ltes u n d beschreibt die beiden 
R eliefe. E r verm utet, daß auf dem N ordostabhang des P anoram aberges 
ein e P riap k ap elle gestanden habe.
Sodann w ird der b ei den A usgrabungen des U niversitätsprofessors 
D r. Josip Klem enc im Ja h re 1951 in Zgornji B reg (Klemenc-Saria, B latt 
P tu j, D etailplan von Poetovio Nr. 69) gefundene P h allu s besprochen (Licht­
bild 4, Skizze 1) und eine k u rze Ü bersicht ü b er die E ntw icklung des 
P h allu sk u ltes gegeben.
Es folgt eine A ufzählung der im H erbst 1953, bezw. im F rü h ja h r 1954 
a u f dem P anoram aberg gefundenen röm ischen M ünzen. D iese beginnen m it 
M. V ipsanius A grippa und enden m it V alentinianus IL, reichen also von d er 
augusteischen Zeit bis ans Ende des vierten Jah rh u n d erts, ein U m stand, 
der fü r die Besiedlungsgeschichte des Hügels nicht ohne Bedeutung ist.

A uch ein Teil d er V izinalstrasse, die im G ra je n ata l von Poetovio nach 
V urberg u n d zu den Steinbrüchen von B arbara, vielleicht auch w eiter nach 
F lavia Solva führte, w urde aufgedeckt. Sie zw eigt zw ischen den P unkten 10 
und 24 des oben erw ähnten D etailplans von Poetovio von der Strasse 
Poetovio—H alicanum —Savaria ab und v erlä u ft in nordnordw estlicher bis 
nö rd lich er R ichtung (Skizze 2).
W appen und röm ische Inschrift aus V urberg (Lichtbild 5 und 6). Aus 
d er im Ja h re 1945 durch Bom ben zerstörten Burg w u rd e ein W appen aus 
B acherer M arm or ins M useum von P tu j gebracht. A uf d er R ückseite be­
fin d et sich die Inschrift: L. VALERIV[s]
SEX(ti) . VALERI . FIL(ius).
D ie B uchstaben sind in beiden erhaltenen Zeilen 0,055 m hoch. (Siehe 
K lem enc-Saria, B latt Rogatec 29.)
Im O ktober 1953 w urde auf der F lu r P rečnica, P arze lle 447, eine 
A schenkiste aus K alkstein ohne O rnam ent und ohne In sch rift gefunden. 
D arin w aren ein grosser F altenbecher — te rra n ig ra — in dem sich v er­
b ra n n te Knochen befanden, und eine U rne m it breitem , hallstättisch ge­
form ten H als und sechseckig abgeplattetem Bauch. (Siehe K lem enc-Saria, 
B latt P tu j 67 f.)