399807
POEZIJA
Brane Senegačnik
Znamenja
Znamenje
Visoko je črn ptič potonil
v grafitni senci oblakov -
njegova sled
mi je prerezala srce.
Nočno znamenje
Med stebri noči
stekleni zvonovi mesečine -
s curki kričeče krvi
razsvetljeno
tvoje bitje.
V vetru nihajoča luč, znamenja,
ki umirajo ob vzniku, zamahi razpadajočega spomina, s slutnjami izprani beli biser bolečine.
Jutranje znamenje
Okamenela zarja. Reka zvezd, ki val za valom, hip za hipom spremenjena v bledico večnosti polzi.
Zeleneči klici ptic in kaplje smole v južnem vetru. Temni vonji dolgega molčanja se raztapljajo v svilenem snegu sinjine.
Svetlo znamenje
Oh uri umirajočih zvezd se prebujajo zeleni metulji tiSine. S samotnimi jeziki teh dreves, pokopanih v pozabo med zemljo
in nastajajočo modrino, se oznanja svetloba: mokre od tvoje krvi bežijo srne svita skozi večni gozd.
Belo znamenje
Skozi okno sanj z obliko tvojih bokov teče tišina.
Ustnice vetra po zelenju in po vroči koži rišejo srebrne rože spomina.
Kakor kri kaplja tvoj vonj po vejah črnih smrek.
Med plivkajočim zlatom začudenih zvezd vzhaja
belo znamenje samote.
Temno znamenje
Kamnite rože upanja, kjer se najgostejši vsipa črni pesek časa. S konicami zvezd pripeto nad morjem pepelnato sonce duše. Oko žalosti se je odprlo in iz njega so pritekle neke sanje:
goreča senca svobode.
ITERATURA	3
Črno znamenje
Ob tem drevesu vselej senca spomina in novi in novi vrtinci rož.
Zlog
za zlogom se razlomi
smaragdni spev samote -v neznansko budnost, v krvaveče oko zarezana
črna zvezda tišine.
4	LITERATURA